Glava 10
This document was uploaded by user and they confirmed that they have the permission to share it. If you are author or own the copyright of this book, please report to us by using this DMCA report form. Report DMCA
Overview
Download & View Glava 10 as PDF for free.
More details
- Words: 1,255
- Pages: 45
DEFINICIJA NA KONTROLATA
•
Spored prvoto stojali{te, kontrolata e funkcija na menaxmentot.
•
Spored vtoroto stojali{te, kontrolata e proces
•
Spored tretoto stojali{te, menaxment - kontrolata e sistematski napor
•
Spored ~etvrtoto stojali{te, kontrolata se definira kako funkcija na sistemot
•
Spored pettoto stojali{te, proces na obezbeduvawe deka tekovite na akcii se izvr{uvaat i deka sakanite celi se ostvaruvaat.
Prof. d - r Bobek [uklev
10.1
Kontroliraweto se odnesuva na merewe na ostvarenite rezultati so standardite, dijagnosticirawe na pri~inite za eventualnata devijacija na ostvarenite rezultati od standardite i prezemawe korektivna akcija, koga e potrebno.
Prof. d - r Bobek [uklev
10.1
POTREBA OD KONTROLA
Potrebata od kontrola, kako menaxment funkcija, se ogleda vo slednovo:11) 1. kontrolata gi pravi planovite efikasni 2. kontrolata vospostavuva organizaciskite aktivnosti 3. kontrolata efektivna
ja
pravi
prinuda
vrz
organizacijata
4. kontrolata ja pravi organizacijata efikasna 5. kontrolata obezbeduva povratna sprega 6. kontrolata go pomaga odlu~uvaweto Prof. d - r Bobek [uklev
10.2
10.2 10.2
10.2 10.2
KARAKTER NA KONTROLATA
Prof. d - r Bobek [uklev
10.3
Nekoi od tipi~nite problemi odnesuvaat na kontrolata se slednive: •
se
te{kotii vo mereweto na rezultatot;
• obezbeduvawe informacii •
koi
navremen
priliv
na
postavuvawe na soodvetni standardi.
Prof. d - r Bobek [uklev
10.3
Slika 10.1 Oscilacii i feedback
10.3
Uspe{nata kontrola vo pretprijatieto zavisi od razbiraweto na nejzinata su{tina. Klu~ni idei koi menaxerite treba da gi imaat se slednive:15) 1. namerata na kontrolata e da postavi osnova za akcija, koja im pomaga na menaxerite da gi izvr{uvaat rabotite na pretprijatieto na najprofitabilen na~in; 2. kontrolata pretstavuva najdobro "u~ewe" ili obrazovno sredstvo koe im stoi na raspolagawe na menaxerite; 3. kontrolata ima pozitivna vrednost bidej}i im pomaga na menaxerite za samoprocenuvawe;
Prof. d - r Bobek [uklev
10.3
4. kontrolata e neizbe`na za odnosite, za sporeduvaweto i za ocenuvaweto; 5. za najgolem broj menaxerski raboti, kontrolata treba da bide razbrana vo odnos na trend_odnosite, a pomalku vo odnos na apsolutnite ili poedine~nite vrednosti; 6. efektivnata kontrola za menaxerite bara fleksibilnost, a ne nepokolebliva predanost za koj bilo daden plan na akcija; 7. sistematskoto sledewe i revizijata se bitni za koj i da bilos efektiven sistem na kontrolata
Prof. d - r Bobek [uklev
10.3
PROCES NA KONTROLA
Slika 10.2 Ciklus na kontrola
10.4
Slika 10.3 Proces na kontrola
10.4
Procesot na kontrola pominuva niz slednive tri fazi:
na
Prvata faza na procesot na kontrola se odnesuva opredeluvawe na standardite.
na
Vtorata faza na procesot na kontrola se odnesuva sporeduvawe na izvr{uvaweto so standardite.
na
Tretata faza na procesot na kontrola se odnesuva prezemawe korektivna akcija.
Prof. d - r Bobek [uklev
10.4
KLASIFIKACIJA I VIDOVI KONTROLA
Spored prvata klasifikacija, kontrolata mo`e da bide: Retroaktivnata kontrola se primenuva koga ]e se slu~i neusoglasenost pome\u standardnata vrednost i stvarnoto ostvaruvawe. Proaktivnata kontrola gi nabquduva promenite vo vrednostite na varijablite na okru`uvaweto, a korekcii se primenuvaat pred sistemot zna~ajno da bide napadnat.
