Maroltac September

www.marolt.si

maroltovski e-novičnik enomesečnik

|

letnik I

|

številka 7

|

september 2009

uvodnik

Lep popočitniški pozdrav! maroltovski e-novičnik številka 7 | september 2009 letnik 1 | leto 2009 :: UREDNICI Ana Eterović in Danijela Makovec :: USTVARJALCI 7. ŠTEVILKE Tjaša Ferenc, Ana Eterović, Danijela Makovec :: FOTOGRAFIJE Urška Berdajs, Tjaša Ferenc, Žiga Koritnik, Anja Lah, Nina Novak, Milan Razpotnik, naslovnica Deidra Jovanović in Blaž Ritmanič :: JEZIKOVNI PREGLED Barbara Ülen in Urša Tuškej :: OBLIKOVANJE Nina Jordan CGP: Janez Polc :: IZDAJA Akademska folklorna skupina France Marolt ŠOU v Ljubljani, društvo Kongresni trg 1 1000 Ljubljana tel/fax: 01/2514-312 e-pošta: [email protected] www.marolt.si :: IZJAVA Razmnoževanje v digitalni ali tiskani obliki je strogo zaželeno!

2

maroltač

Maroltovski dopust se je zaključil – zadnji dan v avgustu smo se plesalci in godbeniki ponovno zbrali v naših prostorih na Kongresnem trgu in sveži, spočiti in, naj poudarimo, z izredno lepo počitniško barvo, zakorakali v novo plesno sezono. Dolg Kazinin hodnik je donel od dopustniških zgodbic in sočnih podrobnosti s turneje na Nizozemsko. Nekatere izmed pikantnih podrobnosti prinaša rubrika »Zgodilo se je…«, v kateri vas čaka ekskluzivna reportaža o naši nizozemski dogodivščini, ki jo je z veseljem pripravila korepetitorica in vešča »sukalka« pisal Tjaša Ferenc. Da ti »Marolt« dejansko zleze pod kožo, nam je potrdil še en znan maroltovec. V rubriki »Enkrat maroltovec – vedno maroltovec« nam je Tone Strnad, nekdanji plesalec in predsednik skupine, sedaj pa direktor enega vodilnih slovenskih farmacevtskih podjetij, zaupal podrobnosti svoje maroltovske izkušnje. S septembrom smo začeli s tradicionalnimi nastopi na Dvornem trgu in z redno jesensko vpisno akcijo, s katero želimo povabiti vsa mlada dekleta in fante, plesalke in plesalce, glasbenice in glasbenike, naj se včlanijo v našo skupino in del svojega prostega časa namenijo plesu, zabavi in skupnemu druženju. Da boste vedno na tekočem, postanite naš prijatelj na Facebooku. Do oktobra vas pozdravljamo delovno-jesensko razpoloženi Maroltovci

Postani zvezda!

Postani maroltovec/ka! Imaš talente, ki se prašijo? Veselje do plesa in glasbe? Se rad/a družiš? Bi nastopal/a na koncertih in sodeloval/a na mednarodnih turnejah? Potem si rojen/a maroltovec/ka! Akademska folklorna skupina France Marolt, ena najstarejših in največjih slovenskih folklornih skupin, tudi to jesen vpisuje nove plesalke in plesalce ter glasbenice in glasbenike. Če bi se rad/a zavrtel/a v naši družbi, obišči spletno stran www.marolt.si in izpolni prijavnico. Lahko nas tudi osebno obiščeš v naših prostorih na Kongresnem trgu 1. Vaje za nove člane se bodo pričele v oktobru. Postani zvezda! Postani maroltovec/ka!

Na Maroltu smo, kot vsako jesen, začeli z veliko vpisno akcijo, s katero želimo v svoje vrste privabiti čim več novih članov – plesalcev in glasbenikov, dijakov in študentov. Ker se v skupini zavedamo, da imajo mladi zelo stereotipne predstave o tem, kaj ljudski ples je in kakšne so osebe, ki se z njim ukvarjajo, smo se tokrat odločili za zelo mladostniški in urban komunikacijski pristop, s katerim želimo povedati, da smo maroltovci z okvirji, s katerimi mladi, sproščeni nas radi omejujejo. Pri pripravi in odprti za akcije, ki bo trajala v septembru različne poglede in oktobru, nam je tudi tokrat ter imamo priskočila na pomoč agencija za dejansko zelo integrirane tržne komunikacije malo skupnega Formitas BBDO.

maroltač

3

ZGODILO SE JE ...

