Vprašaj S Klicajem: Franc Križanič, Finance

1. Zakaj moramo podjetja v letu, ko nihče ne pričakuje dobička, plačevati akontacijo davka od dobička, izračunanega na podlagi uspešnega leta 2008? Vzemite to kot namig za učinkovit protikrizni ukrep za mala podjetja, ki od trenutnih ukrepov nimamo nič. Pravna podlaga, v skladu s katero si lahko davčni zavezanci zmanjšajo višino obrokov akontacije davka od dohodkov pravnih oseb, že obstaja. Podjetja - zavezanci morajo med davčnim obdobjem plačevati akontacijo davka. Akontacije se plačajo v mesečnih ali trimesečnih obrokih. Akontacija se plača v mesečnih obrokih, če znesek akontacije presega 400 eurov, oziroma trimesečnih obrokih, če znesek akontacije ne presega 400 eurov. Obroki akontacije dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, na katerega se nanašajo in morajo biti plačani v desetih dneh po dospelosti. S spremembo Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb je akontacija davka, pri zavezancih torej podjetjih, katerih davčno obdobje je enako koledarskemu letu, enaka znesku davka, ki se izračuna od davčne osnove po davčnem obračunu za predhodno davčno obdobje in po stopnji, ki velja za tekoče davčno obdobje. To pomeni, da se akontacija davka za leto 2009 plača glede na davčno osnovo, ki jo je zavezanec dosegel za leto 2008 po stopnji, ki velja v letu 2009 - to je 21%, in ne po stopnji, ki je veljala v letu 2008 – to je 22%, kot je bilo določeno prej. V primeru, ko podjetje - zavezanec predvideva, da se bo davčna osnova za tekoče davčno obdobje razlikovala od davčne osnove za predhodno davčno obdobje, lahko pri davčnem organu zahteva spremembo (znižanje) višine akontacije. Davčni zavezanec to stori tako, da vloži zahtevo davčnemu organu najmanj 30 dni pred dospelostjo obroka akontacije in priloži davčni obračun za tekoče davčno obdobje pred vložitvijo vloge, oceno davčne osnove za tekoče leto ter podatke, ki dokazujejo spremembo ocene davčne osnove. O takšni zahtevi odloči davčni organ v 15 dneh.

2. Ali lahko poveste kako nameravate zaščitili porabo davkoplačevalskega denarja za reševanje slabo upravljanih podjetij v posredno državni lasti (podobno, kako pri bankah)? Predvsem, kaj bodo merila za definiranje podjetja kot "too big to fail"? Krive so napačne odločitve v zadnjih 4. leti, ko so se uspešna podjetja znašla v težavah in so davkoplačevalci posredno dejansko izgubili denar. Najbolj tipičen primer so igralnice, verjetno tudi Petrol, ki ga štejemo v ta kontekst. To bomo reševali na različne načine, prilagojeno razmeram v posameznem podjetju. Ponekod bo potrebna sprememba strategije in drugačni poslovni model, drugje bomo šli v enostavnejše rešitve.

3. Ali bo še v času vašega mandata zakonodaja o stečaju spremenjena tako, da bo lastnik za stečaj ali bankrot odgovarjal s svojim premoženjem in zaporom? To ne, pač bomo stečajno zakonodajo spremenili tako da bodo lahko upniki hitreje vstopili v lastništvo oziramo v upravljanje s podjetji, zagotovili njegovo nemoteno delo v naprej. Ta problem se je izrazil kot pereč na primeru MIPa, tako da je MF dalo pobudo za ustrezno zakonodajno spremembo, ki jo mora sicer izvesti ministrstvo za pravosodje, ki je resorno za to odgovoren.

4. Kakšno je vaše stališče do nadomestitve socialnih transferjev z univerzalnim temeljnim dohodkom (UTD)? Ali ste na ministrstvu izvedli kakšno študijo, ki bi ta koncept postavil kot realno možnost? Univerzalni temeljni dohodek (UTD) je vse bolj pogost termin v razmišljanjih uglednih tujih in slovenskih strokovnjakov glede prihodnosti socialnih kategorij socialne države, kar Slovenija po ustavi je. Sama kategorija UTD je še v fazi razmisleka in vezana na prihodnost, tako da bo hkrati z razdelava te kategorije o njej obveščana tudi javnost. Ko bodo razmisleki dovolj daleč in možnosti za uvedbo dozorele, bo prišla ta tema na dnevni red, prezgodaj pa je še namigovati, kdaj.

