Glava 5

PLANIRAWETO GLAVNA FUNKCIJA NA MENAXMENTOT DEFINICIJA NA DELOVNOTO PLANIRAWE

Planiraweto se definira: Od aspekt na odlu~uvaweto Od aspekt na negovata sodr`ina. Kako umstvena aktivnosti Kako menaxerska aktivnost

Prof. d - r Bobek [uklev

5.1

PLANIRAWE = RAZMISLUVAWE

Planiraweto mo`e da se definira, od integrativen aspekt, kako mentalna aktivnost na menaxmentot na opredeluvawe celi, politiki i planovi vrz prethodno predviduvawe na eksternoto i internoto okru`uvawe na pretprijatieto.

Prof. d - r Bobek [uklev

5.1

KARAKTEROT NA PLANIRAWETO

Su[tinata na karakterot na planiraweto mo`e da bide sfatena niz ~etiri osnovni principi: Pridones kon celite. Namerata na sekoj plan i na site izvedeni planovi e da pridonese pozitivno kon ostvaruvawe na celite na pretprijatieto. Primarnost na planiraweto. Planiraweto e primarna funkcija vo odnos na drugite funkcii na menaxmentot, kako na primer: organizirawe, koordinirawe, motivirawe i kontrolirawe. Efikasnost na planovite. Efikasnosta na planot e merka za pridonesot kon ostvaruvaweto na celite. Proniknuvawe na planiraweto. Site menaxerski funkcii proniknuvaat vo site menaxerski raboti.

Prof. d - r Bobek [uklev

5.2

KARAKTERISTIKI NA PLANIRAWETO

Od poseben interes za planiraweto se slednive karakteristiki: • Marketing - orientacijata na planiraweto • Orientacijata kon profitot • Primarnosta • Realnosta • Seopfatnosta • Efikasnosta • Integralnosta • Fleksibilnosta Prof. d - r Bobek [uklev

5.3

Planiraweto kako glavna menaxment funkcija ima i drugi karakteristiki: 1. planiraweto vklu~uva li~na ili organizaciona identifikacija 2. planiraweto se odnesuva na uslovite na relativna izvesnost i neizvesnost 3. planiraweto po priroda e intelektualna aktivnost 4. planiraweto vklu~uva idnina 5. planiraweto e proniknuvawe i kontinuiran proces

Prof. d - r Bobek [uklev

5.3

POTREBA ZA PLANIRAWE

Nakratko, planiraweto e potrebno do stepen do koj: 1) edno pretprijatie mora da gi anticipira promenite vo okru`uvaweto i da go namali vremenskoto zaostanuvawe sodr`ano vo procesot na prisposobuvawe; 2) menaxmentot na pretprijatieto bara op{ti ramki za da gi intregrira odlukite i celite; 3) pretprijatieto bara sredstva so koi pretpostavkite i premisite mora da bidat pojasno podgotveni; 4) komunikacijata mora da bide potpomognata, konfliktite razre{eni i koordinacijata i kooperacijata ostvareni.13) Prof. d - r Bobek [uklev

5.4

1.1

5.4

5.4

5.4

5.4

ZNA^EWE NA PLANIRAWETO

Planiraweto ima pove}ekratno zna~ewe: • Planiraweto go naso~uva pretprijatieto; • Planiraweto e zna~ajno za vrvnite menaxeri; • Planiraweto simulira so idninata; • Planiraweto mu ovozmo`uva na pretprijatieto da se adaptira na promenite; • Planiraweto e glavna funkcija na menaxmentot; • Planiraweto kako sredstvo za kopirawe i za namaluvawe na neizvesnata idnina.

