ANTIPARKINSONIKI Skupina S9: • • • • • • • • •
Zoran Kupljen Urška Leben Anja Lenardič Mojca Lešnik Matjaž Linasi Katja Ložar Jasna Meško Patrik Mihevc Kagan Atikeler
Kaj je parkinsonova bolezen? • Kronična in napredujoča bolezen • Prizadane predvsem telesno gibanje (motoriko) • Bolnika postopoma onesposobi za samostojno življenje • Zboli 1 -2% ljudi po 50.letu • Simptomi so posledica zmanjšane stimulacije mozganske skorje iz bazalnih ganglijev. • Vzrok je pomanjkanje živčnega prenašalca dopamina • Parkinsonizem uvrščamo med ekstrapiramidne motnje.
Dopaminski receptoriji •D1 postsinaptični (podtipa D1 in D5) – stimulacija sinteze sekundarnih prenašalcev cAMP •D2 pre- in postsinaptični (podtipi D2, D3 in D4) – inhibicija sinteze sekundarnih prenašalcev cAMP oz. modulacija K kanalčkov Antiparkinsonsko delovanje sproščenega dopamina je najverjetneje odvisno od stimulacije D2 podtipa receptorjev. Poleg teh so v striatumu tudi D1 podtip receptorjev, vendar niso primerna tarča, ker se pri zdravljenju njihovo število spreminja.
Biosinteza in metabolizem kateholaminov
Strategije zdravljenja • Parkinsonova bolezen je neozdravljiva. Z zdravili zato le upočasnimo hitrost napredovanja in blažimo simptome. • Terapija je simptomatska, individualna in neprekinjena. • Poleg zdravil se v zadnjem času uveljavljajo tudi operacijski postopki in visokofrekvenčna stimulacija posameznih bazalnih jeder.
Skupine zdravil 1. L-DOPA (a) in inhibitorji DOPA-dekarboksilaze: a) levodopa b)karbidopa, benserazid 2. Agonisti dopaminskih receptorjev: a) D2 in delni D1 agonisti: apomorfin, bromokriptin, pergolid b) D2 in D3 agonisti: pramipeksol, ropinirol
3. Inhibitorji MAOB/COMT: a) inh. MAO-B:selegilin, rasagilin b) b) inh. COMT: tolkapon, entakapon 4. Antiholinergiki: biperiden 5. Derivati adamantana: amantadin
1. L-DOPA in inhibitorji DOPAdekarboksilaze O O a) Levodopa O
O H
O
O
OH
O
+
+ O
O
H20, H
N O
NH2
HO
O
O +
O
OH HN
HO
Gly
O
a -acetamido-4-hidroksi3-metoksicinaminska kislina O O
HO
O OH
HN
O a -acetamido-4-hidroksi3-metoksicinaminska kislina
O
O
+ O
O
O
O
O OH H2, katalizatorja A in B
HN
O a -acetamido-4-acetoksi3-metoksicinaminska kislina
O
O
O
OH HN
N-acetil-3-(4-acetoksi-3- O metoksifenil)-L-alanin
O
O O
O
O
OH
HBr
HO OH
HN
N-acetil-3-(4-acetoksi-3metoksifenil)-L-alanin
O
NH2
HO Levodopa
1. Stopnja: Monsanto proces; med vanilinom in glicinom poteče Knoevenagelova kondenzacija. Z acetanhidridom pa zaščitimo hidroksilno skupino vanilina in cikliziramo alfa, beta nenasičen produkt Knoevenagelove kondenzacije. 2. Stopnja: Kisla hidroliza obroča in estra. 3. Stopnja: Zaščita hidroksilne skupine, v obliki estra, ki se nam je odščitila v prejšni stopnji inteze 4. Stopnja: Katalitsko hidrogeniranje dvojne vezi(dobimo optično čisto obliko). Kot katalizatorja uporabimo 1,5-ciklooktadienilrodijev klorid in (+)-cikloheksilmetil(2metoksifenil)fosfin 5. Stopnja: Kisla hidroliza estra, etra in amida. Odščita hidroksilne in amino skupine
b) Karbidopa Je inhibitor DOPA dekarboksilaze (DDC) na periferiji. Uporablja se kombinacija z L-DOPA v razmerju 1:10 (10/100mg ali 25/250mg).
