DEFINICIJA NA KORPORATIVNOTO UPRAVUVAWE
Korporativnoto upravuvawe (corporate governance) mo`e da se definira kako vlast vo organizaciite primenuvana od odborot na direktori i odgovornost na menaxerite sprema steikholderite.
Prof. d - r Bobek [uklev
15.1
Korporativnoto upravuvawe mo`e da se definira kako: fokusirawe na menaxmentot direktorot/sopstvenikot;1)
i
odnosite
pome|u
korporativno upravuvawe koe pretstavuva sistem na kontrola i nabquduvawe na performansite od strana na vrvniot menaxment;2) odnosi pome|u steikholderite koi se koristat za opredeluvawe i za kontrola na strategiskite nasoki i performansite na organizacijata;3) na~in na koj organizaciite se upravuvani i karakterot na odgovornosta na menaxerite sprema sopstvenicite;4) mehanizmi koi se koristat za "upravuvawe" na menaxerite i koi ubeduvaat deka akciite {to tie gi prezemaat se konzistenti so interesite na klu~nite grupi steikholderi. Prof. d - r Bobek [uklev
15.1
15.1
VIDOVI ODBORI NA DIREKTORI
Konstitutivniot odbor (constitutional akcent stava na pravniot menaxment koj korporacija go dobiva od kreatorot, dr`avata.
boards) sekoja
Konsultativniot odbor (constitutive boards) proizvod na evolucijata, kade [to dominantniot SEO ne mo`e da dejstvuva kako semo]en i ima potreba od soveti. Kolegijalniot odbor (collegial boards) rezultat na distribucija na sopstveni[tvoto so postoewe na silna koalicija me\u odborot na direktori i korporacijata, za minimizirawe na mo]ta zasnovana na edna li~nost. Javniot odbor (communal boards) e eden vid politi~ki odbor pove]e zasnovano na politi~kata mo] otkolku na ekonomskata.
Prof. d - r Bobek [uklev
15.2
15.2
Gri`liviot odbor se karakterizira so mala mo] na odborot i so mala mo] na SEO. Statutarniot odbor za razlika od gri`livite, SEO e mo]en i pretstavuva centralna figura vo odlu~uvaweto na pretprijatieto, a odborot seu[te e pravno potreben. Proaktivniot odbor e vistinski pretstavnik na vlasta vo pretprijatieto, u`ivaj]i vo pogolemata mo] vo odnos na mo]ta [to ja ima SEO. Participativniot odbor diskusii, debati i nesoglasuvawa.
Prof. d - r Bobek [uklev
se
karakterizira
so
15.2
Slika 15.1 Tipologija na odborot na direktori
15.2
ODGOVORNOST NA ODBOROT
Vo sovremenite pretprijatija mo`e da se identifikuvaat tri me|usebno povrzani ulogi na odborot na direktori: Uslu`nata uloga na odborot vklu~uva pretstavuvawe na interesot na pretprijatieto vo po[irokata zaednica, povrzuvawe na pretprijatieto so negovoto eksterno okru`uvawe i izvr[uvawe na ceremonijalni funkcii vo tekot na raboteweto na pretprijatieto. Strategiskata uloga na odborot vklu~uva anga`iranost na direktorite pri definiraweto na konceptot za razvoj na pretprijatieto, opredeluvawe na misijata na pretprijatieto, izbor i implementacija na strategijata na pretprijatieto. Kontrolnata uloga na odborot vklu~uva izbor na SEO, nabquduvawe, ocenuvawe i nagraduvawe na izvr[uvaweto na menaxerite. Prof. d - r Bobek [uklev
15.3
Vrska so prvoto pra[awe, treba da se istakne deka odborot im e odgovoren na: akcionerite, vladata, steikholderite menaxmentot.
