Ekonomija 1. Letnik

2.10.2018

K. ZAJC EKN

1. DEL: DRUŽBENI PROCES PROIZVODNJE IN DRUŽBENI PROIZVOD Ekonomija je veda o tem, kako zadovoljiti (svoje) ‘neomejene’ želje z omejenimi sredstvi. Kadar ni alternativ, ni ekn. Krivulja produktivnih zmožnosti (pica, roboti, isto sr kot lani) – oportunitetni strosek/s. alternative!! (ce hoces vec pic, se odreces nekaj robotom sorazmerno – na krivulji NI oportunitetnih stroskov, znotraj krivulje pa bi lahko povecali produkcijo v kateremkoli primeru.) Ce lahko povecas produkcijo, ne da bi kaj zrtvoval, NISI bil na krivulji = nisi bil produkcijsko ucinkovit. Se en primer – st ur ucenja za 2 predmeta. IZVEN TE KRIVULJE NA GRE, RAZEN CE GRE ZA MEDNARODNO MENJAVO.

GOSPODARJENJE IN PROIZVODNJA 1. T: Gospodarjenje GOSPODARJENJE je zavestna dejavnost, katere namen je zmanjšati omejenost sredstev, s katerimi zadovoljujemo svoje potrebe. Je zavestno zmanjševanje omejenosti dobrin. Brez omejenosti sredstev ekonomije ni. Ekonomija je veda o izbiri. DOBRINE/goods (anti: bads, v slo nimamo) so sredstva, ki so sposobna zadovoljiti potrebe/želje. Ko govorimo o dobrinah, govorimo tudi o storitvah (ponavadi). Preživetje je tudi želja, ni potreba (to je filozofsko vpr in nima placa tu ampak jbg). (Spet jekla/elektrarna diskusija, denar>zdravje/življenje). Katra ne mara klasifikacije želj. Imamo PROSTE, EKONOMSKE. Graf ekn dobrine! Primer; nafta Tri bistvene prvine gospodarjenja: - potrebe oz. želje, - omejenost sredstev, - zavestna dejavnost zmanjševanja omejenosti sredstev (tehnični napredek). POTREBE so predpogoj gospodarjenja in napravijo stvari koristne, jih spremenijo v dobrine. Po navadi jih delimo na fiziološke, kulturne, družbene … Delijo se na ekonomske, neekonomske, materialne, nematerialne. Omejenost dobrin: V absolutnem pogledu so vse dobrine količinsko omejene. Omejenost v gospodarstvu zato pomeni le relativno omejenost, tj. omejenost v primerjavi s potrebami. Pri dani absolutni omejenosti odloča o relativni omejenosti dobrin velikost potreb po njih. Čim večje so potrebe, tem bolj so dobrine relativno redke. Pri danih potrebah pa je relativna

2.10.2018 omejenost čim večja, čim večja je absolutna omejenost. PROSTE DOBRINE so sredstva, ki jih narava ponuja brezplačno in z vidika človekovih potreb v neomejenih količinah. Proste dobrine postanejo ekonomske, redkeje obratno. Primer obratno: avtorska dela. EKONOMSKE DOBRINE so druge dobrine, ki jih ni na voljo v poljubnih količinah. So predmet gospodarjenja. Brezplačno uživanje dobrin ni dokaz, da bi bile te dobrine proste – morska voda ni !!!!@#$ P, E D – razmerje med ponudbo in povprasevanjem KLJUČNO.

2. T: Faze gospodarjenja Gospodarjenje poteka v štirih fazah: - proizvodnja (produkcija), - razdelitev (distribucija), - menjava (cirkulacija), - poraba (potrošnja). -> zaključna faza, v tej fazi se dobrije porabijo/obrabijo. ((REPRODUKCIJA: vse te 4 faze)) PROIZVODNJA je tisti del gospodarskega procesa, v katerem ljudje s svojimi delovnimi sposobnostmi s pomočjo delovnih priprav izdelujejo nove dobrine iz dobrin, ki jih ponuja narava (prostih in ekonomskih). Je začetna faza gospodarskega procesa. Proizvodnja povečuje koristnost stvari. Ni trenuten proces. PROIZVOD je izdelana nova dobrina. Proizvodi so neizbežno ekonomske dobrine. PORABA je faza gospodarskega procesa, kjer se dobrine uničujejo. Je sklepna faza gospodarskega procesa in je smisel gospodarjenja. Ni trenuten proces. Proizvodnja in poraba sta fazi v časovnem pomenu besede, saj je potreben čas, da je npr. žito pridelano. MENJAVA je trenuten proces, v katerem dobrine prehajaj iz rok v roke, spreminjajo svojega lastnika. MENJALNO ali BLAGOVNO GOSPODARSTVO je tisto, ki poleg proizvodnje in porabe pozna tudi menjavo. BLAGO so dobrine, ki menjavajo lastnika. NATURALNO GOSPODARSTVO je tisto, ki ne pozna menjave. Vse dobrine, ki jih tako gospodarstvo proizvede, jih porabi kar samo. Srečujeta se ponudba in povpraševanje. DELITEV je proces, v katerem se določijo deleži udeležencev proizvodnega procesa v njihovem proizvodu. Je nujna v vsakem gospodarstvu. Ne zahteva posebnega časa, da se opravi. Prihodek od delitve – količina x cena. Z njim se plača vse produkcijske faktorje, ki so pri proizvodnji sodelovali. Če kaj ostane, gre podjetniku. Proces, kjer se prihodki delijo. Razlika med delitvijo in menjavo: V delitvi se določijo idealni deleži udeležencev proizvodnega procesa v skupnem proizvodu, pri čemer je vseeno, iz kakšnih dobrin je delež sestavljen, kakšna je njegova naturalna sestava. Ta se določi v menjavi. Pogosto se s proizvodnjo razume celoten proizvodni proces, vse njegove faze hkrati. V tem primeru se običajno uporablja izraz REPRODUKCIJA (=REPRODUKCIJSKI PROCES).

