Zloraba pravice
Vaje X (2018/19) Aleš Novak
Pripravil:
ZLORABA PRAVICE I. A. Priprava na vaje Preberite odsek o zlorabi pravice v delu: Marijan Pavčnik, Teorija prava (2015), str. 174-181 (oz. Teorija prava 2011, str. 168-173 ali Teorija prava (2007), str. 208-214). Odgovorite na naslednja vprašanja: 1. Kateri elementi sestavljajo dejanski stan zlorabe pravice? 2. Zakaj pravici, ki si v primeru zlorabe pravice nasprotujeta, nista takšni, da se nujno (pojmovno) izključujeta? 3. Kako razumete razliko med subjektivno in objektivno teorijo o zlorabi pravice? Kaj je zloraba pravice? Locimo dve situaciji; -posameznik ravna protipravno; njegovo ravnanje nima pravne podlage -posameznik izhaja iz dolocene pravice; -ravna tako, da ostaja v mejah svojega upravicenja (zakonito izvrsevanje pravice) -ravna tako, da presega meje svojega upravicenja – govorimo o zlorabi pravice Ugotavljanje zlorabe pravice; o dejanskem stanu zlorabe pravice lahko govorimo, ce -nosilec izhaja iz pravno dopustnega abstraktnega upravicenja, ki ga uresnicuje tako, da presega meje tega upravicenja -pride do konflikta dveh pravic, ki se med seboj ne izkljucujeta -?? Preseganje mej absolut. Upravicenja; Pravni subjekt pri zlorabi pravice izhaja iz svoje nesporne pravice Tezava se pojavi, ko pravico uresnicuje tako, da preseze njene meje 1
Zloraba pravice
Kako do te ocene? –kaksna je obicajna uporaba pravice? –zakaj nam je pravica priznana (njen smoter, namen, itd) Konflikt neizkljucujocih se pravic Do konflikta med dvema pravicama lahko pride v dveh primerih – obstaja ze po naravi (delavceva pravica do pocitka..) nujna je zak. Omejitev. Ene ali obeh -konflikt zaradi nacina izvrsevanja pravic, v tem primeru problem izvrs dejanski stan ... ali je prepovedano? Odvisno od teorije o zlorabi pravice; subjektivna, objektivna, *liberalisticna (ne stejemo, zanika moznost zlorabe pravic) subj in obj – postavljata razlicen prag za obstoj zlorabe pravice subj; par. 1295 ODZ 1811 primer Pomemben namen tistega, ki izvrsuje objekt.; v ospredju namen pravice, ne namen njenega nosilca, -zloraba je ko nosilec pravico izvrsuje v nasprotju z njenim namenom. Namen pravice nikoli ne more biti povzrocanje skode se tri omejitve usravnega sodisca 'ustavno dopusten cilj', javni interes, nacelo pravne in socialne drzave B. Primer v razmislek »[V] nekem znanem procesu»[…], ko je bila nepravnomočno že izrečena tridesetletna zaporna kazen (nato pa razveljavljena), [je] predsednica senata tako hitela, da bi izpeljala dokazni postopek pred iztekom [dvoletnega] roka, da so bila kršena tako rekoč vsa načela kazenskega postopka. Tako je zavračala vse dokazne predloge obrambe, zavrgla vse predloge o izločitvah, po telefonu je kontaktirala z izvedenci, ki so morali pisati svoja izvedeniška mnenja tako rekoč čez noč, pri tem pa je odklanjala vse zahteve obrambe po neposrednem zaslišanju teh izvedencev, neštetokrat je bilo kršeno načelo kontradiktornosti itd. V takem položaju obrambi ni ostalo drugega, kot da je tudi sama uporabljala vse mogoče procesne institute od izločanja sodnikov 2
Zloraba pravice
vseh stopenj do nenehnega vlaganja novih dokaznih predlogov, vse z namenom, da upočasni postopek in doseže odpravo pripora za svojo klientko. Predsednici senata je kljub temu uspelo tri dni pred iztekom omenjenega dveletnega roka določiti datum končnih govorov in datum izreka sodbe. Obrambi v takšnem položaju ni ostalo drugega, kot da svoji stranki svetuje, naj lastnemu odvetniku sama odpove pooblastilo. Če namreč odpove stranki pooblastilo odvetnik, mora vsaj še en mesec zastopati stranko oziroma bi bila podana huda kršitev etičnega kodeksa, če bi stranki v kazenskem postopku odpovedal pooblastilo ‘v nepravem času’. Če pa odpove pooblastilo odvetniku stranka, ta odpoved učinkuje takoj in odvetnik nima več pravice vstopiti v sodno dvorano. In ker torej tudi ex offo v obravnavanem primeru ni bilo več mogoče postaviti zagovornika, ki bi v treh dneh lahko prebral deset tisoč strani spisa in se pripravil na končni govor (če bi kateri odvetnik v takem položaju obrambo sprejel, bi tudi on hudo kršil določila etičnega kodeksa), je moralo sodišče odpraviti pripor in naša klientka se je od takrat branila s prostosti.