Prof. d - r Bobek [uklev

5.5

Va`nosta na planiraweto za site pretprijatija se ogleda vo slednovo: 1. Razvoj na menaxerskata sposobnost 1. Zgolemuvawe na verojatnosta na uspeh 1. Koordinirawe na naporot me\u oddelenijata 1. Podgotvuvawe za promeni 1. Nikulec na neizvesnost i promeni 1. Koncentrirawe na vnimanieto vrz celite 1. Zgolemuvawe na ekonomi~nosta na operaciite 1. Pomagawe na kontrolata Prof. d - r Bobek [uklev

5.5

POTENCIJALNI OGRANI^UVAWA NA PLANIRAWETO

Prof. d - r Bobek [uklev

5.6

Potencijalnite ograni~uvawata na planiraweto vo pretprijatijata se slednive: 1. Planiraweto na idniot rast i razvoj na pretprijatieto e usloveno od anticipirawe na idnite nastani 2. Vo pretprijatijata postojat interni podra~ja na sprotivstavuvawe koi go popre~uvaat planiraweto 3. Planiraweto vo pretprijatijata bara zna~itelen napor za negovo sproveduvawe 4. Planiraweto e naporna rabota 5. Delovnoto planirawe ne e sekoga{ efikasno i od korist vo neo~ekuvani krizni situacii

Prof. d - r Bobek [uklev

5.6

Pokraj prethodnite, kako potencijalni ograni~uvawa koi vlijaat na sposobnosta na organizacijata da izraboti efektivni planovi se smetat i slednive18) : Prvata bariera se odnesuva na brzoto menuvawe na okru`uvaweto koe pravi planiraweto da bide pote{ko, poradi {to planovite mora po~esto da se menuvaat. Vtorata bariera se odnesuva na sfa}aweto me|u menaxerite deka planiraweto ne e potrebno. Tretata bariera vo planiraweto se fokusira na pritisokot na sekojdnevnite aktivnosti vrz menaxerite. ^etvrtata bariera se odnesuva na slabata podgotovka na menaxerite na treto nivo vo hierarhijata vo odnos na nivnoto znaewe i sposobnosti za planirawe. Pettata bariera se odnesuva na efektivnoto planirawe koe mo`e da bide ograni~eno dokolku na planskite specijalisti im se dozvoli da dominiraat vo procesot na planiraweto. Prof. d - r Bobek [uklev

5.6

KARAKTEROT NA MISIJATA

Misijata (mission) na pretprijatieto ja odrazuva namerata, ili pri~inata, za negovoto postoewe.

Prof. d - r Bobek [uklev

5.7

Misijata mo`e da bide definirana vo potesna i po{iroka smisla na zborot. Misijata formulirana vo potesna smisla na zborot, jasno ja definira osnovnata dejnost na pretprijatieto. Isto taka, taa jasno go definira delokrugot na aktivnostite na pretprijatieto vo pogled na proizvodite {to }e bidat ponudeni i pazarot koj }e bide opslu`uvan. Vo po{iroka smisla na zborot, definiranata misija ima pogolem delokrug na aktivnosti na pretprijatieto, koi vklu~uvaat razli~ni vidovi na proizvodi i uslugi, pazari i tehnologija.

Prof. d - r Bobek [uklev

5.7

TABELA. Definicija na tabelata vo potesna i po{iroka smisla

Prof. d - r Bobek [uklev

5.7

Nezavisno od toa dali stanuva zbor za misija ili redefinirana misija, taa treba da bide zasnovana na slednite fundamentalni elementi:1)  1. Ubeduvawe deka proizvodot ili uslugata mo`e da obezbedat koristi koi{to gi nudi cenata na proizvodot ili uslugata; 2. Ubeduvawe deka proizvodot ili uslugata mo`at da gi zadovolat potrebite na potro{uva~ot koi momentalno nemo`at da bidat presretnati na odreden pazaren segment; 3. Ubeduvawe deka tehnologijata mo`e da bide upotrebena za proizvodstvo koe }e obezbedi proizvod ili usluga koi se konkurentni od aspekt na tro{ocite i kvalitetot;

Prof. d - r Bobek [uklev

5.7

4. Ubeduvawe deka so naporna rabota i poddr{ka od drugite, biznisot mo`e da raste i da bide profitabilen, a ne samo da pre`ivee; 5. Ubeduvawe deka filozofijata na menaxmentot na pretprijatieto }e rezultira vo pokorisen javen imix i }e obezbedi finansiski i psiholo{ki nagradi za onie koi se spremni da go investiraat svojot trud i pari pomagaj}i mu na pretprijatieto da uspee; 6. Ubeduvawe deka konceptot na pretpriema~ na pretprijatieto mo`e da bide prenesen i prifaten od vrabotenite i akcionerite.