Prof. d - r Bobek [uklev
15.3
TABELA 15.3 Primarna odgovornost na obdurate Odgovornost Finansiski
Proizvodstvo na Proizvodstvo na trajni proizvodi netrajni proizvodi
Sovetuvawe na vrvniot menaxment 46% Ocenuvawe na rabotata na SEO 54% Obezbeduvawe strategiski plan za vo idnina 52% Obezbeduvawe integritet na aktivnostite na 65% pretprijatieto Obezbeduvawe sukcesija na menaxmentot 39% Ocenuvawe na finansiskite izve{tai 13%
65%
51%
42%
56%
Neproizvodni pretprijatija
uslugi
65%
54%
59%
58%
52%
50%
51%
48%
34%
15%
Prof. d - r Bobek [uklev
49%
15%
40%
16%
15.3
NOMINIRAWE ^LENOVI VO ODBOROT
Tabela 15.5 Kvaliteti barani od novonazna~enite direktori vo odborot rangirani so opredelbata “mnogu va`en” Kvalitet% Strategiskata svesnost Objektivnost Komunikaciska sposobnost Individualna odgovornost Fokusirawe kon potro{uva~ot Samodisciplina Timski igra~ Kreativnost Perspektiva Inteligencija
Prof. d - r Bobek [uklev
48 47 46 45 42 38 37 33 33 19
15.4
Prof. d - r Bobek [uklev
Slika 15.2 Vrvni deset kriteriumi za izbor na ~lenovite vo odborot
15.4
ORGANIZACIJA NA ODBOROT
Slika 15.3 Golemina na odborot na direktori
15.5
Sostavot na odborot na direktori ima pove]ekratno zna~ewe za uspehot na pretprijatieto. Toa se ogleda vo slednovo: vrz
Prvo, sostavot na odborot e va`en zatoa [to bitno vlijae kvalitetot na odlukite i sovetite na direktorite;
Vtoro, sostavot na odborot ja odrazuva sposobnosta na direktorite da sproveduvaat nadzor nad rabotata na vrvnite menaxeri so namera da se za[titat interesite na akcionerite; vrz
mo]ta
Treto, sostavot na odborot na direktorite presudno vlijae idnite pravci na razvoj na pretprijatieto, preku izborot na soodvetna strategija; ^etvrto, sostavot na odborot na direktorite vlijae vrz na SEO.
Prof. d - r Bobek [uklev
15.5
Naj~esti prednosti od u~estvoto nadvore[nite direktori vo odborot se slednive: 1. obezbeduvaat nezavisni proceni, 2. imaat razli~no iskustvo, 3. poreprezentativno gi pretstavuvaat akcionerite i op[testvoto, 4. orientirani se kon akcionerite, 5. obezbeduvaat najdobra proverka i ramnote`a.
Prof. d - r Bobek [uklev
Beneficii za odborot na direktori ~lenuvaweto na vnatre[nite direktori :
od
1. Ponuda na informacii - artikulirawe na pogledite na menaxmentot 2. Pomo[ pri donesuvaweto ocenka za menaxmentot na pretprijatieto od strana na nadvore[nite direktori - ~lenovi na odborot 3. Razmisuvawe na odborot za pra[awa koi inaku toj ne bi gi razgleduval 4. "Dr`ewe na SEO da bide ~esen"
Prof. d - r Bobek [uklev
15.5
Beneficii za pretprijatieto od ~lenuvaweto na vnatre[nite direktori vo odborot: 1. Prenesuvawe na stavovite i filozofijata na odborot vo pretprijatieto 2. Obrazovanie i razvoj 3. Graditeli na moral
Prof. d - r Bobek [uklev
15.5
TABELA 15.7. Zastapenost na komitetite vo odborot Zastapenost na komitetite vo % vo Komiteti pretrijatija
Industriski pretprijatija 1972
Neindustriski
1966
1972
1966 Izvr{en komitet 75 Komitet za nagradi 41 Komitet za akcii 27 Komitet za revizija 31 Komitet za finansii 27
74
69
72 58
52
45
19
24
Prof. d - r Bobek [uklev
56
18
79 65 32 46 25
15.5
Naj~esto se formiraat i dobro funkcioniraat slednive komiteti, kako pomo[ni tela na odborot na direktorite (vrz osnova na ispituvawata vo 450 kompanii od 24 industriski granki)17): - komitet za revizija (99%) - komitet za nagradi (88%) - izvr[en komitet (70%) - komitet za nominirawe (56%) - komitet za finansii (27%) - komitet za revizija na penziite (20%) - komitet za akcii (17%). Prof. d - r Bobek [uklev
15.5
TABELA 15.8 Vidovi, sostav i broj na sostanocite na komitetite Komiteti za na
Prose~en broj na
Prose~en broj
direktori Revizija Nagradi-kadri Izvr{en komitet Nominirawe Finansii 6 Beneficii 4 Odnosi so javnosta Korporativna etika Nauka i tehnologija
Prof. d - r Bobek [uklev
sostanoci
4 4 5 5
4 4 5 2 7 3 6
5 5
3 3 4
15.5
Op{tite funkcii na naj~esto formiranite pet komiteta: Izvr{en komitet (executive committee) imaat mo} da dejstvuvaat so avtoritet kako odbor pome|u sostanocite na odborot. Komitet za revizija (auditing committee) sproveduva nezavisna proverka na finansiskoto zdravje na pretprijatieto, na finansiskite izve{tai i na finansiskata kontrola
Prof. d - r Bobek [uklev
15.5
Komitet za nagradi (remuneration committee) raboti na pra[awa svrzani so akciite, platite i beneficiite. Komitet za finansii (finance podirektno vklu~en vo finansiskite proizleguvaat od finansiskoto planirawe.