« (Peter Čeferin, Odvetnik in etika, Podjetje in delo 67/2007, str. 1576-7) Je ravnanje odvetnika mogoče opredeliti kot zlorabo pravice? Pojasnite. po objektivni teoriji ja... C. Analiza dejanskega stanu zlorabe pravice I. Elementi zlorabe pravice 1. Oseba mora izhajati iz svojega upravičenja in preseči meje svojega upravičenja »Če pa stranka, zakoniti zastopnik ali pooblaščenec določene procesne pravice nima, je že po naravi stvari ne more zlorabiti, ker tako dejanje, četudi je opravljeno, ne more imeti posledic v postopku samem.« (sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cpg 347/95, poudarek je dodan) »…[z]loraba pravice nastopi takrat, ko njen nosilec prestopi meje pravno zavarovanih upravičenj tako, da s tem ogroža oziroma posega v pravico drugega. Pogoj, da je sploh mogoče govoriti o zlorabi pravice je, da pride do kolizije dveh „enako močnih“ pravic.« (sodba Višjega sodišča v Ljubljani sodba I Cp 2925/2009, poudarek je dodan) 3
Zloraba pravice
2. Konflikt dveh neizključujočih se pravic »Po stališču tožnika je toženka s svojim ravnanjem zlorabila pravico do vložitve tožbe oziroma sprožitve upravnega spora. S tem naj bi kršila tožnikovo lastninsko pravico, katere vsebina je v uporabi, razpolaganju in posesti stvari (v skladu s stališčem sodne in ustavnosodne prakse imajo upravičenci do denacionalizacije od uveljavitve Zakona o denacionalizaciji varovan pravni položaj. Gre za pravico pričakovanja in je vsak poseg v pravico do denacionalizacije šteti kot poseg v ustavno pravico do zasebne lastnine). Tako sta si bili nasproti dve ustavni pravici: tožnikova pravica do zasebne lastnine (33. člen Ustave RS) in toženkina pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave RS), katere vsebina je v upravičenju, da se vsak, ki meni, da je kakšna njegova pravica prekršena ali ogrožena, obrne na sodišče z zahtevo (tožbo) za pravno varstvo. Izhodiščna podlaga presoje v tem sporu je v dejstvu, da je prišlo do konflikta obeh pravic: Izvrševanje ene je onemogočalo aktiviranje in izvrševanje druge.« (sodba Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1986/2000, sodišče povzema trditve pritožnika, poudarki so dodani) 3. Obstoj zlorabe pravice a. Subjektivna teorija »Glede na takšno definicijo nedopustnosti se postavlja vprašanje, ali lahko nekdo krši pravico drugega s tem, ko izvršuje svojo pravico, ko je torej možnost njegovega ravnanja pravno zavarovana (osrednja prvina pravice je možnost, da pravni subjekt ravna na določen način). Po mnenju tega sodišča lahko šele subjektiven odnos storilca do svojega ravnanja opredeli njegovo protipravnost. Tako se glede na prej opredeljeno vsebino pravice storilec, ki bi ravnal naklepno oziroma z namenom povzročitve škode, ne bi mogel sklicevati na pravico, saj bi bilo njegovo ravnanje zunaj nje. Povzročitev škode ne more biti niti cilj pravice niti ne sodi v njen domet kot dovoljena posledica.« (sodba Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1986/2000, poudarki so dodani) »Zloraba procesnih pravic je podana le v primeru, kadar gre za dolozno ravnanje stranke. Izkazan mora biti namen stranke, da s svojim ravnanjem zlorablja neko procesno pravico ali ravna v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. Stranka se mora tudi zavedati protipravnosti svojega procesnega ravnanja, 4
