Glava 8

DEFINICIJA NA MOTIVACIJATA

Motivot ozna~uva vnatre[na sostojba koja dvi`i i dava energija.

Motivacija e proces vo koj odnesuvaweto e pottiknato, aktivirano i kanalizirano kon ostvaruvawe na celite.

Prof. d - r Bobek [uklev

8.1

Motivacijata se definira na~ini, kako na primer:

na

razli~ni

• Spored prviot priod, motivacijata e proces so koj odnesuvaweto e energirano, oddr`uvano ili namaleno. • Spored vtoriot priod, motivacijata e neposredna vrska so sistemot na poznavawe.

vo

• Spored tretiot priod, motivacija e proces vo koj odnesuvaweto e pottiknato, aktivirano i kanalizirano kon ostvaruvawe na celite.

Prof. d - r Bobek [uklev

8.1

Vo definiciite na motivot i motivacijata sodr`ani se tri va`ni karakteristiki:  prvata se odnesuva na energijata koja go dvi`i ~ovekovoto odnesuvawe.  vtorata se odnesuva na toa {to go naso~uva ili kanalizira takvoto odnesuvawe.  tretata se odnesuva na toa kako odnesuvaweto se poddr`uva ili odr`uva.

Prof. d - r Bobek [uklev

8.1

VIDOVI MOTIVI

Op[ta klasifikacija na motivite e na: Primarnite motivi koi direktno proizleguvaat od fiziolo[kite potrebi na organizmot, ~ie zadovoluvawe e va`no za pre`ivuvawe ili za fiziolo[ka blagosostojba na poedinecot. Sekundarnite motivi ne slu`at direktno za zadovoluvawe na fiziolo[kite potrebi.

Prof. d - r Bobek [uklev

8.2

Odnesuvaweto na individuata e kanalizirano od razli~ni motivi, kako [to se: Sigurnosta (safety) e sposobnost da se zadr`i ona [to se ima denes da se ima i vo idnina. Statusot (status) relativno rangirawe ili socijalna polo`ba [to ja ima poedinecot, ili pozicija vo grupata.

Prof. d - r Bobek [uklev

8.2

Mo]ta (power) ozna~uva sposobnost za primena na vlijanieto vrz drugi ili prisiluvawe na drugite da ja izvr[at rabotata. Sposobnosta (capability) pretstavuva kapacitet na individuata da postapuva efektivno so negovoto okru`uvawe. Uspehot (achiement) pretstavuva nivo na aspiracii za ostvaruvawe rezultati vo raboteweto.

Prof. d - r Bobek [uklev

8.2

Karakteristikite na edna mnogu uspe[na li~nost se slednive:9)  umeren rizik – op[to ~uvstvo bi bilo da se ka`e deka mnogu uspe[nata li~nost e spremna da prezeme umeren rizik;  neposredna povratna sprega – lu\eto so potreba za golem uspeh sakaat aktivnosti koi obezbeduvaat momentalna i precizna povratna sprega na informacii za toa kolku progresivno odat kon celta;  ispolnuvawe - li~nost so golem uspeh nao\a vnatre[no zadovolstvo vo ispolnuvaweto na zada~ata.  preokupacija so zada~ata - e koga uspe[nata li~nost edna[ izbrala cel, taa tendira da bide celosno preokupirana so zada~ata dodeka taa ne bide kompletno i uspe[no zavr[ena. Prof. d - r Bobek [uklev

8.2

KARAKTER NA MOTIVACIJATA

Podra~jeto na motiviraweto dobiva vo va`nost vo poslednata dekada, pome|u prakti~arite i teoreti~arite na menaxmentot. Postojat nekolku pri~ini za toa:10)  Prvata pri~ina e {to vo posledno vreme vo pretprijatijata pogolemo vnimanie & posvetuva na ~ove~kata strana na organizacijata.  Vtorata pri~ina motivacijata.

e

proniknuvawe

vo

karakterot

na

Tretata pri~ina e iznao|awe novi na~ini za zgolemuvawe na organizaciskata efektivnost i efikasnost vo postojnite silni ograni~uvawa na organizacijata  ^etvrtata pri~ina e svrzana so tehnologijata za proizvodstvo koja predizvikuva radikalni promeni vo uslovite na rabotewe vo poslednive dve dekadi.  Pettata pri~ina e svrzana so organizaciite koi imaat potreba od razgleduvawe na nivnite finansiski i fizi~ki resursi vo 8.3 Prof. d - r Bobekperspektiva. [uklev dolgoro~na

Dokolku menaxerot saka da bide uspe{en, vo fokusot na sekoja menaxment - akcija treba da vospostavi organizaciska klima. Kontrolata na klimata vklu~uva pet fazi:11)  odlu~uvawe kakov vid klima e najsoodveten;  procenuvawe na sega{nata klima;  analiza na "klima jaz" i sozdavawe plan za ostvaruvawe idealna klima;  prezemawe konkretni ~ekori za unapreduvawe na klimata;  ocenuvawe na svojata efektivnost vo svetlinata na akcioniot plan. Prof. d - r Bobek [uklev