REPORTAŽ

A Maroltovska nizozemska dogodivščina Turnejske pikanterije ekskluzivno izpod peresa Tjaše Ferenc

Radio AFS PM Si-line

O

b odhodu iz Ljubljane je bilo vroče … Dež ob pakiranju prtljage je namreč poskrbel, da smo v avtobusu izvedli manjši »striptiz«. Premočeni, a vendar optimistični, smo se odpravili na naše popotovanje. Če povem po resnici, se je resnična zabava začela pri tunelu Karavanke, ko je Janez zagrabil avtobusni mikrofon in se prelevil v simpatičnega radijskega voditelja. In je nastal radio AFS PM Si-line, katerega akterji so med potjo skrbeli, da nam niti minute ni bilo dolgčas. V pestrih radijskih oddajah so se vrstili zanimivi gostje, ki sta jih »obdelovala« hudomušni Janez inmaroltač njegova sovoditeljica Tanja. 4

Poleg gostov pa so program popestrile posebne oddaje: Poslušalci čestitajo in pozdravljajo, Naučimo se nizozemščine z Vilijem in Novinci se predstavijo, v kateri so maroltovci, ki so se turneje udeležili prvič, poslušalcem velikodušno ponujali jedačo in pijačo. Za glasbo je skrbel sedaj že svetovno znan DJ JJ (Jernej). Ne smem pozabiti niti horoskopa, ki ga je pripravljala Maša s sodelavkami v oddaji Zvezdna lojtra. Maša pa bo poslušalcem prav gotovo ostala v spominu tudi kot svetovalka in zgovorna radijska gostja. Tu je še simpatični vremenoslovec Marko, ki pa nam na žalost ni mogel postreči s prav posebej obetajočo vremensko napovedjo. Radijska voditelja sta skrbela tudi za izobraževalni program (beri turistične informacije). Moram omeniti tudi oddajo Za ljubitelje tunelov, v kateri

smo izvedeli podrobnosti o prav vsakem tunelu, podvozu in galeriji, skozi katere smo se peljali (kje je bila izdelana barva, kdo je tunel pomagal zgraditi, kdo ga je skonstruiral, kakšne so luči, njegova dolžina, širina …) Naš dolgoletni voznik Igor z vožnjo, Janez pa z besedo – resnično sta nas strokovno popeljala v vsak slovenski, avstrijski, nemški, nizozemski in tudi belgijski tunel. S pomočjo dveh aparatov walkie-talkie, ki jih je s seboj zaradi neznanih razlogov vzel Peter, smo poslušalci lahko odgovarjali na nagradna vprašanja in kramljali z zgovornima Tanjo in Janezom. Pogovori v živo so bili tudi povod za ustanovitev Janezovega kluba oboževalk. Najbolj goreča oboževalka je bila Katarina, pred katero se je moral Janez dobesedno skrivati. Ščitile so ga Tanja, Vesna, Branka in Klavdija, naše starejše gospe, kot jih je hudomušno poimenoval vodja turneje Kugi. Z njihovo pomočjo se je Janez branil vseh kričečih navdušenk. Slava zna biti naporna … Janez niti v velikem Amsterdamu ni ostal neopažen, čeprav so se starejše gospe trudile braniti ga vseh dolgih pogledov, skrivale so ga v svoji sobi, odpeljale so ga celo na skrivno plutje po amsterdamskih kanalih …

maroltač

5

zgodilo se je ...

