Marec 1997

-

......

t

•

'

- - ----

.

Foto: OM

~ de fttJl44i {ul4ta""f4 t«di v- Haid ~ Ut, frtwi ~ ~fe~, a'4dtJ,~~ ~je~ futJtlte94- ia4a" ~ d4- ~ ~ ~ Ut, ~ ~ ;et ~ ~ teta-, ~ tPZeHte je v- ~ dItd v- It4fUU.i6 ~ ~ ~, ft#td 4ftM4tiM, ~ ,-

~

Ut,

~ t«di fJ!wd ~ ~,

~, v- ~ Ha4e oIibte ¥«Ife tMef fe ~ v- 1t4i~, 4aHtO-

~ ~

fe ~ ~, ~ Ut, ~ f ~ ttz4# Ut, ~ ~ - ft't4u4 ~ ~ 94- Ita ~, ~ je Ie ~, d4-

•

Spostovane bra/ke In bra/cit Skupaj smo stopili v leto 1997, pogledali med dogodke preteklega leta, se poveselili v pustnem casu in v obeini se naredili nacrte za obdobje tega leta. Stopili smo v mesec marec, ko je pred Vami ze prva letosnja stevilka obCinskega glasila Nas glas in cetrta zapovrstjo. Clani uredniskega odbora vam tudi tokrat zelimo posredovati nekaj informacij 0 nasi obeini, predstaviti dogodke in ljudi iz nasih stirih (kmalu petih) krajevnih skupnosti. V zadnjih dveh mesecih se je nabralo veliko popisanih listov, nas fotografski objektiv je bil na nekaterih veejih dogajanjih in v urednistvu smo uspeli pripraviti se enD bolj obsirno izdajo obcinskega glasila. Menimo, da Vam je nekajkrat na leto tudi obCinsko glasilo lahko dobrodosla informacija, casopis, ki ga lahko zmeraj in ob vsaki priloznosti vzamete v roke. (nadaljevanje na drugi strani)

2 (Iladaljevanje iz ptve stralli)

Spostovane bralke in bralci!

o se eni /olklorni prireditvi Lancovljanov piSemo v lokralni slevilki Nasega glasu, pa polem 0 2. /asenski prireditvi v obeini, 0 delu odbora za druibene dejavnosli, ponovno je nekaj besed h glasilu dodal naf iupan Franc Kirbis, mi pa smo skupaj Z/oiili se nekaj kralkih novick, pogledali med sportne dogodke in za resevalce ugank in neznank ponovno pripravili nagradno kriianko. Poglejle med nasvete veterinarja, med reklamna sporocila, sale in obeinske a/orizme. Nenazadnje pa bodo za koga od vas, drag; bralci, lahko zanimive ludi zelene slrani v glasilu, kjer ponovno objavljamo uradne objave in kjer bosle izvedeli kaj vee 0 obeinskem prazniku in simbolih

ODMEY OBCINE v

Zupanova beseda Vstopili smo v 1997 leto - seveda vsi z velikimi ielj;lmi in potrebami nadaljnjega razvoja. Dve seji obCine v tem letu sta bili precej razburljivi predvsem takrat, ko smo pogleda1i opravljena de/a v 1996 in ugolovi"; da smo opravili toliko del in vloiili toliko sredstev, da bo letosnji program precej zmanjsan, kajli pOp/;ICilli bo potrebno ie opravljeno de/o v 1996 letu. Skupno z odbori se svet obCine trudi, da bi razpoloiljiva sredstva proracuna Cimbolj smotmo in realno razdelil l1a vsa podroCja, poglavilna predl10st je bila osvojena, da se v tem letu zakljucijo vse zacete investicije, po/eg seveda l1ajl1ujnejsih nalog na podrocju komunalne infraslrukture. Smo l1a polovici mandata in lahko ugolovimo, da je bilo veliko opravljenega, seveda z vaso pomocjo il1 podporo. Tudi v prihodnje ne bo 510 drugace. Sredstva proracuna so veliko premajhl1a za vse i elje il1 potrebe. Zato bodo imeli projekti, katerim bo izkazana vasa filh111cna pomoc, v prihodnje predl1ost. Seveda je premalo, da podpisete pogodbo, nato pa se ne driite zapisanega in s lem dokazujete svoj odnos do razvoja. Te dl1i ste dobili obvestila 0 neplacal1ih pogodbenih obvezl1ostih. Prosimo, da obveznosti poravnate, ce pa ste ie pora vl1ali, pa vzemite obvestila kot nepredmetna. Vse, ki obveznosti ne nameravate poravnati bomo mora Ii oddati v izterjavo. S skupnimi mocmi bomo IUdi v prihodl1je dosegli vec il1 zadovoljili de/cek vasih ielja il1 potreb.

Smo lik pred pomladjo, ko je cas za Ciscel1jc in urejanje svojih bivalisc in dvorisc. Vse svoje odpadke pospravite v samo za to dolocene posode, ki jih imate doma - vecje kosovne odpadke pa nase obCine. pripravite za odvoz doma - tudi letos bomo organizirali skupni Zelimo vam prijelne Irenulke, ko odvoz in stem prispevali k bolj urejenemu okolju. bosle vzeli v roke ce/rlo slevilko Vse tistc, ki nimale posod doma, prosimo, da z raZllmevanjcm obCinskega glasila Nas glas, pricasprejmete posodc, kiltere bodo v teh kujemo kakSno vasa pohvalo ali pomladnih dneh pripeljali Cisto mesto, pa ludi grajo, vee obveScanja 0 vaski odbori in drustva. Cc bomo vsi dogodkih in vee vasih prispevkov. skrbeli za Cistoco in pravilcn odnos do odpadkov, bomo prispevali pomemben Soncne pomladne dni in prijetno de/ei k CistoCi v l1asem okolju. Smo praznovanje velike noci v krogu obCil1a z najmanjso uporabo posod za vasih druiin Vam ielimo v uresme tJ~ kar nam ne more bit; if pOllOS. Da -dnistvu tja do prvih junijskih dni, imamo smeti in odpadke, so nam v ko bomo pripravili se enD slevilko dokaz vse veeja divjil odlagalisca, ki pa nasega casopisa. jih seveda ustvarja le predvsem tistt; ki nimate posod za smeti. V pomladanskem Casu predvidevamo Cistilnc akcljc teh divjih odlagalisc - nosilci akclj bodo vaski odbori skupaj z vami, ki ste to tudi Zupan Franc Kirbis ustvarili. Vecja taUna smetisca so: Pobreije - ob Studencnicl; Sturmovci park, Iurovci - ob Polskavi, Se/a - ob gramoznici, Videm. Lcskovcc, Podlehnik, Do/ena, pa tudi ponckod drugod. Le s skupnimi mocmi bomo o/epsali svoj bivalni prostor. Zato vsem obcanom vabilo na Cistilne akcije! Za nami so volitve v Krajevne skupnosti, ki so osta/e pravne osebe. Konslruirali so se vsi stirje sveti KS, izvolili so svoje vodstvo - vsi pa so v akcijah za sprejem svojih statutov, ki jim bodo vodlfo za nJihovo de/o. S 1. 3. pa bodo priceli na svojih sedeili, KS uradovati tajniki, ki bodo opravljali vsa potrebna de/a za obcane in sicer: Ivan Punek, tajnik krajevne skupnosti Videm stiri dl1i v lednu in sicer ob p onedeljkih, torkih, cetrtkih in petkih v Vidmu, en dan v tednu in to ob sredah v KS Do/ena. Za drugi dye KS pa tajnica Oti1ija Grabrovec tri dni il1 sicer ob torkih, sredah in petkih na sedeiu KS Podlehnik in dva dni in sicer ob ponedeJjkih in cetrtkih pa na sedeiu KS Leskovec. Vas obCane prosimo, da se s svojimi problemi obracate na svoje KS - predsednika sveta in tajnika, ki yam bosta v pomoc in bosta vase ielje in potrebe v okviru svoje KS poskusala razresiti ter preko vasih svetnikov, ki vas zastopajo v obCinskem svetu, prenesti tudi na svet obCine. Vas i upan Franc Kirbis

