Metodologija I-01 Metod. Znanost

Fakulteta za socialno delo

METODOLOGIJA RAZISKOVANJA V SOCIALNEM DELU I Blaž Mesec

2006/07

© B. Mesec, Metodologija I

1

Metodologija raziskovanja v socialnem delu s statistiko I

1 Metodologija, znanost 2006/07

© B. Mesec, Metodologija I

2

Metodologija: pregled tem > Termin > Definicija > Kot del filozofije > Vrste > In metodika

2006/07

© B. Mesec, Metodologija I

3

>Metodologija: termin



μετά οδός λόγος

po poti um = umovanje, nauk o poteh,

načinih mišljenja in/ali ravnanja

2006/07

© B. Mesec, Metodologija I

4

>Metodologija: definicija  

Nekoč: m. del logike; nauk o logično pravilnih načinih in osnovah znanstvenega spoznavanja Danes: samostojna veda o tem, kako je treba raziskovati a) širši pomen (= epistemologija, filozofija znanosti): predpostavke znanosti, narava pojmov, metod itd. b) ožji pomen (metodologija): osnovna načela znanstvenega spoznavanja, splošne metode znanosti, posebne tehnike raziskovanja

2006/07

© B. Mesec, Metodologija I

5

>Metodologija: kot del filozofije

filozofija ontologija

antropologija

etika

gnozeologija

estetika

zgod. filoz.

logika

epistemolog. obča metodlg Metodologija raziskovanja 2006/07

© B. Mesec, Metodologija I

6

>Metodologija: vrste 



Obča m. (skupno vsem vedam) Proučuje osnovna načela, sestavine in postopke znanstvenega spoznavanja (pojem, zakon, teorija, hipoteza, dejstvo) Posebne m. (posebnih ved): m. r. v psihologiji, pedagogiki, sociologiji, socialnem delu

2006/07

© B. Mesec, Metodologija I

7

>Metodologija in metodika

socialno delo

2006/07

veda o SD

praktično SD

Metode raziskovanja

Metode Praktič.dela

metodologija

metodika

© B. Mesec, Metodologija I

8

Znanost: pregled tem > Znanost in druge oblike človekovega odnosa do sveta > Predpostavke in meje znanosti > Definicija znanosti: dva vidika > Definicija: širši in ožji pomen > Značilnosti znanosti > Načela znanosti in raziskovanja > Znanstvena opravila 2006/07

© B. Mesec, Metodologija I

9

>>Znanost in druge oblike človekovega odnosa do sveta religija umetnost

filozofija

Oblike človekovega odnosa do sveta običajna znanost zavest

2006/07

© B. Mesec, Metodologija I

10

Začetniki umetnosti, filozofije, znanosti 

Od L na D:

filozof Anaksimander, astronom Tales, Arhitekt Hippodamos, geograf Hekataios, liričarka Sapfo, fizik Leukip, spredaj matematik Pitagora 2006/07

© B. Mesec, Metodologija I

11

>Znanost in druge oblike človekovega odnosa do sveta UMETNOST, RELIGIJA, FILOZOFIJA, OBIČAJNA ZAVEST      

Iz katere potrebe izvira? Kaj počne? Katera sredstva uporablja? Kako učinkuje? Kako utemeljuje spoznanja? Pomen za SD 2006/07

© B. Mesec, Metodologija I

12

>>Znanost in druge oblike človekovega odnosa do sveta: umetnost    

 

Potreba: izraziti doživljanje Dejavnost: oblikuje, upodablja Sredstvo: prispodoba Učinek: izzove občutja, identifikacija Utemeljevanje:pozivanje na doživetje Pomen: vživljanje, empatija, razumevanje drugih

2006/07

© B. Mesec, Metodologija I

13

>>> umetnost: odtujenost

Edward Hopper, Soba v New Yorku, 1932 2006/07

© B. Mesec, Metodologija I

14

>>Znanost in druge oblike človekovega odnosa do sveta: religija 

    

Potreba: osmisliti končnost, izraziti občutje svetega Dejavnost: čaščenje svetega, pobožnost Sredstvo: molitev, meditacija, obredi Učinek: mir, tolažba, upanje Utemeljevanje: sklicevanje na dogme Pomen: sočutje, upanje, zaupanje

2006/07

© B. Mesec, Metodologija I

15

>>> religija: azteška boginja koruze

2006/07

© B. Mesec, Metodologija I

16

>>> religija: stvar vere ne dokazovanja





Bog ustvari Evo iz Adamovega rebra Angel oznani Mariji, da bo spočela od svetega Duha