Amsterdam

A

msterdam smo prehodili po dolgem in počez. Ogledali smo si razstave različnih muzejev, hišo Ane Frank, v kateri se je s svojo družino skrivala med 2. svetovno vojno, pa Cvetlični trg, živalski vrt, muzej piva Heineken, izobraževali smo se v popularnem Sex Museumu, opazovali slavne mline, med

vožnjo z ladjico smo občudovali domove na ladjah, se prepričali, da nekatere hiše resnično stojijo močno postrani in da je Amsterdam dejansko »mesto koles«. Čez dan je vsak po svoje doživljal utrip nizozemske prestolnice, zvečer pa smo skupaj pohajkovali po Rdeči četrti. Po dveh čarobnih dneh Amsterdama je napočil čas, da se iz turistov prelevimo v prave maroltovce – ambasadorje slovenske ljudske kulture.

Sas van Gent – naš dom

M

estece Sas van Gent je postalo naš festivalski dom. Ker nismo ravno navijali za namestitev pri družinah (saj veste, maroltovci smo nerazdružljivi ☺), ker bi bila tako skorajda onemogočena koordinacija, informiranje in generalke pred nastopi, je vodja turneje Kugi uredil, da smo bili nastanjeni skupaj. Vendar pa je to pomenilo, da nas je vseh 35 (tudi voznik Igor) spalo skupaj, v enem prostoru. Še dobro, da se imamo maroltovci neskončno radi ☺. Naše domovanje je premoglo še po 2 toaletna prostora za oba spola, kuhinjo, jedilnico, dovolj prostora za naše zaboje (popularne »kište«) in kostume ter likalne deske. Ob

tem moram še posebej omeniti naš atrij z lipo na sredini (čeprav nismo prepričani, da je bila dejansko lipa), kjer so naši tamburaši vsak dan preigravali različne pesmi, plesalci pa smo si nekajkrat drznili zraven zapeti. Maroltovcem pa so se še posebej zasvetile oči ob pogledu na številne hladilnike in dva točilna pulta. Izpod izkušenih rok maroltovskih barmanov DJ JJ-ja in njegovih pomagačev so prihajali različni koktejli, ki smo jih poizkušali (seveda) po nastopih. Saga s tuši … Tušev v našem festivalskem »domeku« ni bilo. Ti so bili oddaljeni 10 minut hoje (v soncu, dežju ali nevihti) in sicer pri nogometnem igrišču. Tuši so bili skupni, po trije, brez zavesic, a kljub temu tuširanje še s po dvema maroltovcema ali maroltovkama ni bil nikakršen problem.

Dva dne va nista utr pohajkovanja po udila (fo to: Anja Amsterdamu ma Lah) roltovce v

opih ečer po nast Koktejli so zv ) js Berda (foto: Urška

6

maroltač

dobro deli

maroltač

7

zgodilo se je ...

Sas van Gent – naš vsakdan na festivalu Zeeland meets the world

N

aš turnejski dan je potekal nekako takole: zajtrk ob 9.00, vaja ob 10.00, kosilo ob 12.00, počitek, večerja ob 16.00, počitek, nastop ob 20.00, poobedek ob 23.00 in afterparty. No, vmes smo pomili

tudi posodo, popili Brančijevo kavico, poslušali smrčanje med popoldansko »siesto«, ugotavljali, kako hitro bodo oblaki prekrili sonce in prinesli dež. Če se nam je zljubilo, smo kaj zapeli, igrali ročni nogomet, sedeli pod našo »lipo«, se odpravili na kopanje ali na izlet v belgijski Gent … V glavnem pa smo resnično veliko pojedli.

»Starejše gospe« pr oti mladim fantom (foto: Nina Novak)

i pridno Maroltovski tamburaš ) lipo no ev vadijo pod (domn ik) otn (foto: Milan Razp

8

maroltač

Vsak večer smo se predstavili s tremi plesnimi postavitvami v središču mesteca. Oder smo delili s skupinami iz Costa Rice, Indije, Gruzije in z domačini. Ker si je Peter pri igranju nogometa z ostalimi maroltovci – zagrizenimi športniki – poškodoval roko, smo bili prisiljeni prilagajati program za nastop. Na pomoč nam je priskočil tamburaš Feri in požrtvovalno odplesal dolenjske plese namesto Petra, takoj za tem pa se je prelevil v bugarista. Izpostaviti je treba tudi naša dva solista, Anjo in Nejca, ki sta kar dvakrat odplesala posamezne izseke rateških

oz. štajerskih plesov in tako animirala gledalce, medtem ko so se ostali plesalci preoblačili. V resnici je solo točka postala pravi festivalski hit. Gledalce so navdušili tudi rezijanski in belokranjski plesi.

