Vaje 6

Zgradba pravnega pravila I.

Vaje VI (2018/19) Aleš Novak

Pripravil:

ZGRADBA PRAVNEGA PRAVILA I. A. Splošno o zgradbi pravnega pravila Pravno pravilo je sestavljeno iz štirih sestavin: primarne hipoteze, primarne dispozicije, sekundarne hipoteze in sankcije. Naštete sestavine so pogosto izrecno vsebovane v eni sami pravni določbi (npr. členu, odstavku člena), kdaj pa jih je mogoče iz pravne določbe logično izpeljati. Pravno vs tehnicno pravilo; veznik, pri pp: NAJ Kako iz pravila?

pravne

določbe

izluščiti

sestavine

pravnega

1. Pri določanju štirih sestavin je najbolje pričeti s primarno dispozicijo. Ker primarna dispozicija naslovljencu pove, kako naj se vede, jo poiščete tako, da iz pravne določbe izluščite zapoved, prepoved ali dovoljenje, s katerim se pravno pravilo obrača na naslovljenca. Pravna določba: Kdor pusti osebo, ki mu je bila zaupana ali za katero sicer mora skrbeti, brez pomoči v razmerah, ki so nevarne za življenje ali zdravje, se kaznuje z zaporom do dveh let. (129. člen Kazenskega zakonika) Primarna dispozicija: prepovedano je zapustiti določeno osebo. 2. V drugem koraku izluščite iz pravne določbe primarno hipotezo. Ta opisuje abstraktni dejanski stan, ki mora nastopiti, da za pravnega naslovljenca nastopi neka dolžnost ali pravica, opisana v primarni dispoziciji. Poiščete jo tako, da se vprašate, katere okoliščine morajo nastopiti, da mora naslovljenec ravnati tako, kot mu zapoveduje, prepoveduje ali dovoljuje primarna dispozicija. Primarna hipoteza: nastopiti morajo naslednje okoliščine (i) določena oseba nam je zaupana ali moramo zanjo skrbeti in (ii) če so razmere, ki nastopijo, nevarne za življenje in zdravje. Točki (i) in (ii) sestavljata primarno hipotezo. 1

Zgradba pravnega pravila I.

3. Sekundarna hipoteza na abstrakten način opiše pravno kršitev. Ker je pravna kršitev ravnanje, ki je v nasprotju s primarno dispozicijo, sekundarno hipotezo izluščimo tako, da opišemo položaj, ki nastopi, če naslovljenec primarno dispozicijo prekrši. Sekundarna hipoteza: osebo, ki nam je zaupana, smo zapustili v razmerah, ki so nevarne za življenje in telo. 4. Najpreprosteje je iz pravne določbe izluščiti pravno sankcijo, ki navadno opisuje negativno posledico, zagroženo za primer pravne kršitve.

B. Primeri pravnih določb I. Iz navedenih pravnih določb izluščite (čim več) sestavin pravnega pravila! PH PD SH S 1. Gonič, vodič živali ali črede in jahač mora poskrbeti, da je žival ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti v cestnem prometu označena s svetilko, čreda pa spredaj in zadaj z najmanj po eno svetilko […] Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek gonič, vodič živali ali črede in jahač, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena. (prvi in drugi odstavek 73. člena Zakona o pravilih cestnega prometa) 2. Če si pozvan pred pravosodni magistrat, pojdi. Če (pozvani) noče iti, pokliči pričo in ga privedi (prva določba I. plošče Zakonika XII plošč: SI IN IUS VOCAT, ITO. NI IT, ANTESTAMINO: IGITUR EM CAPITO.). 3. Mati, ki vzame življenje svojemu otroku med porodom ali takoj po njem, dokler je še pod njegovim vplivom, se kaznuje z zaporom do treh let. (119. člen Kazenskega zakonika) 4. Davčni zavezanec, ki prejme v dar premoženje, od katerega se plača davek, mora prejem darila napovedati v 15 dneh od 2

Zgradba pravnega pravila I.

nastanka davčne obveznosti pri davčnem uradu, kjer je vpisan v davčni register. (prvi odst. 13. člena Zakona o davku na dediščine in darila) Sankcija v tem primeru ni razvidna – ne napisat, da je ni 5. Kdor se na javnem kraju prepira, vpije ali se nedostojno vede na način, opisan v 5. točki 2. člena tega zakona, 1 se kaznuje z globo od 25.000 tolarjev do 100.000 tolarjev. 6. V naseljih ni dovoljeno imeti na prostem psa ali druge živali, ki s svojim dalj časa trajajočim laježem oziroma oglašanjem (več kot cca. pol ure), med 22.00 in 6.00 uro, moti mir in počitek ljudi. (15. člen Odloka o varstvu javnega reda in miru v občini Miklavž na Dravskem polju) 7. Kdor na vsiljiv ali žaljiv način koga nadleguje z beračenjem za denar ali druge materialne dobrine, se kaznuje z globo 10.000 tolarjev. (9. člen Zakona o varstvu javnega reda in miru) 8. Kdor na javnem kraju namenoma zažge ali kako drugače poškoduje ali uniči zastavo ali grb Republike Slovenije, zastavo Evropske unije ali zastavo druge države, se kaznuje z globo 50.000 tolarjev. (15. člen Zakona o javnem redu in miru) 9. Kdor sklene novo zakonsko zvezo, čeprav je že poročen, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. (prvi odstavek 188. člena Kazenskega zakonika) 10. Gorski vodniki in pripravniki imajo pravico ukazovati vodenim, oni pa morajo ukaze ubogati, če so ukazi povezani z njihovo varnostjo. Če vodeni vodnika ne ubogajo, lahko vodniki turo prekinejo. Pri tem morajo poskrbeti za varno vrnitev vodenih na izhodišče. V tem primeru imajo pravico zaračunati polno tarifo. (drugi odst. 18. člena Zakona o gorskih vodnikih) 11. Poveljnik ladje mora osebno voditi ladjo vselej, kadar je to potrebno za njeno varnost, zlasti, kadar ladja plove v pristanišče, kanal, prekop, ožino in druga nevarna navigacijska območja ali 1 Peta točka 2. člena Zakona o javnem redu in miru določa, da je nedostojno