2006/07

© B. Mesec, Metodologija I

17

>> Znanost in druge oblike človekovega odnosa do sveta: filozofija      

Potreba: osmisliti končnost, svet, čudenje nad bitjo Dejavnost: odpira vprašanja, kritizira “samoumevnosti” Sredstvo: spekulativno, logično mišljenje Učinek: razjasni in naredi vprašljivo Utemeljevanje: z logičnim sklepanjem Pomen: kritičen odnos do nepreverjenih mnenj, navidezne vednosti

2006/07

© B. Mesec, Metodologija I

18

>>> Sokrat: nepopustljivo spraševanje in neomadeževana duša

David, Sokratova smrt, 1787 2006/07

© B. Mesec, Metodologija I

19

>> Znanost in druge oblike človekovega odnosa do sveta: običajna zavest  

  



Potreba: rešiti vsakdanje težave Dejavnost: ponavlja mnenja, prenaša govorice Sredstvo: samoumevnosti, stereotipi Učinek: sprejetost, toplota v čredi Utemeljevanje: z mnenjem večine, “normalnostjo” Pomen: nasprotje stroke, znanosti

2006/07

© B. Mesec, Metodologija I

20

>>> običajna zavest: srednjeveška predstava o nebesnem svodu

2006/07

© B. Mesec, Metodologija I

21

>> Znanost in druge oblike človekovega odnosa do sveta: znanost     



Potreba: praktične težave, radovednost Dejavnost: opazuje, poskuša, primerja Sredstvo: raziskovanje, logično mišljenje Učinek: reši težavo, poteši radovednost Utemeljevanje: s sklicevanjem na podatke in logiko, primerjava razlag (teorij) Pomen: osnoven način utemeljevanja postopkov v stroki (s sklicevanjem na empirično ugotovljeno uspešnost = “izkustveno SD”)

2006/07

© B. Mesec, Metodologija I

22

>>> znanost: videti, otipati, poskusiti

Rembrandt, Ura anatomije dr. Tulpa, 1632 2006/07

© B. Mesec, Metodologija I

23

> Predpostavke in meje znanosti 1. 2. 3. 4.



Človek je razumen. Svet je doumljiv. Svet je urejen. Narava je enotna. Meja: vprašanje o smislu, transcendenci (filozofska in religiozna vprašanja)

2006/07

© B. Mesec, Metodologija I

24

> Znanost: opredelitev znanost PASIVNI VIDIK Oblika človekove zavesti o svetu in samem sebi … Nakopičeno in sistematično povezano znanje o posebnih področjih stvarnosti

2006/07

AKTIVNI VIDIK Družbena dejavnost: Nepristransko raziskovanje: ugotavljanje dejstev, povezovanje v teorije, preverjanje domnev, iskanje resnice o posebnem področju

© B. Mesec, Metodologija I

25

> Značilnosti znanosti 







  

Išče znanje za rešitev praktičnih težav in potešitev radovednosti Usmerja se na proučevanje izsekov stvarnosti ne celote sveta (ni splošne znanosti, so samo posebne znanosti) Je izkustvena (empirična): temelji na opazovanju stvarnosti Ugotavlja odnose med pojavi; razlaga pojave z drugimi naravnimi pojavi Razlaga, pojasnjuje, odkriva nove možnosti Uporablja opazovanje, poskus, razum, logiko Je kritična do svojih ugotovitev

2006/07

© B. Mesec, Metodologija I

26

> Načela znanosti (osnovna) OPREDELITEV

NASPROTJE

Objektivnost Nepristranskost, Pristranskost, celovitost

necelovitost,

Preverljivost Samokritičnost, Oviranje kritike, Natančnost

ovrgljivost

dogmatičnost

Podrobno razlikovanje

Neupravičeno posploševanje, površnost

Sistematičnos Povezanost in Nepovezanost neprotislovnost in protislovnost t ugotovitev

2006/07

© B. Mesec, Metodologija I

27

> Načela znanosti (dopolnilna) OPREDELITEV

Ustvarjalnost Iščemo novo znanje

NASPROTJE Ponavljanje dogem

Posplošljivost Iščemo splošno Iskanje

veljavno znanje enkratnih senzacij

Javni smotri

Služimo Služenje javnemu dobru osebnim interesom

Etičnost

Etika je nad Podrejanje etike znanstvenim © B. Mesec, Metodologija Iznanstvenim 28 interesom interesom

2006/07

> Znanstvena opravila         

Zbiranje podatkov Analiza podatkov Razvrščanje v kategorije Definiranje pojmov Merjenje značilnosti Eksperimentiranje Pojasnjevanje, razlaganje pojmov Napovedovanje dogodkov Preverjanje domnev

2006/07

© B. Mesec, Metodologija I

29

> Klasifikacija znanosti

znanosti naravoslovne

družboslovne

humanistične

Nomotetske: iščejo splošne zakonitosti

Idiografske: razumeti posamezen primer

Metoda: analitično pojasnjevanje

Metoda: celostno razumevanje

2006/07

© B. Mesec, Metodologija I

30