Anja in Ne jc med izv ajanjem fe »hita« (fo stivalskeg to: Urška a Berdajs)

maroltač

9

zgodilo se je ...

Zvečer so se dogajale razne reči. Enkrat so godbeniki igrali, drugič smo imeli

večer zanimivih igric, kot na primer uglaševanje glasov.

ih igric jbolj zanimiv Ena izmed na nje va še la ah – ug v večernih ur ) nc re Fe a Tjaš glasov (foto:

Vsak večer je bilo poskrbljeno za afterparty na kraju nastopa. Zibali smo se ob zvokih različnih glasbenih zasedb, ki so igrale v živo. V nočnih urah pa so bile glavne naše »starejše gospe«.

Na afterpartyju enem izmed ☺ (foto: Anja Lah)

10

maroltač

Organizirali smo tudi turnejsko »brucovanje«, namenjeno maroltovcem, ki so bili na turneji prvič ali pa so se prejšnjih turnej že udeležili, niso pa še bili krščeni. Krst je potekal v obliki povorke, s čimer smo zvabili krajane iz njihovih domov. Med drugim smo »brucovani« izvedli poseben štajeriš »po kolenih«, pa serijo »trebušnjakov« ob petju pesmice Moj očka ima konjička dva … vse to ob budnem spremljanju komisije v sestavi starejših gospa in zvezde Janeza. Krstu je sledila zaobljuba. Krščenci so morali glasno in zavzeto ponavljati besede predsednice komisije Tanje. Podelili smo tudi viktorja za najobetavnejšo radijsko

osebnost, ki ga je seveda prejel naš zvezdnik Janez. V obrazložitvi je pisalo: »So radii in so posebni radii. Radio AFS PM SI-LINE je nekaj tretjega. Je več kot poseben in več kot le zanimiv. Radio AFS PM vam nudi neposredna in spontana doživetja. Tisto, kar ga dela enkratnega in edinstvenega, je njegov prvi glas, ki seže v vsako evropsko vas. Žametna mehkoba, zapeljiva očarljivost, privlačna sila, vrhunska spretnost v vrtenju in obvladovanju jezika. Neverjetna prožnost organa in prodornost duha ga vodijo skozi tunele proti žareči svetlobi in večni slavi. Janez, mi te imamo radi.«

Moram priznati, da me je kar skrbelo, da jih v zgodnjih jutranjih urah še ni bilo. Mladina je spala »kot top«, starejše gospe pa … Turnejsk o »bruco vanje« p budnim od očesom članic (f starejših oto: Mil an Razp otnik)

Kjer je dom, je tudi toplina. V našem festivalskem »domu« smo imeli tudi festivalsko »mamo«, ki je bila venomer z nami. Vstajala je z nami, jedla z nami, skupaj smo pomivali posodo, z nami je (skušala) pela prav vse pesmice, ki smo si jih izmislili, če bi bila malo bolj pri močeh, bi z nami tudi zaplesala, snemala

je nastope, spat je hodila med zadnjimi, se z nami smejala … Najbolj so jo zabavali David, Milan, Marko in Nejc. Slednji je čudežno spregovoril v angleščini oziroma lahko rečemo, da sta naša »mama« Gusta in Nejc našla skupen jezik.

maroltač

11

zgodilo se je ...

Konec dober, vse dobro »Mama« Gusta pa je bila tudi tista, ki nam je ob slovesu mahala s solzami v očeh. Resnično smo ji prirasli k srcu. Tudi organizator festivala nas ni mogel nehati hvaliti. Navdušen je bil nad našim vedenjem in dobro voljo tako na odru,

kot tudi za njim. Tudi sama sem, kot umetniški vodja turneje, bila z izvedbo plesalcev in godbenikov ves čas festivala zelo zadovoljna. Posebna zahvala gre tudi organizacijskemu vodji Kugiju, ki vedno najde dobro voljo in poskrbi za tuše ☺.