Prof. d - r Bobek [uklev

5.7

Izve[tajot za misijata (mission statement) e pismen izve[taj za namerata na pretprijatieto, koj go definira delokrugot na aktivnostite, proizvodite i pazarite, i ona [to go nudi pretprijatieto na steikholderite.

Prof. d - r Bobek [uklev

5.7

Izve[tajot za misijata na pretprijatieto: obezbeduva komunikacija i nasoka pretprijatieto do site grupi steikholderi;

na

obezbeduva vodi~ na menaxerite pretprijatieto koga donesuvaat odluki alokacija na resursite;

vo za

obezbeduva informacii za vidovite na proizvodite ili uslugite [to ]e bidat ponudeni na potro[uva~ite na razli~ni pazari, proizvedeni so soodvetna tehnologija;

Prof. d - r Bobek [uklev

5.7

ja izrazuva vizijata na vrvniot menaxment na pretprijatieto; dopolnitelno go determinira radiusot vo ~ii ramki }e bide ostvarena misijata; sodr`i stavovi na pretprijatieto sprema sopstveniot rast i razvoj, od aspekt na toa {to pretprijatieto saka da bide i komu toa }e mu slu`i; osobeno e va`en za efektivno formulirawe na celite i za formulirawe na strategiite.

Prof. d - r Bobek [uklev

5.7

Efektivniot izve[taj za misijata sodr`i deset karakteristi~ni komponenti:  Proizvodi ili uslugi  Pazari  Tehnologija  Gri`a za opstanokot, profitabilnosta

rastot

i

 Filozofija

Prof. d - r Bobek [uklev

5.7

Sopstven koncept Gri`a za javniot imix Usoglasena efektivnost Potro[uva~i Kvalitet {to pottiknuva

Prof. d - r Bobek [uklev

5.7

KARAKTEROT NA ORGANIZACISKITE CELI Definicija na celite

Celite (objectives) se idna sostojba, situacija ili sakan rezultat kon koj e naso~ena planskata aktivnost. Slika 5.1 Faktori koi vlijaatvrz celite na korporacijata

Prof. d - r Bobek [uklev

5.8

ZNA^EWE NA CELITE ZNA^EWE NA CELITE .

Zna~eweto na celite e pove]ekratno: Celite se izvor na motivacija Celite se vodi~ kon akcija na vrabotenite Celite se osnova za merewe na izvr[uvaweto Celite go naso~uvaat upravuvaweto Celite se osnova za racionalni odluki Celite se primarni planski odluki vo procesot na planiraweto Celite se osnova za racionalni odluki Prof. d - r Bobek [uklev

5.9

KORIST OD CELITE

Prof. d - r Bobek [uklev

5.1 0

Celite se prviot finalen proizvod vo procesot na planirawe i sozdavaat pove}e korist za pretprijatieto. Tie koristi se slednite26) : Prvata korist od celite se ogleda vo zgolemuvawe na rezultatite Vtorata korist od planiraweto e {to tie pomagaat da se razjasnat o~ekuvawata Tretata korist se ogleda vo toa {to celite ja pomagaat funkcijata na kontrola ^etvrtata korist e deka tie ja zgolemuvaat motivacijata.

Prof. d - r Bobek [uklev

5.1 0

NIVOA NA CELI

Prof. d - r Bobek [uklev

5.1 1

Slika 5.2 Novoa na celi

5.1 1

Listata na osum najprifatlivi celi se odnesuva na:27) 1. Polo`bata na pazarot 2. Inovacija 3. Produktivnost 4. Fizi~ki i finansiski resursi 5. Profitabilnost 6. Izvr{uvawe i unapreduvawe na menaxerot 7. Izvr{uvawe i stavovi na rabotnikot 8. Op{testvena odgovornost Prof. d - r Bobek [uklev

5.1 1

HIERARHIJA ME\U CELITE

Prof. d - r Bobek [uklev

5.1 2

Slika 5.3 Struktura na celite

5.1 2

Slika 5.4 Hierarhiskite odnosi me|u misijata, celite i planovite i nivoata na menaxmentot

5.1

Slika 5.5 Kako go ovozmo`uvaat celite izvr{uvaweto

5.1

VIDOVI CELI

5.1 3

Slika 5.2 Intergracija na celi

MENAXMENT PO PAT NA CELI

MENAXMENT PO PAT NA CELI

MBO ozna~uva participacija na menaxerite i podredenite na sekoe nivo pri formulirawe na celi za pretprijatieto, organizacionite edinici i poedinci.

