Snov 4. Letnik-1

EKSPRE SIO NIZ EM (1918 – 1930) 1918-smrt Cankarja in konec 1. sv. vojne Ekspresionizem pomeni iztis. Značilnosti: - pesniki iztisnejo iz sebe boleča čustva ob začetku kapitalizma in ob koncu 1. sv. vojne - pesnikom, pisateljem in dramatikom ni do predstavljanja nečesa lepega-estetskega sveta, ampak jih žene notranja stiska in razkladnost nezadovoljni so s svetom, družbo in težijo k novemu človeku, novi skupnosti. - Ekspresionizem se kaže skozi vizije - razvijejo se 3 literarne zvrsti: lirika, epika in dramatika Predstavniki: • • • • •

S. Kosovel: Slutnja (impresionistična pesem) - lirika S. Kosovel: Ekstaza smrti (ekspresionistična pesem) - lirika S. Kosovel: Pesem št. x (konstruktivistična pesem) - lirika I. Pregelj: Matkova Tina (ekspresionistična novela) - epika S. Grum: Dogodek v mestu Gogi (groteskna drama) - dramatika

Ekspresionistični motivi: - ljubezen - človečnost - svoboda, osamljenost (Kosovel potuje v LJ študirat slavistiko) - vojna, smrt

SREČKO KOSOVEL: SLUTNJA Srečko Kosovel: • živel je v Sežani • pisal je impresionistične (Slutnja), ekspresionistične (Ekstaza smrti) in konstruktivistične pesmi (Pesem št. x) • Kosovel v večino svojih pesmi uvaja Kras, na impresijo veže tudi socialno in narodno tematiko. Pesem Slutnja uvrščamo v obdobje Slovenske književnosti pred 2. sv. vojno, impresionistična smer (1918-1930). Pesem Slutnja je impresionistična pesem (slikanje z barvami, motivi iz narave). Pesem je napisana na podlagi vtisov o pokrajini. Impresionistično pesem dopolnjuje bivanjski motiv (zaskrbljenost nad usodo ljudi, ki živijo na Krasu, negotovost, slutnja). Pesem Slutnja je izrazito razpoloženjska, saj ne sporoča pesnikovega razmišljanja, ampak trenutne vtise in razpoloženja. Pesem je zgrajena iz dveh štirivrstičnih kitic in ene pet vrstične kitice. Ima moderno obliko pesmi. Slog v pesmi je telegrafski ali nominalni, kar pomeni: • nizanje samostalnikov • samostalniški stavki • glagol je samo eden (gleda) • pridevnik je samo eden (svetlo) Neglagolski stavki so osamosvojene besede in besedne zveze, s katerimi pesnik poudarja osamljenost, hkrati pa kontrast med osamljenostjo in tistim, kar ostaja doma. Pesem govori o pesnikovem odhodu iz Sežane v Ljubljano, kamor odhaja študirat slavistiko. Bolj ko je oddaljen od doma, vedno bolj postaja osamljen. Postaja vedno bolj nemiren, saj čuti bližajočo se smrt. Pesnikova občutja v pesmi: • negativno gleda na svet, kar je posledica 1. svetovne vojne • osamljenost Prva in druga kitica sta v nasprotnem razmerju. Kar se kaže v tem da je mračno vzdušje, tema, obdaja ga tišina, medtem ko v drugi kitici vidi svetlobo, ki mu daje neko pozitivno energijo…upanje za prihodnost. Senca ki se pojavlja na oknu, pa predstavlja njegovo mater, ki jo vedno bolj pogreša, ko odhaja od doma. Impresionizem se v pesmi kaže ob predstavljanju svojega lastnega doživljanja ob vtisih iz narave. Tema: boleča osamljenost človeka.

Motivi: bolest,, nemir, slutnja. Sporočilo: slutnja bližajoče se smrti.

SREČKO KOSOVEL: EKSTAZA SMRTI Srečko Kosovel: • živel je v Sežani • pisal je impresionistične (Slutnja), ekspresionistične (Ekstaza smrti) in konstruktivistične pesmi (Pesem št. x) Pesem Ekstaza smrti uvrščamo v obdobje Slovenske književnosti pred 2. sv. vojno, ekspresionistična smer (1918-1930). Pomen ekspresionizma je v tem, da pesnik s pomočjo znamenj iztiska iz sebe svojo notranjo podobo. Ekstaza smrti je ekspresionistična pesem. Človekovo razmišljanje v pesmi je negativno. Iz naslova lahko razberemo, da pesnik vidi, da mora zahodna Evropa propasti. Razpoloženje v pesmi je grozljivo skozi celotno pesem, prikazana je skrajna stiska bivanja. Grozi smrt, ki oznanja propad zahodne Evrope, kjer je družba negativna. Ekspresionistični motivi v pesmi: • smrt • osamljenost • tesnoba • nemir • trpljenje Podobe: • • • • • • • •

