Vaje 4

Hierarhija pravnih aktov

Vaje IV (2018/19)

Pripravil: Aleš Novak

HIERARHIJA PRAVNIH AKTOV A. Preberite odsek o hierarhiji pravnih aktov v delu: Marijan Pavčnik, Teorija prava

(2015), str. 217-220 (oz. Teorija prava (2011), str. 208-211 ali Teorija prava (2007), str. 264-269). Sodobni pravni redi razvrscajo splosne pravne akte v hierarhijo. Vsaj delno odraz hierarhije organov, ki pravne akte sprejemajo S hierarhijo drzava posredno doloci tudi pravno moc (stopnjo pravne veljave)

POSLEDICE –prakticna posledica vzpostavitve hierarhije je poenotenje in vsebinska usklajenost p aktov v p sistemu -skladnost – 2 vidika; formalni (postopkovni) vidik, pristojni organ in postopek, materialni (vsebinski) vidik skladnosti (nizji p akt mora biti v vsebinskem okvirju, ki ga doloca visji p akt). NEUSKLAJENOST pravnih aktov -med nad- in podrejenim predpisom; argument avtoritete; lex superior derogat legi inferiori -med prirejenimi predpisi; casovni argument; lex posterior derogat legi priori argument specialnosti; lex specialis derogat legi generali ce je kasnejsi manj specificen? Noben arg nima prednosti, s pomocjo drugih metod razlage (namenska, zgodovinska) se odlocimo, kateremu arg damo prednost) Iz prebranega izluščite: 1. Kakšno je lahko medsebojno razmerje pravnih aktov (glede na njihovo pravno moč)? Vsak norm. P. Akt ima pravno moc in je kot tak drugim p aktom nadrejen, prirejen, podrejen 2. S pomočjo katerih meril razrešujemo medsebojno neusklajenost pravnih predpisov? Usklajevalnih meril; cas, vsebina/specialnost, argument avtoritete

B. Hierarhija pravnih aktov v slovenski ustavni ureditvi I. Ugotovite, kakšna hierarhija pravnih aktov izhaja iz 8. in 153. člena Ustave RS.

1

Hierarhija pravnih aktov

8. člen Zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno.

153. člen (usklajenost pravnih aktov) Zakoni, podzakonski predpisi in drugi splošni akti morajo biti v skladu z ustavo. Zakoni morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificiral državni zbor, podzakonski predpisi in drugi splošni akti pa tudi z drugimi ratificiranimi mednarodnimi pogodbami. Podzakonski predpisi in drugi splošni akti morajo biti v skladu z ustavo in z zakoni. Posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil morajo temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu.

II. Ugotovite, kakšno hierarhijo pravnih aktov vzpostavljajo spodaj navedene zakonske določbe. 1. (1) Z uredbo vlada lahko podrobneje ureja in razčlenjuje v zakonu ali v drugem aktu Državnega zbora določena razmerja v skladu z namenom in s kriteriji zakona oziroma drugega predpisa. (3) Z odlokom ureja vlada posamezna vprašanja ali sprejema posamezne ukrepe, ki imajo splošen pomen, ter sprejema druge odločitve, za katere je z zakonom ali z uredbo določeno, da jih ureja vlada z odlokom. (prvi in tretji odstavek 21. člena Zakona o vladi RS, poudarki so dodani) 2. (1) Za izvrševanje zakonov, drugih predpisov državnega zbora, predpisov vlade ter predpisov Evropske unije ministri izdajajo pravilnike, odredbe in navodila. (2) Pravilnik, odredba ali navodilo se izda, če tako določa zakon ali uredba, izdana za izvrševanje zakona, ali če minister oceni, da je to potrebno za izvrševanje zakona ali predpisa Evropske unije. (prvi in drugi odstavek 74. člena Zakona o državni upravi, poudarki so dodani)

Odgovorite na naslednje vprašanje: 1. Kakšno je razmerje med uredbo in odlokom ter uredbo in pravilnikom? 3. Občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti z odloki, odredbami, pravilniki in navodili. (prvi odstavek 65. člena Zakona o lokalni samoupravi, poudarki so dodani)

2

Hierarhija pravnih aktov

4. Nadzorstvo nad zakonitostjo splošnih in posamičnih aktov občin v zadevah iz njihove pristojnosti izvršujejo ministrstva, vsako na svojem področju. Ministrstvo mora opozoriti organ občine, za katerega meni, da je izdal akt, ki ni v skladu z ustavo in zakonom, in mu predlagati ustrezne rešitve. … Če organ občine ne uskladi svojega splošnega akta z ustavo ali zakonom, mora ministrstvo predlagati vladi, da zahteva začetek postopka pred ustavnim sodiščem za oceno skladnosti splošnega akta občine z ustavo in zakonom. (prvi, tretji in četrti odstavek 88.a člena Zakona o lokalni samoupravi, poudarki so dodani) Odgovorite na naslednje vprašanje: 1. Kakšno je razmerje med akti lokalne samouprave in zakonom?