5. Kako to, da župan Kangler dobi denar za univerzijado, od katere ne bo imel nihče nobene koristi, župan Janković pa ne dobi denarja, ki mu ga je vaš predhodnik odvzel s politično motivirano spremembo zakona o financiranju občin? Gre za dve ločeni vprašanji. Za univerzijado se je odločil slovenski parlament in v okviru te odločitve potem vlada izvaja ustrezne ukrepe ekonomske politike. Če pogledamo razrez stroškov oz. investicij za univerzijado, je večina teh stroškov tako ali tako infrastrukturnih investicij, ki bi jih MB oz. njegova Univerza v naslednjih 6 letih dobila Pri problemu financiranja občin je ta sprememba bila dejansko uperjenja proti Ljubljani, vendar je potem na osnovi iniciative ustavnega sodišča, odločil parlament v prejšnji sestavi, tako da so zdaj mesta dobila nekatere lastne vire, to je nadomestek za uporabo stavbnega zemljišča, kar je pomemben vir, tudi po obsegu za Ljubljano in prinese že nekaj več kar je prej izgubila. In tu je še davek na promet nepremičnin, ki je zaradi krize upadel, vendar bo s časoma zopet povečal. Prej bi rekel, da bo treba 2

dodatne vire nekaterim občinam omogočit, dodatne vire, da bodo lahko same finansirale svoje povečanje izdatkov.

6. Menite, da je v trenutnih razmerah globalne gospodarske krize varčevanje na mestu, ali pa bi država morala zagotavljati več sredstev za infrastrukturo in delovanje javne uprave in s tem vzpodbujati potrošnjo? Torej, gledano zadevo z učbeniškega vidika, spodbujati potrošnjo, vendar pa je vprašanje javnega dolga. Javni dolg mora ostati v še spremenljivih okvirih, da ne bo pritisk na plačilo v kasnejših letih, zlasti na plačilo obresti, ki bi lahko bil tako velik, da bi bistveno zmanjšal možnost za kvalitetno vodenje razvojne politike, tako da je tu treba najti eno ravnotežje med spodbudami in prihranki. Tako, da ob hitrejšem padcu, je povečuje tudi potreba po prihrankih, da ne bi dolg prišel preko neke meje in potem postale obresti pomemben del vsakega našega proračuna v naslednjih letih.

7. Zakaj je treba DDV plačati od izdane fakture, ne pa od plačanega računa - v času krize predvsem manjša podjetja in s.p.ji, ki delajo kot podizvajalci, ne dobivajo plačanih storitev, tako da so, če delajo, na večji zgubi, kot če ne. Po splošnih pravilih obračunavanja DDV je potrebno obračunati DDV, ko je blago dobavljeno oziroma je storitev opravljena. Davčni zavezanec pa se lahko odloči za obračunavanje in plačevanje DDV po posebni ureditvi po plačani realizaciji, če v zadnjih 12 mesecih ni presegel 208.000 evrov obdavčenega prometa, brez DDV, in ni verjetno, da bo ta znesek presegel v naslednjih 12 mesecih. V znesek obdavčenega prometa se ne všteva prodaja osnovnih sredstev. Davčna obveznost na podlagi prejetih plačil nastane na dan, ko davčni zavezanec prejme plačilo, to je na dan, ko je terjatev, v zvezi s katero je nastala obveznost za obračun DDV, poravnana. Pravica do odbitka DDV pa nastane na dan, ko davčni zavezanec plačilo izvrši, to je na dan, ko je obveznost, s katero je nastala pravica do odbitka, poravnana. To pomeni, da lahko manjša podjetja in s.p.-ji, ki se odločijo za uporabo posebne ureditve po plačani realizaciji, obračunavajo DDV šele, ko prejmejo plačilo svojega naročnika.

3

8. Ali bomo kdaj kmalu lahko slovenski državljani sodelovali pri oblikovanju državnega proračuna? Preko Parlamenta državljani že sodelujejo, saj je Slovenija demokratična država, kjer je oblikovanje proračuna v domeni izvoljenih organov upravljanja države. Zdaj bo prišlo do spremembe oblikovanja proračuna, tako da bo v bistvu proračun ciljno oblikovan z 9-imi politikami, ki bodo že na začetku dane v preverbo parlamentu, da bo oblikoval prioritete in te prioritete se bodo oblikovale v programih. Nekatera ministrstva znajo še zgubit oz. pridobit, odvisno pač od prioritet politike.

9. Kako je mogoče da gospodje ki naredijo več milijonske izgube, ne odgovarjajo kazensko z svojim imetjem oz. zakaj ne gredo v zapor? nekdo ki pa oropa poštarja zato da nahrani svoje otroke, ga strpate v zapor!!! TO SE MORA NEHAT.....

To je kazansko pravno vprašanje in to zadeva ministrstvo za pravosodje.

10. Zakaj iščete v bankah posrednika za reševanje podjetij? Dajte v obliki olajšav ali vavčerja vsakemu od 1,7 mio volivcev 500 EUR (850 mio oz. 2,3% BDP) ter določite pogoje za investiranje in rok. Eni bodo investirali, drugi nalagali v banke itd. Banke so temelj in nuja gospodarskega sistema, zato je potrebno zagotoviti njihovo nemoteno delovanje. Certifikate smo pa nekoč že imeli in mislim, da je ena taka izkušnja dovolj.