Voditelj radijske od sproščanjem na nizdaje »Naučimo se nizozemščine z Vilije ozemskem podeželju m« med (foto: Anja Lah)

ejo (foto: kovno vodila turn ro st je ki o, aš Tj Plesalci s Milan Razpotnik)

12

maroltač

Še enkrat se je pokazalo, da maroltovcem nikoli ne more biti dolgčas, saj vedno radi plešemo, pojemo, na odru smo sicer urejeni, še vedno pa radi kakšno ušpičimo … Turneja na Nizozemsko je prinesla polno novih spoznanj. Kot na primer to, da naše »starejše gospe« še vedno premorejo »žurersko« kondicijo, pa tudi to, da so se osebe, ki ne marajo govoriti angleško, na Nizozemskem najbolje sporazumevale. Na turneji smo odkrili prave biserčke med člani. Gre za talente, ki ne smejo ostati neopaženi ☺.

se umirjenemu festivalskemu ritmu še vsaj teden dni ne bomo odpovedali. Kar pomeni, da se hodimo tuširat v najbližjo športno dvorano, nekaj uric čez dan posvetimo počitku, ne pozabimo na večerjo ob 16. in obvezen poobedek ob 23. uri. Afterparty smo prav tako organizirali – večer po prihodu, v našem domačem kriznem štabu (beri bar Geonavtik) s posebnim javljanjem našega voditelja Janeza.

Če se je začelo v dežju, se je končalo sončno. Maroltovci smo na Kongresni trg prispeli v soncu. Sklenili pa smo, da

Tjaša Ferenc

Luštno je bilo.

maroltač

13

ZGODILO SE BO ... Septembrski nastopi na Dvornem trgu Tudi v septembru bomo maroltovci popestrili dogajanje v mestnem središču. Tako septembrske srede že minevajo v znaku naših tradicionalnih nastopov na Dvornem trgu. Vabimo vas, da se nam na njih pridružite tudi vi. Z vami bomo še:

11. oktober – nastop na prireditvi »Praznik kostanja« v Kanalu ob Soči Če vas pot nanese v Kanal ob Soči, obiščite prireditev ob prazniku kostanja, kjer bomo nastopili tudi maroltovci.

• 16. septembra ob 18.30 in • 23. septembra ob 18.30.

24. oktober V primeru slabega vremena nastopi žal odpadejo.

5. oktober – redni volilni zbor članov ali po domače: »skupščina« ☺ Vse člane in prijatelje društva vabimo na redni volilni zbor članov društva, ki bo v ponedeljek, 5. oktobra, ob 19. uri v prostorih skupine na Kongresnem trgu 1. Dnevni red zbora bo poslan po elektronski pošti.

14

maroltač

– nastop na 45. obletnici FS KUD Oton Župančič iz Vinice 24. oktobra bomo nastopili na slavnostnem koncertu ob 45-letnici Folklorne skupine KUD-a Oton Župančič iz Vinice. Vabljeni ob 19. uri v dvorano Osnovne šole Vinica!

27. marec 2010 – 62. letni koncert Znan je termin letnega koncerta 2010! Koncert bo 27. marca 2010 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, ostalo pa naj zaenkrat ostane skrivnost!

maroltač

15

ENKRAT

foto: Žiga Koritnik

MAROLTOVEC – VEDNO MAROLTOVEC V 61 letih delovanja skupine se je skozi maroltovske vrste prebilo več tisoč plesalk, plesalcev, glasbenic in glasbenikov. Nekateri izmed njih so danes zelo uspešni in znani v kulturnem in poslovnem svetu, zato smo se odločili, da jih predstavimo v posebni rubriki našega novičnika. Tokrat predstavljamo Toneta Strnada, nekdanjega plesalca in predsednika, sedaj pa direktorja podjetja Medis, dolgoletnega sponzorja skupine.