Spored vtorata klasifikacija, kontrolata mo`e da bide : Kontrolata na predviduvaweto mo`e da anticipira i da identifikuva problemi pred da se slu~at. Istoriskata kontrola gi meri rezultatite otposle, koga postojat fakti. Prof. d - r Bobek [uklev
10.5
Spored tretata klasifikacija, kontrolata mo`e da bide: Preventivna kontrola: site gre[ki ili devijacii se anticipirani odnapred, planot avtomatski e korigiran, a devijaciite se izbegnuvaat taka [to tie nema negativno da vlijaat. Dopolnitelna kontrola: devijaciite se slu~ile, a kontrolata se obiduva da gi korigira ili promeni.
Prof. d - r Bobek [uklev
10.5
Spored ~etvrtata klasifikacija, kontrolata mo`e da bide: So po~etnata kontrola se nabquduvaat resursite materijalni, ~ove~ki i pari~ni, koi doa|aat vo pretprijatieto so namera da se obezbedi tie da bidat upotrebeni efektivno za da se ostvarat organizaciskite celi. Kontrolata na nabquduvawe se upotrebuva za vreme na procesot dodeka proizvodite i uslugite se proizveduvaat. Sporedbenata kontrola se upotrebuva koga finalniot proizvod (i usluga) e proizveden.
Prof. d - r Bobek [uklev
10.5
Spored pettata klasifikacija, kontrolata mo`e da bide Preventivnata kontrola se fokusira na ~ove~kite, materijalnite i finansiskite resursi koi vleguvaat vo pretprijatieto. Ednovremenata kontrola, ili u[te nare~ena za[titna, sodr`i nabquduvawe na aktivnostite na vrabotenite vo фd so cel da se obezbedi tie da se konzistentni so planiranite standardi. Kontrolata so povratna sprega se skoncentrira na rezultatite na pretprijatieto.
Prof. d - r Bobek [uklev
10.5
Slika 10.4 Vidovi kontrola
10.6
PREVENTIVNA KONTROLA
Prof. d - r Bobek [uklev
10.6
Avtorite predlagaat preventivnata kontrola:
prakti~en
vodi~
za
primena
na
1. potrebno e sovremeno planirawe i analiza; 2. treba da se primeni vnimatelno razmisluvawe pri selektiraweto na vleznite varijabli; 3. preventivniot sistem mora da se odr`uva dinami~ki; 4. treba da se razvie model na sistem na kontrola; 5. podatocite za vleznite varijabli mora redovno da se pribiraat; 6. podatocite za vleznite varijabli mora redovno da se procenuvaat; 7. preventivnata kontrola bara akcija. Prof. d - r Bobek [uklev
10.6
FEEDBACK - KONTROLA
Prof. d - r Bobek [uklev
10.6
Slika 10.5 Ednostavna povratna sprega
10.6
Slika 10.6 Povratna sprega
10.6
Slika 10.7 Sporeduvawe na preventivna i feedbck kontrola
10.6
STANDARDI ZA KONTROLA
Standardot ozna~uva nivo na o~ekuvan rezultat od sekoj koj raboti vo pretprijatieto i kriterium so koj se meri ostvareniot rezultat.
Prof. d - r Bobek [uklev
10.6
Prva mo`na klasifikacija na standardite e na: So dopirlivite standardi se meri rezultatot izrazen vo fizi~ki edinici. Nedopirlivite standardi se kvalitativen na~in na merwe na rezultatot. Vtora mo`na klasifikacija na standardite e na Kvantitativnite standardi se odnesuvaat na fizi~kite edinici, tro{ocite, prihodot i kapitalot. Kvalitativnite standardi se nekvantificiran na~in na merewe na rezultatot, a mo`at da se odnesuvaat na imixot na pretprijatieto, a te{ko e da se postavat kako standardi za kontrola. Prof. d - r Bobek [uklev
10.6
Treta mo`na klasifikacija na standardite e spored funkciite vo pretprijatieto, i toa: finansiskite standardi vklu~uvaat zada~i za tro[ocite na proizvodite, sakanoto vra]awe na investiciite, nivo tona likvidnost, nivoto na zadol`enost; fizi~kite standardi gi vklu~uvaat kvalitetot na proizvodite i uslugite, nivniot obem, u~estvoto na pazarot; ~ove~kite standardi, gi vklu~uvaat stavovite koi menaxmentot se obiduva da im gi prenese na vrabotenite i potrebnite programi za obuka; vremenskite standardi vklu~uvaat merewe na produktivnosta, kako: brzinata so koja rabotata treba da bide izvr[ena i krajnite rokovi koga rabotata treba da bide kompletirana ili celite [to treba da bidat ostvareni.