11. Kako komentirate svojo izjavo iz konca februarja, da je v Sloveniji recesija že mimo, glede dejstvo, da je gospodarska rast padla iz +6% na -4% (-4 poročajo tuje agencije, -2 nasa banka) Rekel sem, da se zdi, daj je mimo, da pa tega ne moremo zagotovo vedeti. Recesijski val se pri nas pozna z zamikom. Smo le majhen del globalnega, zlasti evropskega , gospodarstva in potrebno je to upoštevati. Kar pa ne pomeni, da ni potrebno biti inovativen pri premagovanju trenutne situacije.

4

12. Privatniki, odvetniki in podobni utajajo davke, zato imajo oni in njihovi otroci veliko privilegije npr. mesečne karte za avtobus, vlak, dobivajo štipendije. ali sploh kdo preverja podjetnike in davke ki jih prikazujejo Davčna uprava RS med drugim opravlja tudi nadzor nad izpolnjevanjem davčnih obveznosti fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, kot so npr. podjetniki. V načrtu dela za leto 2009 DURS daje poudarek sistematičnemu nadzoru sive ekonomije, zaposlovanju na črno in delu na črno. Davčni nadzor se izvaja na različne načine, npr. s kontrolo in primerjavo podatkov v davčni napovedi z drugimi podatki davčnega organa in s primerjavo z uradnimi podatki drugih organov ali pa z inšpekcijskim pregledom. Davčni nadzor se pri zavezancu lahko uvede tudi na podlagi anonimnih prijav. Če torej posameznik naleti na konkreten primer kršitve, na primer davčne utaje, lahko poda anonimno prijavo po telefonu.

13. Zakaj jaz ne morem kupiti Slovenskih Železarn za to ceno, kot so jo plačali Rusi? Ali pa katerokoli drugo firmo. Gre za odločitev prejšnje vlade.

14. Ali je res, da bodo na koncu vašega mandata minimalne plače 1000eur? Ukrepi razvojnega preobrata so usmerjeni v povečanje produktivnosti, povečanje konkurenčnosti in rasti in posledično povečane rasti življenjskega standarda standarda in plač. Kdaj bo dosežen ta cilj je težko napovedati, še posebej zato ker je kriza veliko močnejša kot smo takrat načrtovali.

15. Ali se bo še naprej ustanavljalo občine, ki ne izpolnjujejo kriterijev za ustanovitev in so nato skoraj izključno zanašajo na finančne vire z državne ravni za funkcioniranje ali pa boste vsem takšnim pobudam nasprotovali? Zadeva resorno sodi pod okrilje ministrice Plauštajner in je ne komentiram posebej.

5

16. Zanima me če ste si že ogledali film The zeitgeist in kakšen je vaš pogled na vse skupaj? Ogled toplo priporočam tudi vsem ostalim! Žal si še nisem utegnil ogledati filma.

17. mene zanima kolikšen je davek glede igre na srečo e stave,

bwin in podobno Način obdavčitve dobitka je odvisen od vrste igre na srečo.

Pri obdavčitvi iger na srečo je potrebno razlikovati med posebnimi in klasičnimi igrami na srečo. Posebne igre na srečo, ki jih Zakon o igrah na srečo v 53. členu opredeljuje kot »igre na srečo, ki jih igrajo igralci proti igralnici ali drug proti drugemu na posebnih igralnih mizah s kroglicami, kockami, kartami, na igralnih panojih ali na igralnih avtomatih, ter stave in druge podobne igre v skladu z mednarodnimi standardi«, se obdavčujejo pri prireditelju z davkom od iger na srečo. Dobitki pri posebnih igrah na srečo niso posebej obdavčeni. V primeru klasičnih iger na srečo, ki jih isti zakon v 10. členu določa kot »številčne loterije, loterije s trenutno znanim dobitkom, kviz loterije, tombole, lota, športne napovedi, športne stave, srečelovi in druge podobne igre«, pa se obdavčita tako prireditelj z davkom od iger na srečo, kot dobitkih in sicer z davkom na dobitke pri klasičnih igra na srečo. Pri tem ni pomembno, na kakšen način se igra izvaja (lahko tudi preko elektronskega medija). Zavezanec za plačilo davka na dobitek je dobitnik, vendar davek plača prireditelj, ki mora od vsakega dobitka v imenu dobitnika in za njegov račun izračunati, odtegniti in plačati davek z davčnim odtegljajem, ki se šteje kot dokončni davek. Stopnja davka je 15 % od davčne osnove, ki je vrednost pridobljenega dobitka. Zakon o davku na dobitke pri klasičnih igrah na srečo določa, da se davka ne plača za posamezne dobitke z vrednostjo pod 300 EUR.

6