8.3

Pri objasnuvaweto na karakterot na motivacijata, korisno e da se zapo~ne so opi[uvawe na manifestaciite na odnesuvawe koi mo`at da bidat kategorizirani vo tri grupi, i toa:12) 1. Potro[uva~ko odnesuvawe. Prvata op[ta grupa na odglasi e povrzana so najo~igledno izrazuvawe na koj bilo motiv koj e vo forma na potro[uva~ko odnesuvawe. 2. instrumentalno odnesuvawe. Vtorata op[ta grupa na odglasi e povrzana so bilo koj motiv koj ima instrumentalen karakter vo zadovoluvaweto na potrebite. 3. zameneto odnesuvawe. Tretata op[ta grupa na odglasi e povrzana so mnogu manifestacii na motivacijata na ~ovekot koi se indirektni i zamenlivi po svojata priroda. Prof. d - r Bobek [uklev

8.3

PROCES NA MOTIVACIJA

Pri objasnuvaweto na karakterot na motivacijata, korisno e da se zapo~ne so opi{uvawe na manifestaciite na odnesuvawe koi mo`at da bidat kategorizirani vo tri grupi, i toa:12) 1. potro{uva~ko odnesuvawe. 2. instrumentalno odnesuvawe. 3. zameneto odnesuvawe.

Prof. d - r Bobek [uklev

8.4

Procesot na motivacija pominuva niz razli~ni fazi:14) Prva faza, od menaxerot se bara so site menaxment aktivnosti da gi determinira negovite celi. Vtora faza, toj bara razbirawe na namerata deka se obiduva da ja vidi situacijata kako {to ja gledaat vrabotenite i da se ~uvstvuva kako {to se ~uvstvuvaat vrabotenite. Treta faza, menaxerot treba da komunicira, bidej}i toa e edinstven na~in da ja dostigne li~nosta i da ja motivira. ^etvrta faza, menaxerot se obiduva da gi integrira interesite i namerata na organizacijata so slo`enite potrebi na vrabotenite. Petta faza, menaxerot treba da obezbedi pomo{ni uslovi. [esta faza, menaxerot se obiduva da razvie timska rabota povrzuvaj}i ja sekoja cel na vrabotenite so akciite na drugite vraboteni, taka {to da postoi koordiniran napor na grupata. 8.4 Prof. d - r Bobek [uklev

Slika 8.1 Osnoven model na procesot na motivacija

Prof. d - r Bobek [uklev

8.4

ODNESUVAWE VO RABOTNA SITUACIJA

Slika 8.2 Vlijanija na odnesuvaweto vo rabotna situacija

8.5

Percepcijata (perception) e proces preku koj li~nosta gleda, selektira, organizira i interpretira informacii za svetot [to ja okru`uva i koi imaat zna~ewe za nea. Za percepcijata se va`ni dva aspekta: Selektivnata percepcija ozna~uva proces so koj individuata razli~nite stimuli od okru`uvaweto gi selektira za natamo[no vnimanie. Stereotipnata percepcija pretstavuva kategorizacija na lu\eto vrz osnova na op[ti atributi. Prof. d - r Bobek [uklev

8.5

Slika 8.3 Formiraqwe na percepcijata i vlijanieto vrz odnesuvaweto

8.5

MENAXEROT KAKO MOTIVATOR

Motivacijata na menaxerot zavisi od:18)  me|upersonalnata konkurencija koja opi{uva razvoen stil na nadgleduvawe koj gi prifa}a barawata za povisoka motivacija, samorealizacija i pozitivno izrazuvawe na kreativnosta;  mo`nosta da se raboti na zna~ajni celi, koja ilustrira na~in na davawe nasoki na ovie pozitivni motivacii so ostvaruvawe na celite na kompanijata koja nudi mo`nost za ostvaruvawe na li~nite celi;  postoeweto na soodveten sistem na menaxment, koe opi{uva trkalo na zabrzano pozitivno motivirawe na lu|eto kon ostvaruvawe na nivnite organizaciski celi i zacrvstuvawe8.6 i Prof. d - r Bobek [uklev neprekinato motivirawe.

Slika 8.4 Odnosi me\u motivacijata i nivoata na menaxment

8.6

Stilot na stare{inata mo`e da bide: • razvoen, i toj ja ozna~uva negovata efektivnost vo razvojot na podredenite; • reduktiven, {to ja ozna~uva sklonosta na nadzornicite za namaluvawe na pozitivnoto izrazuvawe na inicijativata i kreativnosta; i • tradicionalen, koj ozna~uva deka, so pomo{ na intuicija, sklonost i zrelost, nadzornicite nau~ile da izbegnuvaat nekoi od slabostite na reduktivniot stil.