I ODMEV OBCINE

} I

Po novem v obcini pet krajevnih skupnosti Na Selih bo sedei nove KS Med prebivalci naselij Sela, Trnovee, Barislovei, del Zgornje Pristave in manjsi del Popove je bilo ze med govorieami sliSati 0 zeljah po novi KS, kajti s svojo KS Dolena niso nasli najboljse skupne poti . Potem sc je 0 tern resneje zaeelo govoriti la!lskega leta, ko so prej imenovana naselja prisla pod novo obeino Videm, svoje pa so pred meseei rekli obeani na zbom, KS Sela pa od takrat ze nastaja po pravni poti. Pastopek za novo, peto KS v obeini ze poteka, sledila bo razdruzitev s sedanjo KS Dolena, potem pa bode v obeini Se razpisali volitve v novo KS. Sarno zelje pa niso bile dovolj, saj so bili Ijudje petih manjsih nase1ij ze siti stevilnih obljub iz sedeza KS v Doleni. Vendarle pa se je po besedah Sreeka Svenska, obeinskega svetnika iz Sel, prva r- resnejsa priloznost ponudila po sklepu obeinskega sveta, ki se je na e ni od svojih sej odloCiI imeti krajevne skupnosti in jim dati status pravne osebe. V nadaljevanju je Svensek povedal: "Danes ze lahko reeem, da imamo svojo KS, kljub temu da smo pred meseei v obeini volili se v stari svet KS. Na obeinskem svetu sem veekrat poudaril pobudo Ijudi, ki si zelijo imeti svojo KS in lastno vodstvo. Zaeeli smo peljati postopek, na obcnem zboru smo Ijudem povedali, kako je z ustanavljanjem nove KS, ker pa je bilo na zboru dovolj podpisnikov, referenduma nJ bilo potrebno razpisati. Sevcda je moral sklep zbora obeanov potrditi se obeinski svet, ki je na svoji redni 20. seji v oktobru, na osnovi sklepa voliveev petih naselij, sprejel se pose ben sklep, na podlagi katerega se ustanovi nova KS. Ob tern je statutarno - pravni komisiji nalozil, da pelje postopek za peto, novo KS v obeini, pripraviti pa mora se osnutek statuta zanjo. Pri nas v tern trenutku delamo preko imenovanega vaskega odbora, bolj malo s ciani dolenske KS, kajti sami zelimo izvoliti svoje vodstvo in to eimprej. ObCinska volilna komisija bo imela z novimi volitvami v KS Sela dela se to leto." Vendarle pa zupan Frane Kirbis ob tern pravi, da bo yes postopek r-- mogoee izpcljati sele do sredine leta, do takrat pa bode omenjena naselja se pod novoizvoljenim Clanstvom KS Dolena, (volitve v novembru in deeembru). :lupan sieer dodaja, da je od odloeitve zbora krajanov in potrditve obCinskega sveta, potrebno narediti se nekaj korakov do ustanovitve nove KS. Omenil je tudi postopek razdruzitve ter ponovne volitve v novi svet KS, do konea prejsnjega leta pa volitev se ni bilo mogoee izpeljati.

ZAKAJ ZELJA PO NOVI SKUPNOSTI? V dveh letih delovanja novih obein smo sieer bolj vajeni zelja po novih obeinah, v Selih, Barisloveih, Trnoveih in v nekaterih predelih Zg. Pristave in Popove, pa so zelj e drugaene. :leleli so svojo novo krajevno skupnost in jo bode dobili, kljub temu da nekaterim v obeinskem svetu in v KS Dolena to nikakor ni po godu. Sieer pa Ijudje so se tako odloeili, v obeini jim je bila dana moznost, sami pa bodo z novim vodstvom ze nekako krmarili in s pomocjo obeine uresnieevali projektna dela. "Veekrat mi je bilo postavljeno vprasanje, zakaj zelja po lastni KS. Odgovor je bil zmeraj kratek, da tako zelijo Ijudj e iz petih naselij. Preveekrat je bilo slisati, da so nam oni na drugi strani hriba vse pobrali, za nas kraj pa sc ni nie naredilo. Vsa ta nestrinjanja so potem pripeljala tudi do nesoglasij med Ijudmi manjsih zaselkov,

bilo pa je se preeej nezadovoljstva zaradi sedeza KS v Doleni . Nismo zcleli nikomur nieesar oeitati, zelimo imeti Ie svojo skupnost v kraju, ki naj bi obeanom prinesla tisto, za kar so morda imeli kdaj obeutek, da so prikrajsani. :lelimo si novih pridobitev in dobrega sodelovanja z vsemi v obcini," je med drugim v pogovoru dodal Sreeko Svensek. Na Selih in v okoliskih stirih vaseh so rekli svoje, zata "zel! Imajo svojo KS, v katero je zdruzenih dobrih 480 Ijudi, sedez pa bo nova skupnost kmalu dobila v prostorih gasilskega doma Sela.