committee) e odluki koi
Komitet za nominirawe (nominating committee) ima osnovna funkcija da predlaga kandidati za izbor na ~lenovi vo odborot na direktorite.
Prof. d - r Bobek [uklev
15.5
ULOGI NA DIREKTORITE VO ODBOROT
Direktorite, pri donesuvaweto odluki od strana na odborot, se javuvaat vo dve grupi ulogi, i toa:19)
izvr[ni ulogi na direktorite ulogi direktorite
Prof. d - r Bobek [uklev
na
potvrduvawe
na
15.6
Prvata grupa, izvr[nite ulogi na direktorite, ja so~inuvaat slednive [est ulogi na direktorite: znaewe (know-how) ekspertnost eksterni informacii kontakti pretstavuvawe na kompanijata status
Prof. d - r Bobek [uklev
15.6
Vtorata grupa se ulogi na potvrduvawe, ja so~inuvaat slednive [est ulogi na direktorite: presuduvawe katalist nadzor nad izvr[niot menaxment za[titnik na interesite na akcionerite doverlivost sigurnosen ventil
Prof. d - r Bobek [uklev
15.6
ULOGI NA PRETSEDATELOT NA ODBOROT NA DIREKTORI
Pokraj, prethodnoto, sodr`inata pretsedatelot se iscrpuva i niz:
na
rabotata
na
vodewe
na sostanocite i obezbeduvawe kvalitet na debatata;
prezentirawe
na kompanijata na nadvore{niot svet osobeno pred kon lokalnata samouprava i mediumite;
postavuvawe
moralen ton i vizija;
postavuvawe
op{ta namera vo odborot
Prof. d - r Bobek [uklev
Vo grupata spa\aat slednive:
na
interno
orientirani
ulogi
komunikaciska, koja se odnesuva na ostvaruvawe kontakti so ~lenovite na odborot i so komitetite, naso~uva~ka, da go naso~uva raboteweto na odborot na direktori i na komitetite, informativna, da gi informira ~lenovite na odborot i komitetite.
Prof. d - r Bobek [uklev
15.7
Vo grupata na eksterno orientirani ulogi (ulogi [to gi ostvaruva pretsedatelot nadvor od odborot na direktori) spa\aat: komunikacija so SEO komunikacija so pretstavnici na banki, asocijacii i so vlasta.
