Odgovor Ministrstva Za Javno Upravo 5 - Fiktivni Javni Natečaj

V: "Zanima me kaj se namerava storiti glede fiktivnih javnih natečajev za delovna mesta v JU. Natečaji se objavljajo, organizirajo se testiranja, kjer je potrebno poznati podrobnosti s področja ZUP, zakonodaje, dela v JU, ampak gre velikokrat le za farso." Mojčica, Ljubljana O: Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02) je kot nov institut vpeljal javni natečaj za uradniška delovna mesta, ki izhaja iz enega izmed temeljnih načel uslužbenskega sistema, to je načela enakopravne dostopnosti. To načelo je opredeljeno v 7. členu ZJU: "Zaposlovanje javnih uslužbencev se izvaja tako, da je zagotovljena enakopravna dostopnost delovnih mest za vse zainteresirane kandidate pod enakimi pogoji in tako, da je zagotovljena izbira kandidata, ki je najbolje strokovno usposobljen za opravljanje nalog na delovnem mestu." Načelo pomeni, da ima vsakdo, pod enakimi pogoji, pravico do enakega dostopa do delovnih mest v javnem sektorju (kot javni uslužbenec). Izbran je tisti kandidat, ki je najbolje strokovno usposobljen za opravljanje nalog na delovnem mestu. Načelo ima tri sestavne elemente: prvi se nanaša na krog subjektov, katerim je zagotovljen dostop do delovnih mest. Zakon tu jasno pravi, da je takšna dostopnost zagotovljena vsakomur, torej gre za izvedbo ustavnega načela svobode del. Drugi element je izpeljan iz ustavnega načela enakosti in pomeni, da je delo vsem tem subjektom dostopno pod enakimi pogoji. Tretji element enakopravne dostopnosti je kriterij strokovne usposobljenosti kot glavno vodilo pri izbiri kandidatov: izbran je tisti, ki najbolje strokovno usposobljen. Na ta način se je v uslužbensko pravo uvedlo konkurenco, profesionalnost, učinkovitost in istočasno se na ta način preprečuje korupcijo (zaposlovanje kandidatov na podlagi različnih subjektivnih okoliščin, kot so sorodstva, poznanstva ipd., ki niso povezane s strokovno usposobljenostjo kandidata). Načelo enakopravne dostopnosti je konkretizirano z določbo 27. člena, ki pravi: "(1) Uradniki se izbirajo na javnem natečaju, razen v primerih, ko je z zakonom drugače določeno. (2) V postopku javnega natečaja se kandidati obravnavajo enakopravno; izbira se opravi na podlagi izkazane boljše strokovne usposobljenosti." Zaposlitev v upravnih službah je mogoča le na temelju javnega natečaja, razen v primerih, ki jih določa zakon. Če strnemo: na javni natečaj lahko kandidira vsakdo, ki meni, da izpolnjuje pogoje, saj je dostopnost do delovnega mesta ustavno zagotovljena pravica, Ustava RS v 49. členu namreč določa: Zagotovljena je svoboda dela. Vsakdo prosto izbira zaposlitev. Vsakomur je pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto. Po presoji US določba 49. člena zagotavlja le dostopnost vsakega delovnega mesta vsakomur pod enakimi pogoji, ne pa tudi vnaprejšnje pravice, da bo na razpisano delovno mesto izbran. (sklep št. Up-36/00 z dne 11. 9. 2000). Pomembno je, da je postopek izbire voden korektno, na podlagi vnaprej pripravljenih meril, ki so enaka za vse prijavljene, da so merila jasna in da je iz listin in ocenjevalnih listov ter morebitne druge dokumentacije (pisne naloge) transparentno, kako so se kandidati izkazali v izbirnem postopku. Merila morajo biti pripravljena vnaprej, se pa seveda prilagajajo potrebam delovnega procesa, medtem ko so pogoji za zasedbo posameznega delovnega mesta (kot je npr. strokovni izpit za posamezno področje) določeni na podlagi predpisov z aktom o sistemizaciji delovnih mest v posameznem organu javne uprave. Za osebe, ki kandidirajo na javnem natečaju, pa je pomembna tudi pravica do pravnega varstva v primeru, če menijo, da je kakor koli kršen postopek javnega natečaja. To pravico natančneje opredeljujeta 63. in 65. člen ZJU: "63. člen (sklep o izbiri) (1) O izbiri oziroma neizbiri uradnika se vsakemu kandidatu, ki je sodeloval v izbirnem postopku izda in vroči sklep.

(2) Po izdaji sklepa o izbiri oziroma neizbiri lahko vsak kandidat, ki je sodeloval v izbirnem postopku, pod nadzorom uradne osebe organa vpogleda v vse podatke, ki jih je izbrani kandidat navedel v prijavi na javni natečaj in dokazujejo izpolnjevanje natečajnih pogojev, in v gradiva izbirnega postopka. 65. člen (pravice neizbranega kandidata) (1) Kandidat, ki se je prijavil na javni natečaj, pa ni bil izbran, ima zoper sklep pravico do pritožbe na pristojno komisijo za pritožbe, če meni, da: 1. je bil izbran kandidat, ki ne izpolnjuje natečajnih pogojev; 2. izpolnjuje natečajne pogoje, pa mu ni bila dana možnost sodelovanja v izbirnem postopku; 3. je bil izbran kandidat, ki po merilih izbirnega postopka očitno ni dosegel najboljšega rezultata; 4. je prišlo do bistvenih kršitev postopka javnega natečaja oziroma izbirnega postopka. (2) Ne glede na določbe zakona o splošnem upravnem postopku lahko neizbrani kandidat vloži pritožbo v osmih dneh od vročitve sklepa. (3) Pravice do pritožbe nima kandidat, ki se posameznih dejanj v izbirnem postopku ni udeležil niti ni opravičil svoje odsotnosti, čeprav je bil pravilno vabljen. (4) Pritožba zadrži imenovanje izbranega kandidata v naziv in sklenitev pogodbe o zaposlitvi. (5) Zoper sklep komisije za pritožbe je dovoljen upravni spor. V primeru, da upravno sodišče ugotovi, da je tožba utemeljena iz razloga iz 1. točke prvega odstavka tega člena, lahko prisodi prizadetemu odškodnino v višini najmanj ene in največ treh najnižjih mesečnih bruto plač za delovno mesto, za katero se je potegoval. V primeru iz 1. točke prvega odstavka tega člena lahko upravno sodišče sklep o izbiri razveljavi ter pristojni komisiji za pritožbe naloži razveljavitev akta o imenovanju in pogodbe o zaposlitvi, organu pa po razveljavitvi obeh aktov naloži ponovitev izbirnega postopka. Odškodnino sodišče odmeri glede na težo kršitve in glede na posledice, ki jih je utrpel tožnik. (6) Zoper sklep posebne natečajne komisije iz četrtega in petega odstavka 60. člena tega zakona ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor. Neizbrani kandidat lahko vloži tožbo v upravnem sporu iz razlogov, navedenih v 1., 2. in 4. točki prvega odstavka tega člena, poleg tega pa tudi, če je natečajna komisija ugotovila, da po strokovni usposobljenosti ni primeren za položaj, sam pa meni, da je." Iz vsega navedenega izhaja, da je institut javnega natečaja zastavljen tako, da imajo vsi kandidati enako možnost dostopa do dela, kakor tudi možnost pravnega varstva, če mislijo, da so njihove pravice kršene z domnevnim fiktivnim javnim natečajem.