TM

Aktiv zena Leskovec, kmetijska svetovalna sluiba in ohCina Videm bomo tudi letas izvedli akcijo naj/epse urejen dom v abCini Videm. Ocenjevanje bo potekalo v mesecu juliju. Razpis z podrobnimi informacijami bo objavijen v naslednji stevilki i'asopim Nas glas m na sedeiih KS Pred. Ai LeJkovec: Ida Vin&f-BeLfak

00 SDS VIDEM ie/ijo pridobiti nove Clane V pelek, 17.01.1997, Je imel 00 SDS Videm Iretjo redno kanferenco. Predsednik 00 SDS Videm Sianko Simonii' je n{lredil analizo volill1ega lela 1996 il1 skupaj s konferenco agolovil, da je bila za videmski odbor zela aspdf/o. P,i voIitvah je bi! izvo/jen njihov kandidat Dr. Miraslav Luci in pri zbiranju podpisov za spremembo volilne zakonodaje so pridobili precej novih Clanov. V delovnem nab1u za 1997 po jC poudarek na plidobitvi Je vecjega sfcvila novih Clanov 111 na pnpraVl kandidatov za abCinske volitve 1998.

v

4

ODMEV OBCINE

Odbor za druibene dejavnosfi OD SOLSTVA, KULTURE, SPORTA TJA DO ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA V tej stevilki nasega obcinskega glasila Yam predstavljamo odbor za druibene dejavnosti, ki ga vodi Franeka Petrovic. Razvoj in de/ovanje posameznih podroeij druibenih dejavnosti je v najveeji meri odvisen od pravilnika, preko katerega sredstva zagotavljajo ministrstva, obCina Videm in drugi viri finaneiranja. Podroeje druibenih dejavnosti zajema izobraievanje (soistvo), ku/turo, sport, zdravstvo, otrosko varstvo in nekatera drustva. Ciani odbora so ie pred meseeem pripravili pregled finanene realizaeije po posameznih panogah in predlog razporeditve ostanka sredstev. Sieer pa se mora petclanski odbor zaradi preobilice dela sestati tudi veekrat na mesee, obCinski svet pa 0 delu odbora dobiva redna in natanena poroCiIa. V lanskem letu se je po posameznih podrocjih druibenih dejavnosti razporedilo kar dobrih 134 milijonov proraeunskih tolarjev, podobno pa je tudi v letosnjem proraeunu. Poleg predsednice odbora Francke Petrovic se z delom sreclljejo se stirje CIani iz treh razlicnih koncev videmske obeine: Vekoslav Frie, Janko Jerenko, France Planteu in Janko Kozel. Sproti v odbonl obravnavajo problematiko posameznih podroeij druibenega iivlj"enja, zagotovo pa

se

so zmeraj socialno varstvo in zdravsrvo, izobraievanje in otrosko varstvo nG prvem JneSlu ludi pri proracunskih

porabnikih. Prav s podroc'jem sociale se sproti pojavlj"a najvd vprasanj, veliko dela pa mora na terenll opraviti se posebna komisija za socialna vprasallja. Vendarle je poleg sp0/1a in kultllre potrebno omeniti se delovanje dnislev, ki so do sredstev za razvoj in Jprolno delo upravicena Ie kOl pravne asehe, S svojim tiro racunom,

poleg tega pa morajo svojo dejavnost redno in wpeSno predstavljati in promovirati v obCini, no medobCinskem,

podrocnem in driavnem nivoju. Franeka Petrovic 0 stevilnih programil! dntibenih dejavnosti pmvi: "V prvi vrsti seveda pripravljamo smernice za plan in pozneje proracun obCine, potem pa lahko na osnovi krite/ijev in izraclina pripravimo predlog porazdelitve sredstev porabnikom po znanih dvanaj· stinah in ga pozneje damo v potrditev Ie se obCinskemu svetu. Sproti na sestankih obravnavamo porocila in programe porabnikov denarja, v razpravo pa veckrat

priprava pravilnika dntibenih dejavnosti, sicer pa imamo se zmeraj kakSno dodatno nalogo po navodilil! millislrstev in nalog po sklepu obi'inskega sveta. Na tako obseinem podrocju vseh druibellil! dejavnosti se kdaj pojavijo tudi tetave, ko povabimo k re5evonju proble. matike porabnike sredslev ali pa kar zunanje sode/a vee. Vei!krat sma ciani odbora zadolieni se za razpise ponudb in uslug dolocellih dejavnosti, sami pa potem podamo kar predlog 0 izbili najugodnejsega ponudllika v razpravo svelu. PoseiJne programe mommo sel'eda

pripraviti tlldi za projekte ministrstev, usklajujemo plane, vodimo pa se posebno evidelleo dmstev. PmI' za te porrehe imamo na volj"o zbimik programov ill stalisticnil! poroCil drustev, v arhiv pa roma vsa posta in ostala dokumentacija. V lanskem lelll je imel nas odbor precej de/a z razporeditvijo sredstev po posebnil! kritelijih, ki jil! dololi vsako ministrslVo, kajli klileriji se iz leta v leta spreminjajo, moramo j ih usklajevati lIZ na novo

izmcunavati. Za posamezne obeine je to veliko prever zal!tevnega dela."

POTREBE PO VRTCU ZE VELIKE Klub temu, da je obCilla v letu 1996 ie vloiila svoj vloiek pri lIreditvi vl1ea v Pobreiju (v lIpra vljanju ga ima Vzgojnovorstveni zavod Ptuj), pa je tam prostora Ie za nekaj otrok iz okolice. Po mnenju Petroviceve bo ie sedaj pOlrebno razmislj"ati 0 izgradnji ali ureditvi prostorov za delo vnca, edina p,imema resitev pa hi lahko bila z i2gradnjo vecjih proslOrov. Ne samo v Vidmu in okoliei, potrebe po varStvll predsolskil! otrok se pojavlj"a. jo tudi v Podlelllliku. "Nic manj teiav pa ni v solstvu, kajti tudi 1I0vozgrajena ....", sola v Vidmu se nima vsel! pogojev za popolno devetletko. Potrebna bo proslOrska preureditev, soj bomo morali v mansardi urediti dodatne kabinete. V Podlel!niku bo pOlrebllo pripraviti prav tako vse pogoje za izobraievanje do leta 2000, medlem ko i/1/a/1/o veliko vee teiav z podndnicama Leskovee in Sela. Leskovska sola je lani dobila 1l0VO kotlovnico in nov sistem ogrevanja, sedaj je v plipravi nov projekt. Za 0"5 Sela bo potrebno pripraviti ludi dokumentacijo za gradnjo prizidka s telovadnico in preurediti vee prostorov, vendar se ni dogovO/jeno ali imeti sestletko ali pa samo triletko," je med drugim 0 uredilvi solstva ill predsolske vzgoje povedala Petroviceva.