Prof. d - r Bobek [uklev

8.6

Slika 8.5 Odnosi me\u motivacijata i stilot na stare[inata

8.6

Slika 8.5 Sposobnosta da motivira – samorangirawe vs rangirawe od podredenite

8.6

FAKTORI KOI VLIJAAT NA MOTIVACIJATA

Vo literaturata za menaxmentot se elaborirani nekolku klasifikacii na faktorite za motivacija.  Spored prvata klasifikacija: faktori koi rabotnikot gi vnesuva vo rabotata, faktori koi go pretstavuvaat okru`uvaweto na rabotata  Spored vtorata klasifikacija: individualnite karakteristiki karakteristikite na rabotata, karakteristikite na pretprijatieto,  Spored tretata klasifikacija: motivacioni faktori faktori na nezadovolstvo

Prof. d - r Bobek [uklev

8.7

8.7

8.7

8.7

PARITE KAKO FAKTOR NA MOTIVACIJA

Ulogata na parite kako motivator ]e bide objasneta niz motivacionata teorija na hierarhijata na potrebi, ~ij osnovopolo`nik e Abraham H. Maslow. Prvi po red se fiziolo[kite potrebi Vtori po red se potrebite za sigurnost Treti po red se socijalnite potrebi ^etvrti po red se potrebite za po~ituvawe Petti po red se potrebite za samoispolnuvawe

Prof. d - r Bobek [uklev

8.8

ZADOVOLSTVOTO OD RABOTATA

Zadovolstvoto od rabotata (job satisfaction) mo`e da se definira kako prijatna ili pozitivna emotivna sostojba koja rezultira od procenuvaweto na nekoja rabota.24)

Prof. d - r Bobek [uklev

8.9 6.6

Tipi~nite dimenzii na rabotata se odnesuvaat na:25) rabotata: vklu~uva vnatre[en interes, raznovidnost, mo`nost za u~ewe, te[kotii, [ansi za uspeh, metodi, kontrola na brzinata i dr.; pla]aweto: vklu~uva suma na pari, pravednost, metodi na pla}awe i dr.; promocijata: unapreduvawe;

vklu~uva

mo`nost

za

priznavaweto: vklu~uva pofalbi za ostvaruvawe, doverba vo izvr[uvaweto na rabotata, kritika itn.;

Prof. d - r Bobek [uklev

8.9 6.6

koristite: vklu~uva penzija, medicina, godi[ni otsustva, platen odmor i drugo; rabotnite uslovi: vklu~uva ~asovi na rabota, pauzi za odmor, oprema, temperatura, ventilacija, vla`nost, lokacija i dr. ; nadzorot: vklu~uva stil i vlijanie na nadzornikot, tehni~ki, ~ove~ki odnosi i menaxerski sposobnosti i dr. ; korabotnicite: prijatelstvo;

vklu~uva

konkurencija,

pomo[,

kompanijata i menaxmentot: vklu~uva gri`a za vrabotenite, kako za pla’aweto taka i za politikata na koristi. Prof. d - r Bobek [uklev

8.9 6.6

Slika 8.8 Model na `ivotno iskustvo

8.9

NEZADOVOLENI POTREBI

Frustracijata (frustration) motivaciska energija koja ostvaruvawe na potrebata.

e blokirana onevozmo`uva

Slika 8.9 Reakcii na nezadovoleni potrebi

Prof. d - r Bobek [uklev

8.1 6.6 0

MOTIVACIJA I MORAL

Moralot (moral) e stav na zadovolstvo sakan kontinuitet i spremnost da se bori za ostvaruvawe na celite na grupata ili organizacijata. Pome\u zadovolstvoto i moralot postojat slednive razliki:27) moralot e pove]e orientiran kon idninata, dodeka zadovolstvoto e pove]e orientirano kon sega[nosta i minatoto; moralot ~esto ima grupno zna~ewe (zasnovan e na ~uvstvoto na op[ta namera i na veruvawe deka grupnite celi ]e bidat ostvareni i se soodvetni so individualnite celi), dodeka zadovolstvoto obi~no se odnesuva na procenuvawe napraveno od poedinec za negovata rabotna situacija.

Prof. d - r Bobek [uklev

8.1 6.6 1

Rabotata e va`na vo `ivotot na poedincite od nekolku pri~ini:30)  prvo, postoi poim na reciprocitet ili razmena  vtoro, rabotata op[testveni funkcii

op[to

opslu`uva

pove]e

 treto, rabotata na individuata ~esto e izvor na status ili rang vo op[testvoto  ~etvrto, li~noto zna~ewe [to rabotata go ima za individuata

Prof. d - r Bobek [uklev

8.1 6.6 1