Prof. d - r Bobek [uklev
10.6
KARAKTERISTIKI NA KONTROLATA
Efektivnata kontrola slednive karakteristiki:24)
treba
da
gi
ima
1. da bide povrzana so strategijata; 2. da se koristat site fazi vo kontrolata; 3. da bide prifatena od ~lenovite; 4.da ima ramnote`a pome|u objektivnite i subjektivnite podatoci; 5. da bide to~na; 6. da bide fleksibilna; 7. da bide navremena. Prof. d - r Bobek [uklev
10.7
Op[tite karakteristiki na dobrata kontrola se sledni25) : kontrolata treba da go odrazuva karakterot na rabotata; kontrolata treba da izvestuva za devijacii; kontrolata treba da bide orientirana napred; kontrolata treba da bide nepristrasna;
Prof. d - r Bobek [uklev
10.7
kontrolata treba da bide fleksibilna; kontrolata treba da bide konzistentna; kontrolata treba da proniknuva; kontrolata treba da bide ekonomi~na; kontrolata treba da bide razbirliva; kontrolata treba da uka`uva na korektivna akcija
Prof. d - r Bobek [uklev
10.7
KONTROLIRAWETO KAKO MENAXMENT-PROCES
Slika 10.8 Planirawe i proces na kontrola
10.8
KONTROLATA KAKO KIBERNETI^KI SISTEM
Slika 10.9 Otvoren sistem
Prof. d - r Bobek [uklev
10.9
Slika 10.10 Ednostaven model na povratna vrska
Prof. d - r Bobek [uklev
10.9
Slika 10.10 Menaxment kontrolata kako kiberneti~ki sistem
10.9
EKONOMIJA NA KONTROLATA
Slika 10.11 Model na kontrola so tro[oci - efekti
10.1
•
Spored prvoto stojali{te, kontrolata e funkcija na menaxmentot.
•
Spored vtoroto stojali{te, kontrolata e proces
•
Spored tretoto stojali{te, menaxment - kontrolata e sistematski napor
•
Spored ~etvrtoto stojali{te, kontrolata se definira kako funkcija na sistemot
•
Spored pettoto stojali{te, proces na obezbeduvawe deka tekovite na akcii se izvr{uvaat i deka sakanite celi se ostvaruvaat.
Prof. d - r Bobek [uklev
10.1
Kontroliraweto se odnesuva na merewe na ostvarenite rezultati so standardite, dijagnosticirawe na pri~inite za eventualnata devijacija na ostvarenite rezultati od standardite i prezemawe korektivna akcija, koga e potrebno.
Prof. d - r Bobek [uklev
10.1
POTREBA OD KONTROLA
Potrebata od kontrola, kako menaxment funkcija, se ogleda vo slednovo:11) 1. kontrolata gi pravi planovite efikasni 2. kontrolata vospostavuva organizaciskite aktivnosti 3. kontrolata efektivna
ja
pravi
prinuda
vrz
organizacijata
4. kontrolata ja pravi organizacijata efikasna 5. kontrolata obezbeduva povratna sprega 6. kontrolata go pomaga odlu~uvaweto Prof. d - r Bobek [uklev
10.2
10.2 10.2
10.2 10.2
KARAKTER NA KONTROLATA
Prof. d - r Bobek [uklev
10.3
Nekoi od tipi~nite problemi odnesuvaat na kontrolata se slednive: •
se
te{kotii vo mereweto na rezultatot;
• obezbeduvawe informacii •
koi
navremen
priliv
na
postavuvawe na soodvetni standardi.