III. Pojasnite, kam v hierarhijo pravnih aktov bi umestili spodaj navedene pravne akte a) mednarodne pogodbe, ki jih ratificira vlada,/ b) pravilnike (ki jih izdajo ministri), c) uredbe, d) ustavo,/ e) akte lokalnih skupnosti, f) objavljene mednarodne pogodbe, ki jih ratificira Državni zbor,/ g) podzakonske akte, h) ustavne zakone,/ i) zakone,/ j) splošno veljavna načela mednarodnega prava./

Od zgoraj navzdol; d, h (ustava in ustavni zakoni na vrhu) j, f, (splosno veljavna nacela mednarodnega prava, ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe (DZ)) i, zakon a, druge mednarodne pogodbe (ki jih ratificira vlada) g, podzakonski akti: akti lokalnih skupnosti 1. uredbe (vlada) odlok, odredba, pravilnik, navodila 2. pravilniki (ministri) idr.

Najvisja moc ustave etcetc Dolocene ustave prepovedujejo spremembe nekaterih svojih dolocb. Naceloma ima ustavni zakon pravno moc ustave. Vrste dolocb v ustavnem zakonu: dolocbe o spreminjanju ustave, dolocbe, s katerimi se dolocita izvedba in prehod k

3

Hierarhija pravnih aktov

uporabi ustavnih dolocb (izvedbeni del), dolocbe, ki po svojem namenu niso ne dolocbe o spreminjanju ustave ne izvedbene dolocbe. Te so ustavna materija. Ustavno sodisce ne sme presojati skladnosti ustave z ustavo, niti u zakonov z u. Ustavno sodisce sme presojati te dolocbe, ampak je odvisno od namena in vsebine.

IV. Sodna praksa 1. Ustavni zakon 1. V dosedanji praksi ustavodajalca (po sprejetju veljavne Ustave) se je oblika ustavnega zakona uveljavila tudi kot oblika akta o spremembi ustave iz 169. člena Ustave. … Ustavni zakon se torej uporablja kot akt, s katerim se spreminja Ustava, njegove določbe pa so zato ustavne določbe ne glede na njihovo vsebino oziroma naravo. Poleg tega se uporablja tudi kot akt, s katerim se določita izvedba in prehod k uporabi ustavnih določb (tudi tistih, ki pomenijo spremembe Ustave, sprejete z ustavnim zakonom). Določbe, vsebovane v takšnem ustavnem zakonu, so določbe, ki predstavljajo ustavnopravno materijo, če urejajo izvedbo oziroma prehod v novo ustavno ureditev. (odločba US U-I-214/00, tč. 7) 2. Ustavni zakon pa se uporablja tudi kot akt, ki ga lahko ustavodajalec sprejme z drugačnim namenom in z drugačno vsebino - torej ne z namenom in vsebino spreminjanja ustavnih določb oziroma izvedbe in prehoda k uporabi ustavnih določb. Samo pri tej obliki ustavnega zakona je za odločanje o pristojnosti Ustavnega sodišča odločilen materialni kriterij - torej vsebina in narava določb, vsebovanih v ustavnem zakonu. (odločba US U-I-214/00, tč. 7) 3. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti točk I in II [Ustavnega zakona o dopolnitvah 80. člena Ustave] je [Ustavno sodišče] zavrglo, ker ni pristojno presojati medsebojne skladnosti ustavnih določb in ne ustavnosti določb ustavnega zakona, s katerim se spreminja oziroma dopolnjuje Ustava ter urejajo vprašanja, potrebna za izvedbo ustavnih sprememb in zagotovitev prehoda v novo ustavno ureditev. (odločba US U-I-242/00, tč. 3, poudarki so dodani) 4. Odločba Ustavnega sodišča, ki se nanaša na ugotovitev rezultata na zakonodajnem referendumu, veže parlament le kot zakonodajalca, ne pa tudi kot ustavodajalca pri spreminjanju Ustave. Državni zbor kot ustavodajalec lahko po postopku, določenem z Ustavo, ta najvišji pravni akt države tudi spremeni. … Za presojo takega ustavnega zakona pa Ustavno sodišče ni pristojno. (odločba US U-I-204/00, tč. 9, poudarki so dodani) Odgovorite na naslednji vprašanji: 1. Kakšno je razmerje med ustavo in ustavnim zakonom? 2. Ali je ustavno sodišče pristojno za presojo ustavnosti ustavnega zakona?

4