Prof. d - r Bobek [uklev
15.7
Slika 15.4 ”Top ten” na~ini da se obezbedi timska rabota vo odborot
Slika 15.5 Komunikaciski proces
15.7
DVOJNA ULOGA NA PRETSEDATELOT NA ODBOROT
Prof. d - r Bobek [uklev
15.8
Prof. d - r Bobek [uklev
15.8
Prof. d - r Bobek [uklev
15.8
NAGRADA NA ^LENOVITE NA ODBOROT
Naj~esti na~ini na nagraduvawe, vrz ispituvaweto na 450 kompanii, se slednive:
Godi{en
(79%)
osnova
na
nadomest i nadomest po odr`an sostanok
Samo
godi{en nadomest (11%);
Samo
nadomest po odr`an sostanok na odborot (7%)
Prof. d - r Bobek [uklev
15.9
Rezultatite od prethodnata studija, isto taka, poka`uvaat deka: nagraduvaweto so hartii od vrednost (akcii), kako dodatok na godi{nata nagrada i nagradata po odr`an sostanok na odborot na direktori iznesuva 84%; nagraduvawe samo so hartii od vrednost (akcii) bez godi{na nagrada i nagrada po odr`an sostanok na odborot na direktori iznesuva 14%. Najpopularni na~ini na nagraduvawe zasnovani na akcii se slednive: nagraduvawe preku akcii (65%); nagraduvawe so ograni~eni akcii (16%); i nagraduvawe so neograni~eni akcii (14%). Prof. d - r Bobek [uklev
15.9
Prof. d - r Bobek [uklev
^LENUVAWE VO POVE}E ODBORI
Vkrstenata uprava (interlocking directorship) upatuva na praktikata pretsedatelot na pretprijatieto da servisira pove]e odbori, so [to se sozdava vkrstena mre`a na pretsedateli na pretprijatija, ~lenovi vo pove]e odbori.
Prof. d - r Bobek [uklev
15.1 0
ODBOROT NA DIREKTORI I PLANIRAWETO
Odborot na direktori se vklu~uva vo strategiskoto planirawe na razli~ni na~ini. Tie mo`at da bidat: na~in na koj odborot e vklu~en vo strategiskoto planirawe (odborot vo celina, preku komiteti, odborot ne e vklu~en); stepen do koj odborot e vklu~en vo aktivnostite na strategiskoto planirawe (uloga na inicirawe i uloga na odobruvawe - vo koja odborot gi odobruva predlozite na menaxerite za toa [to treba da se napravi); menaxment - nivoa na koi e vklu~en odborot vo procesot na strategiskoto planirawe (na nivo na pretprijatie, na nivo na sektor i na nivo na funkcija).
Prof. d - r Bobek [uklev
15.1 1
Prof. d - r Bobek [uklev
TABELA 15.14 Karakterot na vklu~enosta na odborot vo planiraweto Planska aktivnost
Broj na kompanii
% A. KOMPANII SO FORMALNI PLANSKI ODDELENIJA Pretstavuvawe na centralniot planski komitet 41 Soglasnost za celite na korporacijata i na sektorite 68 Vklu~enost vo proceduri, dokumentacija i vodi~ 27 Prifa}awe i razmisluvawe za planot 91 Participacija vo revizijata na ostvaruvaweto 41 Organizirawe konferencii za idnata politika Mala ili nezna~itelna vklu~enost 14 B. KOMPANII FORMALNI Prof. d - r Bobek BEZ [uklev
PLANSKI ODDELENIJA
23 9 15 6 20 9 5
23 3
15.1 14
Pokraj toa, postojat i barieri za vklu~uvawe na odborot vo strategiskoto planirawe. Tie se:23) 1. nedostig na nadvore[ni stimuli od vladini agencii i od grupite na pritisok; 2. nedostig na odblesok od uspe[ni slu~ai; 3. op[to preocenuvawe strategiskoto planirawe;
na
procesot
na
4. nedostig na soodveten model.