Prof. d - r Bobek [uklev
10.3
Slika 10.1 Oscilacii i feedback
10.3
Uspe{nata kontrola vo pretprijatieto zavisi od razbiraweto na nejzinata su{tina. Klu~ni idei koi menaxerite treba da gi imaat se slednive:15) 1. namerata na kontrolata e da postavi osnova za akcija, koja im pomaga na menaxerite da gi izvr{uvaat rabotite na pretprijatieto na najprofitabilen na~in; 2. kontrolata pretstavuva najdobro "u~ewe" ili obrazovno sredstvo koe im stoi na raspolagawe na menaxerite; 3. kontrolata ima pozitivna vrednost bidej}i im pomaga na menaxerite za samoprocenuvawe;
Prof. d - r Bobek [uklev
10.3
4. kontrolata e neizbe`na za odnosite, za sporeduvaweto i za ocenuvaweto; 5. za najgolem broj menaxerski raboti, kontrolata treba da bide razbrana vo odnos na trend_odnosite, a pomalku vo odnos na apsolutnite ili poedine~nite vrednosti; 6. efektivnata kontrola za menaxerite bara fleksibilnost, a ne nepokolebliva predanost za koj bilo daden plan na akcija; 7. sistematskoto sledewe i revizijata se bitni za koj i da bilos efektiven sistem na kontrolata
Prof. d - r Bobek [uklev
10.3
PROCES NA KONTROLA
Slika 10.2 Ciklus na kontrola
10.4
Slika 10.3 Proces na kontrola
10.4
Procesot na kontrola pominuva niz slednive tri fazi:
na
Prvata faza na procesot na kontrola se odnesuva opredeluvawe na standardite.
na
Vtorata faza na procesot na kontrola se odnesuva sporeduvawe na izvr{uvaweto so standardite.
na
Tretata faza na procesot na kontrola se odnesuva prezemawe korektivna akcija.
Prof. d - r Bobek [uklev
10.4
KLASIFIKACIJA I VIDOVI KONTROLA
Spored prvata klasifikacija, kontrolata mo`e da bide: Retroaktivnata kontrola se primenuva koga ]e se slu~i neusoglasenost pome\u standardnata vrednost i stvarnoto ostvaruvawe. Proaktivnata kontrola gi nabquduva promenite vo vrednostite na varijablite na okru`uvaweto, a korekcii se primenuvaat pred sistemot zna~ajno da bide napadnat.
Spored vtorata klasifikacija, kontrolata mo`e da bide : Kontrolata na predviduvaweto mo`e da anticipira i da identifikuva problemi pred da se slu~at. Istoriskata kontrola gi meri rezultatite otposle, koga postojat fakti. Prof. d - r Bobek [uklev
10.5
Spored tretata klasifikacija, kontrolata mo`e da bide: Preventivna kontrola: site gre[ki ili devijacii se anticipirani odnapred, planot avtomatski e korigiran, a devijaciite se izbegnuvaat taka [to tie nema negativno da vlijaat. Dopolnitelna kontrola: devijaciite se slu~ile, a kontrolata se obiduva da gi korigira ili promeni.
Prof. d - r Bobek [uklev
10.5
Spored ~etvrtata klasifikacija, kontrolata mo`e da bide: So po~etnata kontrola se nabquduvaat resursite materijalni, ~ove~ki i pari~ni, koi doa|aat vo pretprijatieto so namera da se obezbedi tie da bidat upotrebeni efektivno za da se ostvarat organizaciskite celi. Kontrolata na nabquduvawe se upotrebuva za vreme na procesot dodeka proizvodite i uslugite se proizveduvaat. Sporedbenata kontrola se upotrebuva koga finalniot proizvod (i usluga) e proizveden.
Prof. d - r Bobek [uklev
10.5
Spored pettata klasifikacija, kontrolata mo`e da bide Preventivnata kontrola se fokusira na ~ove~kite, materijalnite i finansiskite resursi koi vleguvaat vo pretprijatieto. Ednovremenata kontrola, ili u[te nare~ena za[titna, sodr`i nabquduvawe na aktivnostite na vrabotenite vo фd so cel da se obezbedi tie da se konzistentni so planiranite standardi. Kontrolata so povratna sprega se skoncentrira na rezultatite na pretprijatieto.