Zloraba pravice
pa kljub temu tako ravna.« (sodba Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 90/2006, poudarki so dodani) »Kot je razvidno iz samega zakonskega besedila (hkrati pa je to tudi imanentno samemu institutu zlorabe pravice), mora iti za hoteno oziroma naklepno (dolozno) postopanje. Zgolj strankino nevestno oziroma malomarno postopanje uporabe obravnavanega instituta in posledičnega izreka denarne kazni (in to ne glede na posledico, ki naj bi zaradi takšnega strankinega ravnanja nastala) ne omogoča.« (sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1516/2015, tč. 4) b. Objektivna teorija »Pritrditi je potrebno revidentu, da pravica do preživnine, ki je bila razvezanemu zakoncu priznana z razvezno sodbo, preneha tudi, če se izvršuje v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bila priznana. Preneha tedaj tako kot vsaka druga pravica tam, kjer se začne njena zloraba.« (sodba VS II Ips 247/94, poudarek je dodan) »Pravni red tudi sicer ne dopušča uveljavljanja ali izvrševanja neke pravice v nasprotju z namenom, zaradi katerega jo postavlja pravni red. V takih primerih gre namreč za zlorabo pravice, ki ne more uživati pravnega varstva.« (odločba US U-I413/98, točka 10, poudarki so dodani) »Upoštevaje splošni pomen tega pojma, to je uveljavljanje ali izvrševanje pravice v nasprotju z namenom, zaradi katerega jo pravni red postavlja, pomeni namreč izpodbijana določba zadostno podlago za to, da bo mogoče v konkretnih primerih presoditi, ali [je do zlorabe prišlo].« (odločba US U-I-136/07, tč. 14, poudarek dodan) II. Primeri iz ((ustavno)sodne) prakse 1. Društvo, ki se zavzema za drugačno obdavčitev svojih članov, je vložilo pobudi za zbiranje podpisov za razpis referenduma glede dveh vsebinsko nepovezanih zakonov. Ob vložitvi pobude so predstavniki društva za medije izjavili, da zakonoma ne nasprotujejo, temveč da gre za obliko državljanske nepokorščine, saj je politika gluha za njihove zahteve. Od zbiranja podpisov so 5
Zloraba pravice
nato odstopili po 11 oz. 6 dneh zbiranja podpisov. Dober mesec kasneje so pobude vložili glede treh vsebinsko nepovezanih zakonov, ki so bili sprejeti na isti seji Državnega zbora. Nekaj dni kasneje so vložili še tri pobude glede treh prav tako vsebinsko nepovezanih zakonov in napovedali, da bodo po tem instrumentu posegali do nadaljnjega. Povezave med vsebino zakonov ter cilji in nalogami društva, ni. Predsednik Državnega zbora je odklonil določitev roka za zbiranje podpisov, ki ga določa 16.a člen Zakona o referendumi in ljudski iniciativi, in se pri tem skliceval na zlorabo pravice. - Je predsednik Državnega zbora ravnal pravno dopustno, ko je pobudnikom odrekel možnost zbiranja podpisov? (sklep US U-I-85/16, Up-398/16, tč. 18 in 19) 2. V obravnavi politično občutljivega vprašanja, ki je moralo biti urejeno v določenem časovnem obdobju, vložijo poslanci, ki so člani iste poslanske skupine, zaporedoma več skorajda enakih predlogov zakonov. - 88. člen Ustave določa: »Zakone lahko predlaga vlada ali vsak poslanec. Zakon lahko predloži tudi najmanj pet tisoč volivcev.« - So v opisanem primeru izpolnjene predpostavke za zlorabo pravice? Svoj odgovor utemeljite. 3. Tožnik je v različnih zadevah podal 30 predlogov za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, v konkretni zadevi pa je delegacijo pristojnosti zahteval že desetič. - 67. člen Zakona o pravdnem postopku se glasi: »Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.« - Ali je tožnik zlorabil svojo pravico? (sklep VS VIII R 7/2001)
6