vedenje: »vedenje posameznika ali skupine, s katerim povzroči vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine ali kadar z žaljivimi besedami in dejanji škoduje ugledu posameznika ali skupine ali uradne osebe pri uradnem poslovanju«.

3

Zgradba pravnega pravila I.

reko in iz njih ter kadar je slaba vidljivost ali megla. (drugi odst. 163. člena Pomorskega zakonika) 12. Pri izvajanju gospodarskega ribolova je prepovedano: [-] loviti ribe v pristaniščih; [-] loviti ribe z razstrelivi in strupi; [-] uporabljati naprave, ki omogočajo dihanje pod vodo. (šesta, osma in deveta alineja prvega odst. 19. člena Zakona o morskem ribištvu) 13. Neposredni udeleženci prometne nesreče od trenutka nesreče do zaključka ogleda ne smejo uživati alkoholnih pijač, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njihovo sposobnost za varno udeležbo v cestnem prometu. (četrti odstavek 110. člena Zakona o pravilih cestnega prometa) 14. Policisti lahko ugotavljajo identiteto osebe, ki s svojim obnašanjem, ravnanjem, videzom ali zadrževanjem na določenem kraju ali ob določenem času vzbuja sum, da bo izvršila, izvršuje ali je izvršila prekršek ali kaznivo dejanje… (prvi odst. 35. člena Zakona o policiji, prim. odločbo US U-I-152/03) US ugotovilo, da je to protiustavno, ne velja vec, odlocili, da imajo policaji presiroka pooblastila

Ali se da krsiti dovoljujoca pp????? ?????????????????????????????????????????????????????????????? ??????? 'lahko' = dispozicija/pravilo s prostim preudarkom jasnost izrazanja vaje 26.11.2018 personifikacija pravicnosti iustitia – pravica, pravicnost (zenska, zavezane oci, mec, tehtnica)

4

Zgradba pravnega pravila I.

poglavje; delitev prava in pravni viri primer st 14 javno – zasebno pravo (distinkcija v rimu: ce je subjekt rimska drzava, potem se razmerje presoja po javnem pravu, se so subjekti zasebniki pa po zasebnem) kazensko, upravno, sakralno... dodaj se, kaj sodi v javno pravo danes zasebno trodelno; ius civile, gentuim, naturale vecinoma se bomo ukvarjali z zasebnim javno le pri zgo uvodu, omenjamo z vidika rimskega kazenskega prava, primer st 15 paragraf st 1 zapisano, nezapisano – razlikovanje (uzakonjenim) in obicajnim pravom

med

postavljenim

primer 17 primer 8 tudi obicajno pravo je pravo (just. V inst.) primer 9 odnos med obicajnim pravom in razumom? Primer 7 gai, ius civile (drzavljansko/drzavno pravo. Pozneje spremenjen pomen!) in ius gentium Patria potestas, civilna lp, sklepanje zz po rp, in iure cessio – civ Res mancipi Traditio – izrocitev Ius gentium – naravni razum (gai) Razlika ius gentium in ius naturale – razlika naj bi bila v institutu suzenjstva =suzenjstvo je nekaj, kar nasprotuje naravnemu pravu – vsakdo se rodi svoboden po naravnemu pravu primer 6, gai 5

Zgradba pravnega pravila I.

!!!!! kaj od tega je formalni pravni vir – ima znacaj zakona; ?? zakoni sprejeti v ljudskih skupscinah, plebisciti? (njihova pravna narava? v zacetku obvezni samo za plebejce, po lex hortensia pa za vse), senatovi sklepi (pravna narava; do principata so zgolj priporocila, ki jih spostujejo na podlagi senatove avtoritete, kmalu po zacetku principata pa zacnejo priznavati senatu avt zakonodajalca – ss dobijo naravo zakona), cesarske konstitucije (priznavanje obvezne moci zacne s hadrijanom), edikti (pretorjev edikt! Ima naravo zakona? Ne. Pretor ni zakonodajalec, pretorsko pravo ne razveljavlja civilnega.), odgovori pravnih strokovnjakov (responsae, samo tisto, kar je zajeto v digestah ima znacaj zakona). Odgovori juristov ki imajo ius respondendi – nimajo znacaja zakona, odg je na podlagi avtoritete cesarja, cesar pa ni zakonodajalec. Primer 12 Pojem naravnega prava Poskus gaia opredeliti nar.pr. – on enaci z ius gentium Kr eni – np je tisto kar je narava vcepila vsem zivim bitjem

6