uvrstimo tudi vloge in dajemo mnenja na posamezne

akle dntibenih dejavnosti. Predvsem moram poudariti, da je nas odbor po obsegu najmocnejsi in zagotovo tudi najbolj" zahteven, saj ima pod okriljem podrocja, ki so v iivljenju se kako pomembna. 0 nasem sprotnem de/u je zmeraj obvescen tudi obCinski svel, mi pa pozneje

dajemo pobude pri planil! razvoja in predloge pri usmelitvah proracwlskil! sredstev. V nasih rokah je tudi

POSEBNA MER/LA V UUBITEUSKI KULTUR/ Na podrocjll izobraievanja je prisotnih vee" klitetijev za jinaneiranje in ti so se od lanskega leta v Ilekateril! melilih precej spremellili. Omelliti je potrebllo se nekatere dodatne programe izobraievanja, za katere pa

5

OBMEV OBCINE obi'ina zagolavlja denar iz lastnih prorai'unskih sredslev. V solstvu se med dodalnimi programi omenjajo: rai'unainistvo, varstvo vozacev, raziskovalne dejavnosti, luj jezik v cetr/em razredu, dva naravoslovna in dva kultur-

na dneva ler po pOlrebi se kakSlla aktivnost. Pelrovii'eva, Kol pravl morajo bili ludi v Ijllbiteljski kulluri posebna merila finaneiranja drustev, ki so pa razdeljeno v kar 14 posebnih razredov. Med njimi je pOlrebno omenili pevske zbore, Ijlldske pevec, otroske pevske zbore,

pihalne orkeslre, gledaliSke in lutkovne skupine, pa potem folklome, lambur-'aske in plesne sekeije, pa ludi za posamezne uspeSne Francka Petrovic solske skllpine, ki IllS0 Clanice Zveze kllllllrnih organizaeij. Izredna aktivnosl in uspeSnosl pa lahko skllpino pripe/je do dodatnih sredstev, drustvo pa lahko po drug; poti in po posebnih programih ministrstva in sredstev obi'ine pridobi se denar za inveslicije.

obCinska priredilev Spoznajmo se ob pesmi, plesu in glasbi, ki ima Ie dve/etno tradieijo in se na njej predstavijo domala vsa kultuma drustva s sekcijami. Tudi 0 sportnih aktivnosti ima odbor za druibene dejavnosti velika poroW, v lanskem novembru pa so spO/tna drustva, ki mimogrede razmisljajo 0 ustanovitvi sportne zveze, ie podala nove smemice za letosnje leto.

KULTURNI DOMOVI V LAST! OBCINE Nova lokalna samouprava je prinesla novil11 obCinal11 se ena (eiava, sa) se je marala kar najhitreje refili

lastnistvo kullllmih domov. Vsi domovi po KS so do dalles ie posta Ii javni infrastruklllrni objekti, na Selih pa se lastnistvo dvorane ie reSuje. V dOl11ovih in na prostem se v okviru odbora dndbenih dejavnosti dogovQJjajo se 0 pripravi vdjih prireditev, tudi za de/o tega odbora je zadoliena Petroviceva. V veljavo so v zadnjih dveh letih stopile prireditve ob pustu, klllturnel11 prazniku, sreeanju godcev, peveev in plesaleev vseh kulturnih drustev v obeini, Francka Petrovii' pa dodaja, da bo obCina letos praznovala tudi ie svoj obi'inski praznik na Vidovo. Vee manjsih in prisri'nih pdreditev pripravijo se posamezne TM

as.

Po zadnjih podalkih je v videmski obeini kar 7 Ijllbileljskih drustev v stilih KS, ki pa gojijo predvsem Ijllbezen do zborovskega petja in ohranjajo stare Ijudske obii'aje. Ravno s kultumimi drustvi pa v obCini nastajajo se kultume prireditve, med njimi je velikega pomena

SPLOSNA GRADBENA DEJAVNOST

ros artos, s.p. r

UI. prvih zrtev 24, 2204 Miklovi Tel.: (062) 691 -688

FRIZERSKI SALON

DANICA PTUJSKA GORA 68/b

IZVAJAMO:

- novogradnje . adaptacije - fasade

tel.: 062/794-730

- omete - tfakovanje

Se~~f

. betoniranje in drugo

Nasa garancija je tradicija, kvaliteta in ugodne cene.

* Prosvetno drustvo Podlchnik se s $Vojimi sekcijami

*

V pocastitev slovenskega kultumega praznika . ob/elf/iea smrti velikana slovenskega naroda, so ucenci in uCiJelji leskovske sole pripravili kultumi program, no katerega so povabili storie in drnge krajane. "Majhen norad sma, a velik po sVD)i bogati kultumi preteklosti, po velikih maleh slovenskega kulfllmega ustvarjanja. Mednje sodi pray gotovo dr. France PreSeren, katerega pesnitve

pozna vsa Evropa in se kdo izven nje, " je v svojem uvodnem nagallam dejal gospod Janko Kozel, obCinski svetnik in predsednik svetaKS. * Sveri AVguStin v Halozah je projekt ucencev sole Leskovec, s katerim se bomo letos sredi marco predstavili flO twisticnem festivalu. Ucenci geografskega kroika so v soboto, 22.2., s pomocjo

mentorie organizirali pohod no Sveti Avguitin (504 m). Rozislwli so kraj, ki bi lahko postal zanimiva lotka za turizem, morda najprej vkljutena v halo,fko planinsko pot, nato pa' se kaj vet. 0 tem po bodo razmiSljali drugje, kjer imajo moinost odlotanja.

predstaVlj~

slwzi vse leto; najvec prireditev pa pripravijo kar v domacem kraju in ena zadnjih je hila ob slovenskem kulturnem prazniku. Osrednjo prireditev s predstavitvijo dejavnosti druitva pripravljajo za jesen, ko hOOo sodelovali tudi na ie tretji obcinsld prireditvi SpolJlO.jmo se ob pesmi, plesu in glasbi. Moks Feglls, pred tedllom se predsednik PD, je povedal, da v Podledniku sredi meseca moja pripravljajo koncert pihalnega orkestra, se pred tern pa noj bi godbeniki posneli posebno radijsko oddajo z Ivom Cianijem. Fegus dodaja, da bomo godbenike lahko slis(lli tudi ob veliki noei, potem pa se ob jutranjih llrah plvego majskega dne. V dmstvu de/uje tudi moski sekslel Fegus ill nastopa ob razlicl1ih prilozlloslih ill na prireditvoh. Precej delovni so tudi v Mladinskem kultumem drnStvu v gledaliSki in dveh glashenih skupinah. GJedaliScniki so letos no odeI' poslavili igro Klopcic, avtorja Pera Budaka in jo premiemo predstavili ze janumja, gostovali so v Domavi in Zelalah, imajo pa) se nekaj povabil za gostovanja po okoliskih krajih.