Prof. d - r Bobek [uklev

5.1 4

Slika 5.7 Model na procesot na menaxment po pat na celi

5.1 4

TABELA 5.9. Prednosti na MVO

5.1

TABELA 5.10. Problemi i slabosti svrzani so MVO

5.1 4

TABELA 5.11. Podra~ja na unapreduvawa na MVO

5.1

MBO mo`e da bide poefikasen dokolku menaxmentot dosledno go primenuva sledniot vodi~:14) 1. Da se obezbedi vrvniot menaxment da go podr`uva i se obvrze; 2. Opredeluvawe na celite na modelot i nivna komunikacija vo organizacijata; 3. Naglasuvawe deka MBO e celosna filozofija ili sistem na menaxment otkolku samo tehnika za procenuvawe na izvr{uvaweto; 4. Posveti vreme i resursi za obu~uvawe na sekoja li~nost vo organizacijata za karakterot i filozofijata na modelot; 5. Prifati deka site celi mora da bidat realni i ostvarlivi i deka tie mora da pridonesat za ostvaruvawe na namerata na organizacijata;

Prof. d - r Bobek [uklev

5.1 4

KARAKTEROT NA DELOVNATA POLITIKA DEFINIRAWE NA DELOVNATA POLITIKA

Delovnata politika e zbir na upravuva~ki odluki za srodni principi ili pravila so koi se naso~uva odlu~uvaweto vo delovnite funkcii i izrabotkata na planot na oddelnite delovni funkcii. Analiti~kiot priod kon definicijata na delovnata politika ovozmo`uva da se izvle~at slednive konstatacii: 1. delovnata upravuva~ki odluki.

politika

pretstavuva

zbir

na

2. delovnata politika pretstavuva zbir na na~ela, nasoki i kriteriumi 3. so delovnata politika se determinira delovnoto odnesuvawe na oddelnite delovni funkcii 4. delovnata politika go determinira odlu~uvaweto za planot 5.1 Prof. d - r Bobek [uklev 5

KARAKTERISTIKI NA DELOVNATA POLITIKA

Politikata treba da bide jasno formulirana Politikata treba da proizleguva od celite Politikata ima upravuva~ki karakter Politikata pretstavuva kodeks na eti~ki i moralni principi Politikata treba da bide stabilna Politikata treba da bide fleksibilna Politikata treba da bide prisposobliva

Prof. d - r Bobek [uklev

5.1 6

Politikata treba da bide racionalna Politikata treba da bide seopfatna Politikata treba da bide komplementarna Politikata treba da bide ramkovna Politikata treba da bide konzistentna Politikata treba da bide diskreciona Politikite treba da bidat pismeno formulirani Politikite treba da bidat pou~ni

Prof. d - r Bobek [uklev

5.1 6

KLASIFIKACIJA NA DELOVNATA POLITIKA

Prvata mo`na klasifikacija na delovnata politika, spored izvorot, mo`e da bide: • eksterna • interna • molbena Vtorata mo`na klasifikacija na delovnata politika e bazirana vrz nivoto na organizacijata na menaxmentot i mo`e da bide: • osnovna • glavna • po oddelenija Tretata mo`na klasifikacija na delovnata politika e spored funkciite ili podra~jeto na rabota vo pretprijatieto, kako, na primer: • proizvodna politika • proda`na politika • finansiska politika • politika na istra`uvawe • smetkovodstvena politika 5.1 Prof. d - r Bobek [uklev 7