Ekstaza=zamaknjenost

zlati stolpi in bele kupole tonejo v rdečem morju sončni zahod in mrtvi evropski človek kraljica, razkošna in zlata, lega v krsto iz oblaka lije kri v srce ljudje pijejo kri iz oblakov človek gori v ognju vse je krvavo, namesto vode je povsod krikar kaže na neetičnega in nemoralnega človeka ki propada rdeče, krvavo morje preplavlja zelene poljanesimbol revolucije

Slog v pesmi: • nerealne, pretirane podobe • združene besede, ki ne sodijo skupaj • kontrastne barve (rdeče morjerevolucija) • stopnjevanja • vzvišen slog (ponavljanje, premori, retorična vprašanja, vzkliki, stopnjevanja…) V pesmi najdemo: • vzklike (ah,joj,oh), • poosebitev (smrt Evrope), • podvajanje (vse je ekstaza,ekstaza smrti), • paralelizem členov (dokler ne umremo, ki nosimo krivdo umiranja, dokler ne umremo) Pesnik si v pesmi predstavlja prihodnost. Želi si uničiti del zahodne Evrope, kjer se širi kapitalizem. Do propada ima prijazen odnos, saj meni, da kar mora propasti, naj propade. Evropo poosebi v kraljico, da se napetost stopnjuje in si lažje predstavljamo. Voda je vir življenja in z vodo se očistimo grehov. Ko bo nad Evropo posijalo sonce, se bo rodil pošten in moralen človek. Slike: zlate oči, mrtva kraljica, smrt evropskega človeka Tema: -

propad Zahodne Evrope in s tem propad kapitalizma rojstvo novega evropskega človeka, ki bo etično očiščen

SREČKO KOSOVEL: PESEM ŠT. X Srečko Kosovel: • živel je v Sežani • pisal je impresionistične (Slutnja), ekspresionistične (Ekstaza smrti) in konstruktivistične pesmi (Pesem št. x) Pesem št. x uvrščamo v obdobje Slovenske književnosti pred 2. sv. vojno, smer konstruktivizem (1918-1930). Integrali je zbirka konsov (lepljenke, montaže). Konstruktivizem v pesmi se prepozna po: • matematičnih in kemijskih simbolih • verz iz simboličnih kratic (M.N. 14) • verz uokvirjen s kvadratom • osamosvojene besede • kemijske formule • poudarjena imena iz fizike (ATOM)

Motivi v pesmi: 1) motiv predavanja o človeških idealih 2) motiv obešencev v Bolgariji (to so v tistem času prikazovali v časopisih) 3) motiv umiranja človeka, ki je razvrednoten kot žival 4) ironičen motiv boga, ki je na dopustu 5) motiv iz mladosti (soba na podstrešju od koder opazuje drhtenje lip) 6) motiv podgane, ki umira na podstrešju Povzetek pesmi: • govori o umiranju podgane na podstrešju (strihnin) • pesnik se počuti starega v svoji majhni temni sobici, kjer živi (»O moji mladi dnevi«) • v pesmi se kažejo nasprotja (življenje(lipe)-smrt(podgana)) (tema(temna soba-svetloba(sonce na podstrešju)) • Motiv: človek crkuje, podgana umirakažejo se anarhija, zmeda in stopnjevanje • Besede v pesmi so povezane s šolo (piše o predavanjih, člankih, oglasnih deskah) • Piše o idealih človeka, da naj bi bil človek človeku človek, vendar se tukaj kažejo popolna nasprotja, saj podgana umira, človek pa crkuje • Bolgarski obešenci nasprotje obešencev so človeški ideali • Nesmisel je to da vidimo kar se dogaja, pa ničesar ne naredimo, da bi to spremenili. Bog je ob tem postal pasiven. Vsebina: pojavi v družbi pred 2. svetovno vojno so predstavljeni na kritičen in ironičen način. Motivi: - človek - podgana

Tema: - razčlovečenje človek umira kot žival Ideja: - protest proti nehumani, razčlovečeni družbi

SLAVKO GRUM: DOGODEK V MESTU GOGI Slavko Grum: • bil je pretirano občutljiv in je začel begati v droge • stažiral je v bolnišnici za duševno obolele v Ljubljani Dramo Dogodek v mestu Gogi uvrščamo v obdobje Slovenske književnosti pred 2. sv. vojno, smer ekspresionizma (1918-1930). Drama je: - modernazasnovana je kot mozaik slik; od tod simultanost dogajanja; vse se dogaja hkrati pred očmi gledalcev - groteskna prepletanje tragičnosti in komičnosti-smešno in grozljivo hkrati - realistična - simbolistična - ekspresionistična Ozračje v drami je grozljivo, negibno, zatohlo, mračno, tesnobno, osebe so zaprte med 4 stene. Drama je motivno povezana z usodnimi dogodki in ljudmi iz avtorjevega življenja. Goga je simbol zatohlega, malomeščanskega življenja, v katerem delujejo podzavestne sile. Goga je mesto brez dogodkov. Razlagi drame: 1) SOCIOLOŠKA: Goga je izraz tesnih, zadušnih in nesvobodnih razmer na Slovenskem v času med vojnama. 2) PSIHOLOŠKA: Psihične deformacije Gogovcev izhajajo iz njihove erotične zavrtosti (duševni bolniki, histeriki,…)