- --.-.

-

-

-

-

-~-.~~~--

v

6

IZOBRAZEVANJE IN KULTURA

Aktivnosti v

os

OS

Videm v 1. ocenjevalnem obdobju

Videm se trudimo, da bi bila sola dobra, kvalitetna, pa tudi prijetna. V svoj delovni nacrt za letosnje solsko leto J996/97 smo vnesli veliko zahtevnih a izvedljivih nalog. Za doseganje zapisanih in nenapisanih programov si prizadeva 28 pedagoskih in 10 tehnicnih delavcev ter 324 ucencev. V tern prispevku zelim predstaviti aktivnosti ucencev in uciteljev as Videm v prvem ocenjevalnem obdobju. Nasa VlZ lJA je: "Zelje se izpolrzijo z delom in s""paj z ljudmi, ki si zaupajo in znajo. V zelji, da ueene l ee lovito dozivljajo sportne vrednote, organizira sola sportne dneve In nudi druge oblike sportnega udejstvovanja. Tako smo septembra 1996 organizirali obeinski jesenski kros, katerega se zal ni udeleiila as iz Podlehnika. Ekipa zavoda as Videm se Je udeleiila medobeinskega tekmovanj a v krosu, ki je bil v Moskanjeih in dosegla 4. mesto moski - le tniki 1982 in 2. mesto ze nske - letniki 1983. S tern so si omogoCiIi sodelovanje na drzavnem tekmovanju v Velenju, kjer so osvoji li 11. mesto. V letosnjem solskcm letu smo prvic pristopili k tekmovanju v solski kosa rkarski ligi za osnovne sole. Tekmovanje v SKL temelji na nastopih kosarkarskih ekip v solski telovadnici In zeli vkljueiti v redno vadbo in v za Dimiv program tekmovanja cimvee ml adih, obenem pa pripraviti vrsto sport no ku lturnih in druiabnih dogodkov, ki pomagajo k prijaznosti In kvaliteti slovenskega sporta. V tern obdobj u smo na nasi soli gostili ze 5 ekip. Sami pa smo gostovali na 5 solah. Rezultati niso niti toliko pomembni, kot sarno druzenje, tkanj e prijateljskih vezi .... Udelezili smo se tudi mednarodn ega tekmovanj a v nogometu Ziatkov memorial - in osvoj ili I. mesto. Cilji sportnih ak tivnosti so predvsem utrjevanje zdravja in pridobivanje pogojev za pravilni telesni razvoj, pridobivanje traj nih sportnih navad za smotrno izrabo prostega casa, razvijanje psihomotoricnih sposobnosti in razvlJanje pozitivnega odnosa do varstva clovekovega okolj a in bivanja v naravi. Oblika zimske sole v naravi , kakrsno imamo na nasi soli, dosega vse zastavljene cilje, ki naj bi jih dosegli z ucnovzgojnim procesom v specifienih pogojih . Ponovno smo zimovali na R ogl i. Poleg osamosvajanja in socializacije otroka skozi sproseen odnos med uCit e ljem in otrokom jc prisoten tudi kvaliteten program , ki ga izvajajo strokovnjaki. Otroci so se seznanili : • z osnovno in nadalj evalno solo smucanja, * s smuciscem in varnos tjo na njem, • s smucmi in njihovo nego, II

* z nevarnostmi v gorah. Vse nasteto In zadovo ljni obrazi otro k nam dokazujejo, da jc zimska sola v naravi se kako potrebna in pom embna za vse uee nce . Naravoslovne dejavnosti so tisto podrocje vzgojnoizobrazevalnega dela, ki vkljucuje naravoslov na zna nja in povezuje naravoslovne predmete (SN, SD, FI , KE, BT, ZE, ZG) in omogoea ucencem sistematieno pridobivanje, razsirjanje in poglabljanje znanja, razvijanje vedozelj nosti , sposobnosti za opazovanje, kriticno in samostojno misljenje ter usposabljanje za smotrno uporabo znanja, razvijajo tudi ueeneeve zelje, nagnjenja in interese. Ueenci od 5. do 8. razreda so se konec oktobra skupaj z ucitelji odpeljali na Pohorje (Trije kralji Osa nkariea). ad gozdarjev so izvedeli veli ko za nimi vega 0 zivljenju v gozdu, 0 najpomembnejsem pohorskem pesniku Janku Glaserju pa so spregovorili na Osankarici. Ueenei so bili s kulturno - naravoslovnim dnem ze lo zadovoljni, kar na m povedo tudi besede ene izmed ucenk: "Ugotovili smo, da je ueenje zunaj sole, ceprav je bilo na Pohcrju mrzlo, za nimivejse, kot je med stirimi zidovi, zato ze tezko eakamo na naslednji naravoslovno - kulturni dan." Veeina uceneev 6. razredov se je udelezila jesenske sole v naravi na Medvedjem Brdu. Preiiveli so cudovitih 5 dni.

-I'"

Regijsko tekmovanje iz log ike, 19. oktober 1996

Z zivlj enje m na odrskih deskah in pod gledaliskimi luemi so se ueenei seznanili v predstavi PRASNE ZGODBE, ki jo jc izvedlo gledalisee iz Maribora. 19. oktobra 96 je na nasi soli potekalo regijsko tekmovanje iz logike, na katerern je v kategoriji 5. razredov zmagal uecilee as Videm in si stem zagotovil udelezbo na drzavnem tckmovanju v Ljubljani . Pravtako so Ueene) 6. razredov prvie sodelovali na regijskem b izu SIVE CEL/CE, ki je bil v as Markovei .