• Sinteza
1
O
1. NaHSO3 2. KCN, H2N-NH2
O
N
O
H2N NH
1. HCl 2. HBr
O
O
HO
N
NH
HO
(3,4-dimetoksifenil)aceton
HO
HO
O
NH2 resolucija racematov
NH
HO
HO
HO
O NH2
s frakcionirno kristalizacijo soli s klorovodikovo kislino
NH HO
DL-karbidopa
karbidopa
1. stopnja: Wolf-Kishnerjeva redukcija ketona + vezava vode, Nukleofilna adicija na dvojno vez 2. stopnja: Odstranitev zaščite + hidroliza ciano skupine 3. stopnja: Ločitev racemata
H2N
•Sinteza 2 O O
O
O
O
O
NaNO2, HCl
NH
Zn, HCl
N
OH
N
NO
O
O
NH2 O
OH
OH
O O
L-N-acetil-3-(3,4dimetoksifenil)-2-metilalanin
O
O O
HO
HO
N
2
NH
NH2 O
OH O
O NH
HCl, 120°C ali HBr
HO
karbidopa
1. stopnja: Nukelofilna substitucija 2. stopnja: Redukcija v amin 3. stopnja: Odstranitev zaščite acetamida in aromatskih OH
•Sinteza 3 NH2 O
O
O NH2
O
KNCO OH
OH
O
L-2-(3,4-dimetoksifenil)2-metilalanin
O
O
O
H2N
HO
HO
OH O
karbidopa
1. stopnja: Adicija kalijevega izocianata 2. stopnja: Hoffmanova degradacija amidov 3. stopnja: Odstranitev zaščite
O
NH HO
O
O
NH2
HBr ali HCl
NH
NH
OH
O
O
NaOCl
NH
H2N
2. AGONISTI DOPAMINSKIH RECEPTORJEV • Direktno stimulirajo dopaminske receptorje. • Uporabljajo se v poznih stadijih bolezni. • Pri njihovem metabolizmu nastane manj toksičnih produktov kot pri metabolizmu levodope, zato se pojavi manj motoričnih zapletov, a lahko povzroči več začetnih želodčnih in psihičnih težav.
D2 in delni D1 agonisti: a) Apomorfin
b) Bromokriptin
O
O N
N H
ergokriptin
N
N Br
, dioksan
N H
HN
N
O N O
OH H
O
O
N H
HN
O
OH H
O
Br
H
N
O O
bromokriptin
c) Pergolid O
OH
O
1. H2, Pt 2. H3C-OH, HCl
N
HN
N
NH
H
H
HN
HN
lizerška kislina
metil dihidrolisergat
O
NH
O
1. BrCN 2. Zn, CH3COOH
H
O
O
O
OH
+
I
1. Na2CO3 2. NaBH4
N
H
HN
D-8ß-metoksikarbonilergolin
SH
1. CH3SO2Cl 2. H3C-SH, NaH N
H
HN
D-6-propil-8ß-hidroksimetilergolin
H
HN
pergolid
H N
H3 C
S
+ O
NH2
O
tiosecnina
4-Acetamidocikloheksanon
Br2, AcOH
D2 in D3 agonisti:
NH2
H N
H3C
a) Pramipeksol
S NH2
O
N
6-Acetamido-2-amino-4,5,6,7-tetrahidrobenzotiazol
HBr/H2O
H2 N
S NH2 N
2,6-Diamino-4,5,6,7-tetrahidrobenzotiazol
Resolucija
H2N
S
L-(+)-Vinska kislina
NH2 N
2. stopnja: odstranitev acetamidne zaščitne skupine s kislo hidrolizo
S-(-)-2,6-Diamino-4,5,6,7-tetrahidrobenzotiazol
(H5C2CO)2O, THF
1. stopnja: nukleofilna adicija s sledečo eliminacijo (kondenzacija) - tiosečnina kot nukleofil napade elektrofilni ogljik iz karbonilne spojine, ko izstopi iz voda, nastane ustrezen imin (Schiffova baza), nadalje poteče ciklizacija med žveplovim in ogljikovim atomom in nastane ustrezeno substituiran tiazolni obroč
H N
C2 H5
3. stopnja: ločitev racemne zmesi
S NH2
O
N
S-(-)-2-Amino-6-propionamido-4,5,6,7-tetrahidrobenzotiazol
1) B2H6/ THF
C2H5
H2+ ClN
S NH3+Cl-
2) HCl N
Pramipeksolijev diklorid
4. stopnja: N-aciliranje 5. stopnja: I. redukcija amida v amin II. tvorba soli
b) Ropinirol •Sinteza 1 b) Ropinirol
Sommelet-ova reakcija
3.INHIBITORJI MAO/COMT •
Inhibitorji MAO in COMT zavirajo razgradnjo dopamina, posledično je njegova koncentracija v možganih višja, kar zmanjšuje pojav negativnih znakov Parkinsonizma, ki prizadene predvsem motoriko, kasneje pa tudi vegetativni sistem.