Gogovci:

• •

gre za popačene, zverižene, patološke osebnosti, ki trpijo zaradi zavrte ali napačno usmerjene ljubezenske sle želijo si rešitve, a za večino rešitve ni

Povzetek drame: Goga je mesto brez dogodkov. V njem živijo čudaški prebivalci, npr. Gapit, ki ne more ljubiti žive ženske, zato ima pri sebi lutko. Nekega dne prebivalce preseneti vrnitev Hane, ki je osrednja oseba drame. Domov se vrne, da bi se rešila travm, ki jih ji je povzročil Prelih, posiljevalec iz zgodnje mladosti. Nikomur se ne more zaupati in ko pride v stik z njim, se mu le stežka upira. Zbere pogum in ga udari s svečnikom po glavi. Misleč, da ga je ubila, se hoče znebiti tudi trupla, in za pomoč prosi pisarja Klikota, ki je vanjo platonično zaljubljen. Ker ve za njegovo zaljubljenost, ga izkoristi. Klikot odnese truplo, nato pa skuša napraviti samomor. Vendar pa je Prelih ostal živ, le spomin je izgubil. Hana se vsa olajšana odloči odpotovati, vendar ne vemo ali to zmore. V soseski živi tudi grbavec Teobald, ki pomanjkanje materine ljubezni v otroštvu nadomešča tako, da sanja o igralski karieri. Ko se na Bregu vžge nekaj deščic, se vsi prebivalci zberejo tam. Kljub navideznemu dogodku, vse ostane enako. Klikot ostane zaljubljen v Hano, Hana pa je, čeprav je Preliha hotela umoriti, še vedno njegova ujetnica. Hana: -

bila je večkrat posiljena s strani hlapca Preliha pri 13 letih je odšla iz mesta po nekaj letih se vrne v mesto, da bi s tem zacelila svojo telesno in psihično rano je najmočnejša od vseh Gogovcev

Pelih: - neopazen, strahopeten - v odnosu do Hane je močan, surov, neprijazen + delovni list

FRANZ KAFKA: PREOBRAZBA Franz Kafka: • najbolj skrivnostna oseba 20. stoletja • po rodu Nemec (Žid v Pragi) • zelo občutljiv (trda vzgoja v otroštvu, oče je bil Žid) • bil je Jud, živel je na Češkem, govoril je nemški jezik • osamljen in izločen iz družbe Moderno pripovedno groteskno novelo uvrščamo v obdobje Svetovne književnosti pred 2. sv. vojno (1. polovica 20. stoletja). Kafkova dela: • obvladujejo večni strah, negotovost, občutki krivde. Bil je omahljiv, begav in ni bil sposoben prave ljubezni • njegovi junaki nikoli ne dosežejo cilja, vedno tragično propadejo • predmet njegove obravnave je notranjost človeka Problem Kafkovega življenja, odnosa do očeta in do žensk, problema porekla Žid-ČehNemec, pa tudi odnosa do lastnega umetniškega ustvarjanja. Jabolko spoznanjaSamsa spozna, da je najbolje, da umre.(začne hirati in umre). Smrt je zanj odrešitev. 3 vrste podob: 1) sanjske 2) groteskne 3) fantastične V odlomku je uporabljena tehnika notranjega monologa. Novela: - skrajno realističen slog - slog in pripovedna tehnika sta zelo stvarna - en junak, dramatski trikotnik, presenetljiv konec in 3 oštevilčena poglavja: 1. poglavje: zaplet preobrazba (obisk predpostavljenega, izguba službe, življenje v družini se popolnoma spremeni (3 odnosi članov družine) 2. poglavje: vrhopis duševnega in telesnega trpljenja v položaju izobčenca, motiv smrti kot motiv odrešenja 3. poglavje: razplet katastrofa-po dolgotrajnem hiranju Gregor umre kot žival, družina ga pozabi in po njegovi smrti so ponovno vsi srečni, zunaj posije sonce.

Motivi v noveli: Preobrazba človeka v žival Odnos uslužbenci predpostavljeni Odpoved družine sinu oz. bratu Smrt Motiv hrane (jabolko spora) Podoba mrčesa: Simbolno jih lahko razlagamo na 3 načine: 1) prezirljiv odnos družine do njihovega člana 2) vzvišen odnos družbe do posameznika-ne priznavanje individualnosti 3) prezirljiv odnos družbe do umetnika Prvine nadrealizma: V Kafkovih delih imajo pomembno vlogo simboli sanj-vpliv psihoanalize. Meje med zavestjo in podzavestjo se zabrišejo, kaj je prvina nadrealizma.