2.10.2018 (Gospodarski krožni tok str 30) 3. T: Proizvodni tvorci in proizvajalna sredstva DOBRINE delimo po uporabnosti na: -

PORABNE DOBRINE / ŽIVLJENJSKA SREDSTVA = CONSUMER GOODS (neposredno služijo zadovoljevanju potreb), PROIZVAJALNE/KAPITALSKE DOBRINE / SREDSTVA = CAPITAL GOODS (posredno služijo zadovoljevanju potreb).

PROIZVODNI TVORCI / FAKTORJI so vse, kar kakorkoli vpliva na velikost proizvoda, ne glede na obliko. Ločimo: TEGA NI TREBA VEDET LOL - IZVIRNI (ORIGINALNI / PRIMARNI): delo (delovna sila, delovne sposobnosti) in zemlja (narava v celoti), - IZVEDENI (DERIVIRANI / PROIZVEDENI)

DELO so delovne storitve delovne sile različnih delovnih sposobnosti (telesne in umske delovne sposobnosti). ZEMLJA (NARAVA) je skupnost naravnih zakladov, sil, površin, bivališč, ipd. Pet skupin primarnih produkcijskih tvorcev: delo, kapital, zemlja, podjetništvo, izumiteljstvo. TO JE TREBA VEDET HA DELOVNE PRIPRAVE so plod človekovih delovnih telesnih in umskih sposobnosti. Poleg delovnih priprav sodelujejo v proizvodnji tudi PREDMETI DELA. Temeljni predmet dela je zemlja, v procesih pa sodelujejo tudi predmeti dela, ki so rezultat že predhodnega dela. PROIZVAJALNA/PRODUKCIJSKA SREDSTVA: je skupen izraz za delovne priprave in predmete dela. So tretji proizvodni tvorec (ob delu in zemlji), vendar so izveden proizvodni tvorec. PROIZVEDENA PROIZVAJALNA SREDSTVA so tista, ki niso del narave, ampak je pri njihovem nastanku sodelovalo človeško delo. PREDMETE DELA delimo na dve vrsti podskupin: z vidika stopnje dodelanosti: o zemlja, o surovine, o polizdelki, z vidika pomena za proizvod: o osnovne tvarine, o pomožne tvarine, o pogonske tvarine. DELOVNE PRIPRAVE delimo na tri velike podskupine: orodja, stroji: o pogonski, o delovni, o druge naprave, objektivni pogoji dela (prostor, zrak, zgradbe …). Delovne priprave + Predmeti dela = Proizvajalna sredstva + Delovna sila = Proizvajalne sile +

2.10.2018 Proizvodni odnosi = Proizvodni način + Konkretna stopnja družbenih odnosov = Družbenoekonomska formacija

Preberi tocke 10, 11, 12, 13*

4. T: Proizvajanje in pridobivanje, produktivno in neproduktivno delo

Pri porabi in razdelitvi sodelujejo vsi ljudje, kar pa ne velja za proizvodnjo. PRODUKTIVNO DELO ustvarja dobrine, ki smo jih pripravljeni šteti za proizvode, NEPRODUKTIVNO DELO pa ne ustvarja takih dobrin. Proizvode porabljajo tisti, ki so produktivni, in tisti, ki so neproduktivni. Neproduktivni pridobivajo proizvode od produktivnih. Produktivnim delavcem je zato na voljo manjši proizvod, kot so ga proizvedli. V različnih obdobjih v zgodovini so šteli različne dejavnosti za produktivne oz. neproduktivne: - merkantilisti (obdobje nastajajočega kapitalizma): o za produktivne so šteli le tiste dejavnosti, ki so omogočale uvoz zlata in njegovo kopičenje v domačem gospodarstvu; (mednarodno) trgovanje je produktivna dejavnost, ostale so neproduktivne (bankirji, kuharji haha), - fiziokrati: o 18.st, samo to, kar pridobiva dobrine iz zemlje (poljedelstvo, rudarstvo, ribistvo)