16

maroltač

maroltač

17

ENKRAT

MAROLTOVEC Tone Strnad je simpatičen gospod, rojen na sončen prvoaprilski dan leta 1951 v Ljubljani, magister farmacije, direktor enega najbolj uspešnih slovenskih farmacevtskih podjetij, oče treh uspešnih hčera, dedek, rekreativni športnik. Na avdiciji za sprejem »na Marolta« je zapel Šivala je deklica zvezdo, več kot desetletno članstvo v skupini pa je konkretno podaljšalo njegov študij.

Tone pravi, da resnično nima pojma, kaj natančno je bilo tisto, kar ga je pripeljalo v družbo Marolta, vendar je članstvo v skupini njegova najboljša življenjska izkušnja. Na to je vselej ponosen in mu ni bilo nikoli žal. Maroltovske izkušnje se zelo rad spominja in jo je z veseljem podelil z bralci Maroltača. Novičnik namreč rad prelista in meni, da ga pripravljamo zelo kakovostno. Tone je pel v več pevskih zborih, igral na harmoniko in klarinet ter dve leti obiskoval plesni tečaj, zato je prvo avdicijo opravil brez težav. Korepetitorji, pri katerih se je kalil v dolgoletnega plesalca starejše skupine, ki ga njegovi maroltovski »vrstniki« pomnijo kot pogumnega solista z majoliko, so bili Mare Redhelongi, Janez Florjanc – Fofo in seveda Mirko Ramovš. Pevsko se je »uril« pri Matjažu Ponikvarju (bolj znanemu kot Bodi).

Pestra maroltovska leta Tonetovi časi na Maroltu so bili zelo pestri. Skupaj so hodili na morje, kjer so imeli naporne vaje, v prostem času kopanje, zvečer pa imenitne zabave, včasih tudi ekstremnega karakterja ☺. Rad se spomni turneje v Bruselj, kjer se je eden izmed glasbenikov (čigar imena nam ne zaupa ☺) spomnil, da bi preizkusil gasilni aparat. Snel ga je z zidu v hodniku in začel škropiti po sobah. Zelo hitro so se mu pridružili tudi ostali in v kratkem so bile postelje in debele rdeče preproge cenjenega hotela, v katerem so bili nameščeni, povsem mokre. Prespali so kar v mokrih posteljah. Zjutraj so sobe popivnali z rjuhami, te pa odnesli iz hotela in jih za vogalom vrgli v koš za smeti. Z nasmehom se spomni tudi nastopa, ko so plesalke pozabile čevlje v Ljubljani in so odplesale kar v moških čevljih ali ko so se enemu izmed plesalcev v Festivalni dvorani na Bledu med izvajanjem glamočkega kola snele hlače … Zelo rad je plesal srbske šopske plese, plese iz hrvaške Slavonije, štajeriš z

18

maroltač

Olgo, »majoliko« z Natašo in mnoge druge. Tudi danes ob priliki še kaj zapleše. Nekajkrat je celo obiskal vaje FS Cof, vendar je ugotovil, da se ne more obvezati, da bo redno plesal in je odnehal. Jim pa občasno pomaga. Maroltovcem so včasih odveč kakšna članska opravila, saj se vsi ne razumemo enako dobro s šivanko ali likalnikom. Tone pa pravi, da na Maroltu ni bilo opravila, ki ga ne bi maral. Največkrat se spomni nošenja zabojev z nošami, tudi po ozkih in visokih stopnicah Glasbenonarodopisnega inštituta, kjer je bila včasih garderoba skupine. In pa zabav – kadarkoli je naneslo in kjerkoli je bilo možno. Ravno neobremenjena družba je tisto, kar najbolj pogreša iz svojih maroltovskih let. Za vse nas, tudi za sedanjo generacijo, je »Marolt« čas mladosti, verjetno najlepši čas življenja vsakega človeka. Zato so Tonetovi spomini na članstvo v skupini zelo lepi. Sam ali pa skupaj s soplesalkami in soplesalci, ki jih ima za življenjske prijatelje, je naredil tudi marsikatero neumnost. Se pa z »generacijo« srečuje predvsem na letnih koncertih skupine, ki jih redno obiskuje. Čas in poti pa ljudi ne le združijo, tudi razdružijo jih. Nekatere so poti odpeljale zelo daleč in se sploh več ne srečujejo drugi pa so si bližji.