Prof. d - r Bobek [uklev
10.5
Slika 10.4 Vidovi kontrola
10.6
PREVENTIVNA KONTROLA
Prof. d - r Bobek [uklev
10.6
Avtorite predlagaat preventivnata kontrola:
prakti~en
vodi~
za
primena
na
1. potrebno e sovremeno planirawe i analiza; 2. treba da se primeni vnimatelno razmisluvawe pri selektiraweto na vleznite varijabli; 3. preventivniot sistem mora da se odr`uva dinami~ki; 4. treba da se razvie model na sistem na kontrola; 5. podatocite za vleznite varijabli mora redovno da se pribiraat; 6. podatocite za vleznite varijabli mora redovno da se procenuvaat; 7. preventivnata kontrola bara akcija. Prof. d - r Bobek [uklev
10.6
FEEDBACK - KONTROLA
Prof. d - r Bobek [uklev
10.6
Slika 10.5 Ednostavna povratna sprega
10.6
Slika 10.6 Povratna sprega
10.6
Slika 10.7 Sporeduvawe na preventivna i feedbck kontrola
10.6
STANDARDI ZA KONTROLA
Standardot ozna~uva nivo na o~ekuvan rezultat od sekoj koj raboti vo pretprijatieto i kriterium so koj se meri ostvareniot rezultat.
Prof. d - r Bobek [uklev
10.6
Prva mo`na klasifikacija na standardite e na: So dopirlivite standardi se meri rezultatot izrazen vo fizi~ki edinici. Nedopirlivite standardi se kvalitativen na~in na merwe na rezultatot. Vtora mo`na klasifikacija na standardite e na Kvantitativnite standardi se odnesuvaat na fizi~kite edinici, tro{ocite, prihodot i kapitalot. Kvalitativnite standardi se nekvantificiran na~in na merewe na rezultatot, a mo`at da se odnesuvaat na imixot na pretprijatieto, a te{ko e da se postavat kako standardi za kontrola. Prof. d - r Bobek [uklev
10.6
Treta mo`na klasifikacija na standardite e spored funkciite vo pretprijatieto, i toa: finansiskite standardi vklu~uvaat zada~i za tro[ocite na proizvodite, sakanoto vra]awe na investiciite, nivo tona likvidnost, nivoto na zadol`enost; fizi~kite standardi gi vklu~uvaat kvalitetot na proizvodite i uslugite, nivniot obem, u~estvoto na pazarot; ~ove~kite standardi, gi vklu~uvaat stavovite koi menaxmentot se obiduva da im gi prenese na vrabotenite i potrebnite programi za obuka; vremenskite standardi vklu~uvaat merewe na produktivnosta, kako: brzinata so koja rabotata treba da bide izvr[ena i krajnite rokovi koga rabotata treba da bide kompletirana ili celite [to treba da bidat ostvareni.
Prof. d - r Bobek [uklev
10.6
KARAKTERISTIKI NA KONTROLATA
Efektivnata kontrola slednive karakteristiki:24)
treba
da
gi
ima
1. da bide povrzana so strategijata; 2. da se koristat site fazi vo kontrolata; 3. da bide prifatena od ~lenovite; 4.da ima ramnote`a pome|u objektivnite i subjektivnite podatoci; 5. da bide to~na; 6. da bide fleksibilna; 7. da bide navremena. Prof. d - r Bobek [uklev
10.7
Op[tite karakteristiki na dobrata kontrola se sledni25) : kontrolata treba da go odrazuva karakterot na rabotata; kontrolata treba da izvestuva za devijacii; kontrolata treba da bide orientirana napred; kontrolata treba da bide nepristrasna;
Prof. d - r Bobek [uklev
10.7
kontrolata treba da bide fleksibilna; kontrolata treba da bide konzistentna; kontrolata treba da proniknuva; kontrolata treba da bide ekonomi~na; kontrolata treba da bide razbirliva; kontrolata treba da uka`uva na korektivna akcija
Prof. d - r Bobek [uklev
10.7
KONTROLIRAWETO KAKO MENAXMENT-PROCES
Slika 10.8 Planirawe i proces na kontrola
10.8
KONTROLATA KAKO KIBERNETI^KI SISTEM
Slika 10.9 Otvoren sistem
Prof. d - r Bobek [uklev
10.9
Slika 10.10 Ednostaven model na povratna vrska
Prof. d - r Bobek [uklev
10.9
Slika 10.10 Menaxment kontrolata kako kiberneti~ki sistem
10.9
EKONOMIJA NA KONTROLATA
Slika 10.11 Model na kontrola so tro[oci - efekti
10.1
