12.3. UVP Izvršba: Izvršba ni dopustna takoj če gre za dom, ampak je treba odložiti za 6 mesecev. Izredna pravna sredstva:
Institut pravnomočnosti -> da se nek sodni postopek zaključi. Je o zadevi odločeno in se k stvari ne vrača. Skoraj v vseh pravnih redih ideja pravnomočnosti nikoli ni popolnoma absolutna, vedno obstaja v določeni meri možnost da se k neki pravnomočni zadevi vrnemo. Izredna pravna sredstva so tiste pravne možnosti ki nam omogočajo izpodbijanje pravnomočne sodbe. Pogoji za to so običajno zelo strogi. In možnost presoje je izjemno ozko zastavljeno, izključena je presoja dejanskih vprašanj. Questio facti & questio iuris. V vsaki zadevi o kateri se odloči pred sodiščem se loči med pravom in dejstvi. Sodišče mora ugotoviti katera dejstva obstajajo in katera ne. Prvostopenjski sodnik je iudex facti – sodi o dejstvih. Vse višje stopnje so navadno usmerjene v presojo pravnih vprašanj. Kar je tipično izključeno iz presoje višjih je presoja dejstev, po navadi se ukvarjajo z interpretiranjem prava. Je izjema o So taksativno našteta. Gre za numerus clausus. Na voljo zgolj tisto kar je v zakonu izrecno določeno. o Niso suspenzivna (izvršljivost se ne odloži). o Načeloma so devolutivna – odloča najvišje sodišče v državi - vrhovno sodišče. Obstaja ena izjema. Dva temeljna tipa presoje v postopku izrednih pravnih sredstev: i. Kasacijski model: dostop do sodišča je relativno odprt. Veliko pravnomočnih obsodb se lahko pred vrhovnim sodiščem izpodbija. Dejstva so v celoti izključena, presoja le pravna vprašanja. Prode do razmeroma nepregledne sodne prakse. Italija, Francija. Stvar vrne na prvo stopnjo. ii. Revizijski model/sistem: Nemčija. Dostop na sodišče je omejen. Osredotoča se na pravna vprašanja. Kriterij je dvojen: vrednost zadeve o kateri se odloča (vrednost predmeta o katerem se gre), ali če gre za stvar ki je pomembna iz načelnega stališča. Obstaja možnost da odloči sodišče samo – ne da vrne nazaj. Ampak se dogaja to da vseeno vrne. iii. Apelacijski model/sistem: common law. Domneva da je zadeva vsebinsko zaključena že na prvi stopnji – porota odloča o dejstvih – odraža voljo ljudstva. S tem se ne igra. Redko se zgodi da sodišče odstopi od odločitve porote. Pravica do pritožbe ne obstaja kot avtomatizem. Edina možnost da izpodbijaš je da zaprosiš za možnost pritožbe. Moraš zaprosit in sodišče prepričat da je stvar taka da je dopuščena možnost pritožbe. Predpostavljen je dvostopenjski postopek, na prvi stopnji moraš dokazat da je tvoja zadeva pomembna z vidika širšega pravega sistema. Obvladljivost sodne prakse. V kontinentalnem sistemu se nagibajo proti apelacijskemu sistemu. Vrste: i. Obnova postopka: dopustna v le izjemnih okoliščinah. Le ti uspe dokazat da se pravnomočna odločba opira na krivo pričanje, ponarejene dokaze, je sodelovala oseba ki ne bi smela sodelovati in novi dokazi. V civilnem, kazenskem in upravnem postopku. Atipično je to da bo o odobritvi tega odločalo prvostopenjsko sodišče –
ii.
iii.
tisto ki je odločalo o stvari. => Izjema od devolutivnosti. Dopustna ponovna presoja dokazov. Zahteva za varstvo zakonitosti: civilni in kazenski postopek. Samo zaradi kršitev materialnega prava. Ali če gre za očitne postopkovne kršitve. Tipično se uporablja v okviru kazenskega postopka. Izjemoma tudi v civilnopravdnem postopku – se vplete predstavnik države - ideja je da na načelni ravni uredijo vprašanje ki je važno tudi zunaj spora. Vloži ga tožilstvo. Revizija: pravdni in upravni spor. Prvenstveni cilj sodne prakse. Kot edina je ostala dopuščena revizija: smiselnost moraš dokazat s širšim interesom pravnega reda. VS oceni ali je to potrebno zaradi zagotovitve pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Je zelo izjemno sredstvo. Stopa v vlogo precedenčnega sodišča ki vstopa le v zelo pomembna vprašanja.
Mednarodnopravno varstvo: ESČP – posebno je to da lahko državljan neke države pred mednarodnim sodiščem toži zoper lastno državo. Vzpostavo se odnos med posameznikom ki postopek sproži in državo katere odgovornost se presoja. Država je pravno odgovorna tudi v obliki plačila odškodnine. Tam lahko izpodbijaš lahko le odločbe ki so v nasprotju z EKČP. Sodišče EU: posameznik ne more priti do tam. Sproži lahko le nacionalno sodišče, če obstaja dvom o interpretaciji prava EU. Komisija za človekove pravice organizacije združenih narodov: nima pristojnosti, le zahtev pojasnilo države. Le neke vrste politični pritisk na državo.