Ffff

Vid na Va`nost

Osnovna

Glavno Golemina na Radius politikata upotrebuvana od vlijanija vrvni menaxeri vlijae vrz mnogu najgolema sekoja organiza- {irok ciona edinica vo pretprijatieto

va`nost

Glavna

sredni menaxeri naj~esto vlijae vrz golemite segmenti vo pretprijatieto

konkreten i ponekoga{ ograni~en

sredna

Oddelenija

kontrolor, nadzornik i predrabotnik

kone~en i ograni~en

najmala

vlijae vrz aktivnostite na oddelenijata za da odgovori na sekojdnevnite barawa

Izvor: Spored George R. Terry: Principles of management, Richard D. Irwin, Inc., Homewood, Illinois, 1972, p. 228

^etvrtata mo`na klasifikacija na delovnata politika e spored op{tite funkcii na menaxmentot {to se izvr{uvaat vo pretprijatieto od strana na menaxerite: • planirawe • organizirawe • koordinirawe • motivirawe • kontrolirawe Petta mo`na klasifikacija na delovnata politika e spored vremeto: • kratkoro~na • dolgoro~na

Prof. d - r Bobek [uklev

5.1 7

KARAKTEROT NA ORGANIZACISKITE PLANOVI

Planot (plan) pretstavuva odnapred opredelen tek na akcija za definiran period na vreme, koj pretstavuva proektiran odgovor na anticipiranoto okru`uvawe so namera da se ostvarat konkretni celi.

Prof. d - r Bobek [uklev

5.20

Delovniot plan treba da odgovori na slednive op[ti barawa: 1. planot treba da go odredi karakterot na misijata i celite; 2. planot treba da obezbedi merka na zadovoluva~ko ostvaruvawe na celite po kvantitet, vreme i tro[oci; 3. toj treba da ja odrazi politikata koja treba da gi vodi mislite i akcijata na pretprijatieto vo ostvaruvawe na misijata; 4. Toj treba da uka`e na fazite i potfunkciite na aktivnostite vo pretprijatieto; • 5. planot treba da uka`e na barawata za kvantificirawe na vremeto i vremetraeweto na sekoja faza na aktivnosta; • 6. planot treba da gi specificira vidot i goleminata na potrebnata rabotna sila i drugi faktori na tro[oci; 7. planot treba da ovozmo`i da se imenuva menaxer koj ]e poseduva odgovornost za ostvaruvawe na misijata vo sekoja nejzina faza.. 5.20

Prof. d - r Bobek [uklev

KARAKTERISTIKI NA PLANOT

Prof. d - r Bobek [uklev

Prisposoblivost Konkretnosta Seopfatnosta Vremenskata dimenzija Frekvencijata Zna~ajnosta Kompleksnosta Prof. d - r Bobek [uklev

5.21

Planovi spored vremenskiot horizont • dolgoro~ni • srednoro~ni • kratkoro~ni.

Prof. d - r Bobek [uklev

5.22

Tabela 5.13 Razliki me|u vremenskite serii 1. Klasifikacija spored vremeto a) dolgoro~ni planovi b) kratkoro~ni planovi 2. Klasifikacija spored delovnite funkcii a) planovi koi se odnesuvaat na proda`nata funkcija b) planovi koi se odnesuvaat na proizvodnata funkcija v) planovi koi se odnesuvaat na kadrovskata funkcija g) planovi koi se odnesuvaat na finansiskata funkcija d) planovi koi se odnesuvaat na koja bilo druga glavna funkcija 3. Klasifikacija spored {irinata a) politiki b) postapki v) metodi.

Prof. d - r Bobek [uklev

5.22

Planovi spored frekfencijata na upotreba

Prof. d - r Bobek [uklev

5.23

Slika 5.8 Planovi spored frekfencijata na upotreba

5.23

Ednokratnite planovi se izrabotuvaat za ostvaruvawe na celi za koi postoi verojatnost deka nema da bidat povtoreni vo idnina

Trajnite planovi se kontinuirani planovi koi se koristat za da obezbedat naso~uvawe pri izvr{uvaweto na povtorlivi zada~i vo pretprijatieto

Prof. d - r Bobek [uklev

5.23

Planovi spored nivoata •Strategiski planovi •Takti~ki planovi •Operativni planovi

Prof. d - r Bobek [uklev

5.24