IZOBRAZEVANJE IN KULTURA * ODMEV OBCINE Udeleiili smo se tudi medobcinskega tekmovanja v sahu in dosegli naslednje rezultate: do 9 let ienske 1. mesto, do 11 let moski 3., 4 in 7. mesto in do 13 let moski 4. , 8. in 15. mesto. Tema letosnjega otroskega parlamenta je bila IMAM PRAVlCO - IMA PRAVlCo. Ucenka nase sole se je udeleiila najprej medobCinskega otroskega parlamenta v Ptuju, nato pa se driavnega v Ljubljani. Seveda pa smo predhodno o pravicah in dolinostih spregovorili na razrednih urah in temeljito "pre resetali" pravilnik 0 pravicah in dolznostih ucencev. o nasih medsebojnih odnosih, razvadah, odnosih v druiini 10 druibi smo se pogovarjali na CAJANKAH, ki sta jih v decembru pripravili ravnateljica in pedagoginja nase sole. Prijetno smo se pogovarjali , odkrivali konjicke, s katerimi se ukvarjamo in ugotavljali , da je tudi CAl zelo r- dobra pijaca. Ob koncu leta smo pripravili igrico (I. do 4. r.), karaoke (5. do 8. r.), vse ucence je solski dedek Mraz skromno obdaril. Racunalnisko opismenjevanje je ena zelo pomembnih nalog v nasi soli, saj smo OSREDNlA SOLA za RACUNALNISKO OPlSMENlEVANlE. V okviru tega projekta je bil na nasi soli republiski KONG RES ROl2 izobrazevanje za uCitelje iz vse Siovenije. V soli je veliko zanimanje za racunalnistvo, saj se je za krozke prijavilo 141 ucencev, za fakultativni pouk racunalnistva pa 30 ucencev. In kaj nas caka v prvih trch mesecih letosnjega leta. Pripravili smo obCinsko proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku in ob dnevu zena. Sodelovali smo tudi v pustni povorki, ki jo je organizirla obcina Videm. Ob dnevu sole, 21. 3., bomo predstavili projekt: Moj domaci kraj nekoc, ki ga pripravljajo ucenci in uCiteljice razredne " ;topnje. Potekata tudi projekta TAMBURASKE SKUPlNE na Vidmu in okolici ter OHRANlANlE UUDSKE PESMI PRl NAS Zakljucek obeh bomo prav tako predstavili ob DNEVU SOLE. Pripravljamo se na tekmovanja iz MA, KE, SL, THV, "racunanje je igra." Udeleiujemo se vseh medobCinskih sportnih tekmovanj v okviru sportnega zavoda Ptuj. V mesecu februarju smo opravili plavalne tecaj e za ucence 1., 2., 3. razredov in ugotovili stevilo neplavalcev pri ucencih 5. in 7. razredov. Pripravljamo izdajo 1. letosnje stevilke glasila Klopotci ; gledalisko igro MAGNETNI DECEK vadimo za revijo otroskih in mladinskih pevskih zborov. Ucenci 8. razreda se pripravljajo na zunanje preverjanje znanja iz SL in MA in razmisljajo 0 vpisu v srednje sole. To je poleg rednih vzgojno izobrazevalnih programov le nekaj aktivnosti, ki se bode skupaj z nenastetimi dejavnostmi nadaljevale tudi v tretji triadi. Tanja Nikolovski , specialna pedagoginja

7

Podlehnicani z vlogo osamosfojni obcini Potem ko smo v nasem glasilu ze pisali, da si v Podlehniku zelijo odcepitve od sedanje ohline Videm pa je na januarski seji ohCinski svet taksen predlog KS Podlehnik ze sprejel. Komisiji drzavnega zhora so Podlehnicani ze poslali sklep v katerem navajajo zelje po samostojni ohcini Podlehnik, pacakati pa hodo morali se na uradno odlolitev drzavnega zhora. Sicer pa se s to odloCitvijo lahko odvlie prvi predlog 0 moinostih zdruiitve Podlehnika in Zetal v skupno halosko obCino, kajli v KS Podlehnik so se sedaj odloCili drugace. Pravijo, da imajo vse pogoje za us£anovitev samoslojne obCine, najveC denarja pa si obelajo ravno s prihodki mejnega prehoda Gruskovje in s sredstvi IZ dliavne blagajne. Nova obCina Podlehnik bi po sedanjih podatkih zdruievaia J3 naselij, v katerih pa v lem Irenulku iivi Ie 2100 prebivalcev. Vendarle pa iupan Franc Kirhi' ob lem pravi, da ludi KS Videm in KS Dolena ie razmisljata a pOZllejsi uslanavitvi skupne obCine v okviru sedanje fare. Dodaja, da sa se v leh dveh lelih v videmski abeini pakazale prevelike razlike v razvilOsti med farami. Ravno zalo basla omenjeni KS na eni da prihodnjih sej abCinskemu svelu predslavili pobude m ideje a oblikovanju nove skupne abCine v videmski fari. TM

v

DOPISUJTE VNASE GUtS/La

ZANIMIVOSTI IZ KRAJA V KRAJ

8 v

Sola Sela se predstav; Osnovna sola Sela je podruznicna sola sole Vidcm. 1e stirirazredna osnovna sola z oddelkom podaljsencga bivanja. V soli gostuje tudi oddelek male sale. Za izvajanje pouka imamo 4 ucilnice in iz hodnika prcurejcno ucilnico za malo solo, v njej jc letos prvi razred. Pauk

tclcsne vzgoje izvajamo v jcdilnici. Ucenci imajo organiziran prevoz v solo iz smeri Zg. Pristava. V so lskem letu 1996/97 je na soli 67 uccneev. Ucenee poucujejo uCitcljiee razrcdnega pouka, v 4. razredu glasbcno vzgojo in ang lescino poucujeta predmetni uCiteljiei. 14

dnevno prihaja na solo socialna delavka, ki se ukvarja Z llcenci z ucnimi tezavami. Ob prehodu na devetletno solo, v solskem letu 2001/02 sc stevilo oddelkov na soli ne bo sprcmeni lo. Pridobili bomo sedanjo malo solo - takrat bo I. razred. Ucenei bodo podruznicno solo zapusti li enako stari, kot so sedaj - takrat v 5. razredu. Tako kat na drugih solah v obCini, bo tudi na nasi soli ustanovitelj (obeina Videm), moral zagotoviti primcrnc pogoje za izvajanje pouka. Vzgojno - izobrazevalno delo na soli poteka po ucnem programu. V I. in 2. razredu poteka projekt podaljsanega opismenjevanja ze 4. leta in se je izkazal kat uspesen in llcencem primcren. Na soli se izvaja 10 interesnih dejavnosti, ki jih vodijo razredne uciteljiee in 2 zunanja sodelavca. Na soli vsako leto izvajamo tudi skupne ali razredne projekte in prireditve. Tako v tern solskem letu pripravljamo projekt z naslovom "Rad imam mle ko". Ucenee pripravljamo tudi na medobcinskih tekmovanjih: "Vesel a sola" in "Knjizni kviz". V aprilu bomo imeli dan odprtih vrat, s hospitaeijami in razstavo likovnih in pisnih izdelkov. V maju bomo izvedli zakljucek bralnega tekmovanja na sol i s solskim knjiznim ......... kvizom. Ucenci iz 4. razreda bodo tudi letos odsli v letno solo v naravi, v Strunjan. Skrbimo tudi za kulturni utrinek v