Od dobrega predsednika do uspešnega direktorja Tone, od nekdaj dober vodja in organizator, se je že kmalu močno angažiral v skupini. Stvarem se rad posveti popolnoma in to je šlo tudi na račun njegovega študija, ki ga je podaljšal za kar nekaj let. Bil je predsednik društva in kasneje nadzornega odbora, vmes pa so ga poklicali k vojakom, čemur se v tistih časih ni dalo ravno izogniti. Rad se spominja stare pisarne, ki je bila za tiste čase bogato opremljena: premogla je namreč telefon, pisalni stroj, omaro in mizo. Vse, kar danes v skupini storimo prek elektronske pošte ali mobilnega telefona, o katerem takrat niti sanjali niso, so urejali osebno – z »romanjem« po različnih podjetjih in organizacijah, kjer so lobirali za skupino in nabirali denarna sredstva, potrebna za proslavo visokega jubileja skupine – 25-letnice! Ta je minila kot zelo odmeven dogodek in mediji so o njem veliko pisali. Delo predsednika po jubileju je vzel zelo resno, kar je hitro obrodilo rezultate – dovolj sredstev in veliko turnej. Tone se rad pošali, da sta ga mati in nekdanje dekle Znana (sedaj soproga, tudi maroltovka) »peglali, da ves čas visi na Maroltu«. Leta 1989 je Tone po desetih letih dela v podjetju Lek ustanovil družbo Medis, ki je od podjetja z enim zaposlenim zrasla v skupino podjetij, lociranih v prestolnicah nekdanje Jugoslavije in v Budimpešti. Medis danes zaposluje okrog 250 ljudi in je na področju promocije in informiranja o zdravilih

maroltač

19

največja neodvisna družba v Sloveniji. Podjetje Medis, znano po profesionalnosti, korektnosti in dobri volji, je tudi dolgoletni sponzor več kulturnih inštitucij in društev, med katerimi je tudi naša skupina. Prav na Maroltu je Tone izpilil svoje organizacijske sposobnosti in se v veliki meri naučil tolerance do sodelavcev. Zato ga izjemno veseli, kadar lahko skupini pomaga, seveda tudi finančno. Vedno ima posluh za nas, še posebej pa pri velikih projektih, kot je bil slavnostni koncert koncerta ob 60-letnici skupine, ki mu je bil še posebno všeč. Prepričan je, da se mora skupina spreminjati in se posodabljati, saj to zahtevajo nov čas in novi ljudje. Od večine ljudi na podobnem položaju bi pričakovali pritoževanje nad tem, koliko prezaposleni so. Toda Tone meni, da gre za pretiravanje, saj ima dan omejeno število ur in vsak si te ure razporedi, kot mu najbolj ustreza. Večinoma dela tisto, kar ga veseli, in se ne počuti prezaposlenega. Razumljivo je, da je kljub temu včasih sit službe, zato se ukvarja tudi s tenisom, tekom, smučanjem, kinom in z družino, kjer so zdaj poleg žene in otrok tudi vnuki, pa še s čim.

»Enkrat maroltovec – vedno maroltovec« – se tudi Tone strinja z našo trditvijo. Maroltovska leta so bila zelo intenzivna ter razgibana in so na njemu pustila pečat, ki ga ob priliki seveda z veseljem pokaže. Meni, da so družba, prijatelji in skupinska izkušnja z Marolta neprecenljivi in da so drugje in v drugem življenjskem obdobju povsem nedosegljivi. Maroltovcem svetuje, naj se še naprej družijo, veselijo in delajo za skupno dobro.

S Tonetom se je starih časov spominjala Ana Eterović

VEDNO

20

MAROLTOVEC

maroltač