•
Kot samostojno zdravilo se lahko uporabljajo v začetni fazi bolezni pri blažjih znakih, pogosteje pa jih uporabljamo v kombinaciji z levodopo, saj povečajo in podaljšajo njeno učinkovitost.
Inhibitorji Mao-B a) Selegilin O
O HO
NH
HO
NH OH
+
H2O, HCl
*
OH HO
L-vinska kislina
(+/-)-metamfetamin
O
OH OH HO
(-)-metamfetamin (+)-tatrat
O
O
CH
HO
NH
NH OH
*
NaOH, H2O
Br
C CH
N
, NaOH
OH HO O
(-)-metamfetamin
selegilin
b) Rasagilin
CH HN
NH2
+
Cl
CH
K 2 CO3, CH 3CN
R AS AGILIN
Inhibitorji COMT a) Tolkapon OH
O Br
O CH3
O
1. BuLi
CH3
+ CH3
O
O
CH3
ClCrO3 H N O
O O
O
2. Piridinijev klorokronat
3. HBr
CH3
O
CH3
O
4.HNO3 5.HBr
HO
HO
CH3 NO2
CH3
HO
CH3
Br
Li
BuLi
+
THF CH3
BuBr
CH3
1. stopnja: Priprava organolitijeve spojine, brom se izmenja z litijem. Sledi nukleofilna adicija na karbonilno skupino benzaldehida in nastanek alkoksida, ki ga protoniramo s H2O.
b) Entakapon CH3
CH3
O
O
O
HNO3 / HAc
H
O
O
H 2SO 4
HO
H
OH
H
OH
OH NO2
NO2
O
O O
HO H
NH2 OOCH2CH 3
+
HO N
N
EtOH
HO
HO NO2
N
N NO2
4. ANTIHOLINERGIKI • Blažijo tremor in rigidnost • Biperiden je kompetitivni antagonist na muskarinskih receptorjih v centralnem (corpus striatum) in perifernem živčevju.
Biperiden: Sinteza 1
+
(CH2O)n
+
HN
N
O
O
acetofenon
3-piperidinopropiofenon
N
+ MgCl
HO
O
N
biciklo[2.2.1]hept-5-en-2-ilmagnezijev klorid
biperiden
Mannichova reakcija • Je multikomponentna kondenzacija (nukleofilna adicija s sledečo eliminacijo). Za reakcijo potrebujemo aldehid, ki ne tvori enola, primarni ali sekundarni amin ter karbonilno komponento, ki tvori enol.
Sinteza 2 HCHO, CH2
+
CH3
O
H+
+
MgBr
fenilmagnezijev bromid
N
CH3
O metilvinilketon
ciklopentadien
II
HN
Biperiden
O
2-(3-piperidinopropionil)5-norbornen (II)
5. Derivati adamantana: Amantadin: • Spremeni sproščanje in/ali privzem dopamina • Začetno zdravljenje lažje bolezni O
Br
Br2
adamantan
HN
NH2
NaOH
CH3-CN, H2SO4
1-acetilaminoadamantan
amantadin
Ritterjeva reakcija: •
Je kemijska reakcija, ki pretvori nitril v N-alkil amid s pomočjo alkilirajočih reagentov, npr.izobutilena v prisotnosti močne kisline (v našem primeru alkilbromida v prisotnosti žveplove (VI) kisline).
Primer Ritterjeve reakcije pri izobutilenu: 1: Vezava protona na dvojno vez (kislinska kataliza). 2: Elektrofilna adicija na ogljikovem atomu. 3: Hidroliza nastalega nitrilijevega iona. 4: Laktim-laktam tavtomerija oz. premestitev dvojne vezi do nastanka željenega amida.
Viri: •
Foye: Medicinal Chemistry
•
Pečar Slavko.: Predavanja FKIII 2006/07
•
http://en.wikipedia.org/
•
http://www.mf.uni-lj.si/dokumenti/831b6b9408104396adcae02b5c06c776.pdf
•
HagerROM 2004. Hagers Handbuch der Drogen und Arzneistoffe
•
http://www.sfd.si/modules/catalog/products/prodfile/fv_2_2008.pdf
•
http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Preparation_of_amantadine.png
•
http://www.organic-chemistry.org/namedreactions/ritter-reaction.shtm
•
Goodman, Gilman: Pharmacological basis of therapeutics (Ninth edition)
•
Izbrana poglavja iz patološke fiziologije (deveta izdaja)
•
http://en.wikipedia.org/wiki/Ritter_reaction
•
http://www.springerlink.com/content/t02u176141290232/