I

nasem kraju. Pripravili bomo kulturni program ob materinskem dnevu in veseli zakljucek solskega leta. Ceprav je dotrajana in zela stara nasa hisa ucenosti, skrbimo, da bi bila solarjem uporabno znanje, domac,e in varna

pocutje ter jim pusti la prijeten spomin. Vodja sole: Marija Boi icko

Iz rane je teika solza kIlnila, teika in grenka, ki zdaj nas teii. Od nas se poslovilje dusni pastir, ki nam ga vrniti ne more nikoli nihce. Nihce ne more vel' vmiti dobrega, cenjellega in nadvse spostovanega iupnika Mirka Stabuca iz iupnije sv. Andraia v LeskovclI. V prejsnji stevilki revije Nas glas je bila predstavljena fora sv. Andraia in z njo vse tisto, kar so bili sledovi pridnih in neomahljivih rok iupnika, ki je celih 24 let bil gospodar Ie iupnije. Prehitro je plisel cas, do se je nas spastovani dusni pastir nenadama poslovil od nas. Zato smo prepricani, da je ludi tllkaj v Nasem glasu nekaj proslora, do se ozrerno no i'laveka, ki je haloskim ljlldem podarilnepozabnih 24 let. Pot gospoda Mirka Stabllca se je plil'ela leta 7929 v vasi Bratoneji'ice, fara S\!. Tomaia pri Ormoiu, v vemi in slevilni kmecki dnliini. Po koncani osnovni in srednji sofl~ se poda no studij medicine, kjer se sreea 5 svojo iivljenjsko sopotnico dr. MalTo Gel', z njo sklene trdno zakanska zveza in zakan je obdOljen s heerko. Toda, kakor je pli poslovilnem obredll dejal skof dr. Franc Kramberger, da je nose iivljenje odvisna ad Boga in do je nase pOlovanje po zemlji ludi Njegova volja, se je tlldi lako zgodilo pred 3 I leli, ko se je na Dravskem mosltl v Mmibonl pripelila kruta nesreea, kjer je mOl ostal brez iene, ostala mu je Ie heerka. V leh leikih trenUlkih pa si je izbra! svojo pal. Os/oli zves/ ieni, deJi/i svojo Ijubezen hcerki ;n vsem, ki jo potrebujejo. OdioW se je za duhovniski poklic. In lako je med nas v Leskovec leta 1973 prise! dlllwvnik, preprosl, vesel, loda z eno najveejo doblino obogaten Clovek, to je pomagati blilnjemll, neglede ali si reven ali bogat. Hitro je pokazal, kako ceni nase iivljenje v Leskovcu, katera je vedllo prepleteno s leikim delom, ZolO je ludi znal s svojim delom v/ivali pagum in voljo zo premagovanje vsakodnevllih teiav. Se posebej pa je znal cenili vrednote dildine, saj je bil sam delnje. Zato je ludi marsikdo nose! v najbolj teikih trenwkih tolaibo pri njem. Ni hilo ne ure in ne dneva, ko bi kateremll odpovedal pomoc. Bil je vzgleden gospodar nase illpnije. Skllpaj s sestro sta 24 leI vzomo gospodarila v nasi iupniji, v kaleli so se v tern casu obnovili villogradi, gospodarsko poslopje, illpnisce, lIredilo elektrieno zvonjenje, nova fasado na fami cerkvi ter vzdlievanje sv. Avguslina in sv. Magdalene. To so prav gotovo vidni sadovi plidnih iupnikovih rok, ki bodo za vedno oSlali med rodovi krajallov Leskovca. Tisol'glava mnoiica, ki se je zbrala ob slovesll na gorisniskem pokopaliseu, je bila dokaz, koko Sposlovan in cenjen je hit med njimi. Na isti dan pred 31 leti se je 11Ikaj poslovil od svoje iene in no iSli dan po 31 lelih je plisel k njej. TakSna je boija fllOe. Z bolecino v srco in grenkimi solzami v oeeh smo se pos/ovili ad Mirka Stabu ca. Verno, da Vas ne more nihce vee vrniti, toda v upanju iivimo, ce kda} pogrlQl hi nov cvet z besed, ki vedno med nas stejih sejali. Polem bIni klas radii bi spet Cloveka, ki vdan brezmejno bo Ijudem, kat Ie to - bili sle Vi. Janko Kozel