Prof. d - r Bobek [uklev
15.1 1
ODBOROT NA DIREKTORI I STRATEGISKIOT MENAXMENT
Slika 15.6 Vklu~enost na odborot vo donesuvawe strategiski odluki
15.1
Vo odnos na strategiskiot odborot na direktori ima tri ulogi:25)
menaxment,
1. inicira i opredeluva - odborot ja opredeluva misijata na pretprijatieto i konkretnite strategiski opcii na vrniot menaxment; 2. sugerira i vlijae - odborot gi ispituva predlozite, odlukite i akciite na menaxmentot, se soglasuva ili ne se soglasuva so niv dava soveti nudi sugestii, i predlaga strategii; 3. nabquduva- dejstvuvaj]i preku komiteti, odborot e vo tek so toa [to se slu~uva so razvojot na pretprijatieto. Prof. d - r Bobek [uklev
15.1 2
KRITIKI I REFORMI VO ODBOROT NA DIREKTORI
Tri glavni kritiki se izdignati na nivo na odbor na direktori.28) 1. Odborot dava odobruvawe bez sprotivstavuvawe 1. Dominacija na SEO vo odborot 1. Odborot se izma~uva so konflikti na interesi
Prof. d - r Bobek [uklev
15.1 3
Vo poslednite nekolku godini se pogolemo e insistiraweto za reforma vo odborot na direktorite. Naj~esto citirani reformi se slednive:30) 1. zgolemuvawe na procentot na nadvore[nite, ili nezavisni, direktori na odborot 2. razdvojuvawe na poziciite na SEO i pretsedatel na odborot 3. direktorite vo odborot na direktori da poseduvaat zna~itelen del od akciite na pretprijatieto 4. namaluvawe na goleminata na odborot
Prof. d - r Bobek [uklev
15.1 3
ODBOR NA DIREKTORI VO GRUPI NA KOMPANII
Slika 15.7 Upravuvaweto i menaxmentot vo grupi kompanii
15.1
ODBOR NA DIREKTORI NA STRANSKI FILIJALI
Vitalni direktori:
pra[awa
povrzani
so
Prvoto vitalno pra[awe se ulogata na lokalniot odbor na direktori
odborot
na
odnesuva
na
eksterni ulogi - funkcijata na odborot e da dejstvuva vo povrzuvaweto na stranskata filijala so lokalnoto okru`uvawe; interni ulogi - ovie ulogi se fokusiraat na povrzanosta i na odnosite pome|u stranskite filijali i MNK vo celina; pravna uloga - vo mnogu zemji zakonot propi{uva obvrski za odborot na direktori koi toj mora da gi ispolnuva.
Prof. d - r Bobek [uklev
15.1 5
Vtoroto vitalno sostavot na odborot
Prof. d - r Bobek [uklev
pra[awe
se
odnesuva
na
15.1 5
Tretoto vitalno pra[awe odgovornosta na lokalniot odbor
se odnesuva na
organizaciskata nezavisnost i kompleksnost; intenzitetot na konkurencijata; zavisnosta od zemjata-doma}in i od vladata; dizajniraweto i funkcioniraweto na sistemot na administrirawe.
Prof. d - r Bobek [uklev
15.1 5
UNAPREDUVAWE NA EFEKTIVNOSTA NA ODBOROT
Slika 15.8 Unapreduvawe na efektivnosta na odborot
15.1 6
Slika 15.9 Na~ini na unapreduvawe na efektivnosta na odborot
OCENUVAWE NA EFEKTIVNOSTA NA ODBOROT
Slika 15.10 Proces na ocenuvawe na efektivnosta na odborot
15.1
• Ocenuvaweto na efektivnosta na sekoj ~len na odborot
• Ocenuva timot
efektivnosta
na
menaxment-
• Ocenuvaweto na efektivnosta i nagraduvaweto na direktorite
Prof. d - r Bobek [uklev
15.1 7
OCENUVAWE NA LI^NATA EFEKTIVNOSTA NA ODBOROT
Istra`uvawata za ocenuvawe na efektivnosta na oddelen ~len na odborot poka`uvaat deka:33 ) tri od deset intervjuirani pretsedateli odgovaraat deka ocenuvaweto go pravat neformalno; samo eden od osum respondenti istaknuva deka nivniot odbor primenuva koja bilo forma na periodi~no i formalno ocenuvawe; samo edna pettina od respondentite ja ocenuvaat efektivnosta od aspekt na li~nite kvaliteti i kompetencii; samo eden od deset respondenti go istaknuva rezultatot kako merka na li~nata efektivnost na sekoj direktor posebno; koga se ocenuvaat direktorite, mnogu pretsedateli izveduvaat zaklu~oci spored "drugi" pogledi. Prof. d - r Bobek [uklev
15.1 8
Slika 15.11 Metodi za ocenuvawe na efektivnosta na oddelen ~len na odborot
SUKCESIJA NA SEO
Slika 15.12 Model na vlijaniena SEO vrz ostvaruvaweto na pretprijatieto
15.1 9