1---

9

NASVETI

Lep nasmeh z zdravimi in cistimi zobmi Zobno gniloba ali karies je spremljevalka cloveskega rodu skozi vso njegovo zgodovino, vendar je bila ca bolezen vcasih razmeroma redka. S spremenjenim naCinom prehranjevanja in s kOl1lplicirano induslrijsko pripravljeno hrano ler s poplavo mamljivo reklamiranih sladkarij se je zobna gniloba naglo poveeala. Nevamost izgube zob ni sarno zaradi zobne gnilobe, al1lpak tudi zaradi vedno veejega obolevanja obzobnih tkiv (vnetje dlesni: posledica tudi majavosl zob). Zdravljenje zob ter izguba lObovja povzroCi veliko zdravsrveno in materialno skodo, bolniku pa veliko boleein in izgubo casa. Ali lahko ohranimo zdrave in trdne lObe od zgodnje mladosti do visoke starosti? Najveeja sovrainika nasih zob sta obloga in sladkor. Torej, nujno je odstranjevanje oblog s Ciseenjem po jedi in Cil1lmanjkral uiivanje sladkih jedi in sladkih napitkov. Po jedi se namree zadriijo oSlanki hrane na zobel!. Ti skupaj z baklerijami in odluscenimi celicami rvorijo zobno oblogo. Pod mikroskopom vidimo, da je v 1 mg mokre obloge 7 milijonov raz/icnih bakterij. Ce si nekaj dni ne Cistimo zob, je samo v predelu dlesni od 35 do 200 mg lake obloge. Ko jo mehanicno odslranimo z lOba, vidimo, da je to belkasta sirasta smrdeea masa, ki nam zaradi nase malomamosli unicuje zobe in obzobno Ikivo. Brez oblog ni zobne gnilobe in ne vnelja dlesni. Majhnemu otroku Cistimo zobe najprej z gazo, ki je ovlaiena s kamilieami (brez sladkorja) ali samo z mokro gazo. Ko izraste ie nekaj mleenih zob, jih Cistimo ie z mehko zobno stetko. Temeijito ocistimo zobe zjulraj, posebno pa pred spanjem. Otroku pomagamo Cislili zobe vse do vstopa v solo, kasneje pa elseen)e sarno nadziramo. Vse ploskve zob morajo bili Ciseene. Umivanje zob naj Iraja 2 do 3 minule. Uporabljamo zobno paslo, ki naj vsebuje tudi fluor. Scelke naj bodo mehkejse, iz umetnih vlaken; zamenjali jih moramo vsaj vsake Iri mesece. Najboljsa seetka je tisla, ki je vedno v rabi. Po vsakem umivanju scelko lemeljito speremo pod tekoco vodo, jo slresemo in jo nato postavimo v kozaree z vlaknaslim delom lIavzgor. KJjub nalancnemu scelkanju oslaja del zobnih prostorov neoCiseen in to posebno na stalnih lObeh, ki so daljSi. Zalo priporocamo lObno nitko, ki pomaga odstranjevati zobllo gnilobo med zobmi. Zobne nilke Ile vrivamo v dlesen, saj bi jo poskodovali. Zobozdravniki toplo priporocamo mladostnikom, noseenieam ler slarejsim spiranje (zvrgljanje) ust po veeemem umivanju zob s kamilicnim ali iajblovim cajem (brez sladkorja) ali s siano vodo (majhna kavina Zlicka soli se razlopi v kozareu mlacne vode). Zvrgljamo lahko ludi s propolisom (10 do 15 kapljie propolisa na kozaree vode) ali uSlllimi vodami. S takSnim spiranjem ust si ohranimo zdravo dlesen, ojacamo obzobno tkivo. Zadah IZ ust bo izginil, ce si bomo redno Cistili zobe in spirali usia. In zakaj je sladkor v hrani in pijaei skodljv? Sladkor na obloienem zobu baklerije razkrojijo v nekaj minutah v kisline. Kislosl v oblogi pade pod kriticno locko in se Ie pocasi izravna. Zobna gniloba tako nastane predvsem v zobnih jamieah in

vmesnih proslorih, kjer je obloga debelejSa in pride do izravnave kislosli Sele po nekaj ural!. Med lem pa ie spel zauiijemo kako sladkarijo in je kislost v oblogi skoraj neprekinjena. V olroski dobi zobl/a gniloba hitreje I/apreduje, ker vrhnja plasl lOba sklenina - se ni zrela in je manj odpoma. Kaj razumemo pod "sladko"? Vsako hrano, ki sta ji dodana komaj 2% sladkorja, ne zaznavamo kot sladko, a )e ob nehigieni skodljiva za zobe. Zelo Skodujejo zobem sladkarije, ce jih uiivamo veekrat na dall in si po tem ne wnivamo zob. VeCilla starsev meni, da so sladkarije samo bonboni, cokolada, mogoce se napolilanke. Siadkarij otroku ne moremo povsem prepovedati, ker se ludi odrasli radi posladkamo. Zalo nekaj nasvetov zobozdravnika 0 sladkarijah: PrivoSCimo si sladko hrano, ampak Ie ob obroku! Mamiea naj dojencka navadi se na drug okus, ne sarno na sladkor! Dude ne namakajte v med, sladkor ali sladek kumil10v sok pred spanjem, ce olrok s steklenicko ali dudo zaspi' Olroku ne dajajte sladkarij v vrtee ali solo' Zelo priporocamo IIrano, ki jo je pOlrebl1o dobro preiveCili, lIa primer: jabolka, korel1cek, cm zmal knill, sir. Tako se bo ce/just dobro razvila in bodo slalni zobje imeli dovolj proslora za izrast. Dr. Darinka PlanteLl

je vas glas

10

ZANIMIVOSTI IZ KRAJA V KRAJ

Srecanje plesa/cev, pevcev in muzikantov na Selih FD LANCOVA VAS MAROLTOVA LISTINA Stare Ijudske sege in navade so v prvih februarskih dneh na Selih zdruzili plesalci, Ijudski pevci in muzikantje v folkloruo prireditev z naslovom Med zimo in pomladjo. Gostitelji so hili folkloristi iz Lancove vasi, letosnji dobitniki Maroltove Iistine, v goste pa so povabili trio Skorce, trio Kurja koza in tamburase KUD Mejasi iz sosednje Hrvaske. Lancovljani so posebej za februarsko prireditev pripravili splet starih Ijudskih obicajev ob godovanjih nekaterih svctnikov od zime do pomladi , obudili so praznicno veselje in spomni li na ze skoraj pozabljene Ijudske pregovore. Zaeeli so z oktobrskim sv. Lukom, pomembnim za setev na polju, vmes napovedovali vreme, ugodne dneve za kokodakanje kur, ki naj bi potem znesle vee jajc. Niso pa se mogli izogniti fantovskih navad na stcfanovo zjutraj in pregovorov 0 zcnskah. Znali so povedati, kaj zcnska ob katerem godu od zime in pomladi sme in kaj ne sme storiti , kdaj lahko gre na obisk s sosedom in kdaj ni dobro, ce je posebej glasna.

Ivan Malek in Anica Svensek sta prejela priznanji ZKO Ptuj Obudili so stare obieaje skozi pesem in pies, oboje pa jih je pripeljalo do fasenka , ki se je v tistih dneh sele zacenjal in so imeli v Lancovi vasi fantje takrat najvec dela. Samo dan prej so si kozuhe nadeli lancovski koranti, ampak samo zaradi praznovanja pete obletnice ustanovitve sekcije koratov v FD Lancova vas (zacetnik je bil Stanko Ropic, danes je vodja sekcije domaCin Slavko Flajs). Ob tej priloznosti so koranti prejeli drustveno priznanje in cest itko iupana Franca Kirbisa. Visoko priznanje - Maroltovo listino za ze skoraj 14 - letno ohranjanje Ijudskega blaga so prejeli ciani FD Lancova vas in pohvale ob podelitvi jim je izrekla Nezka Lubej, predsednica Zdruzenja folklornih skupin Siovenije. Posebno plaketo ZKO Ptuj je prejel Ivan Malek in Anica Svensek srebrno plaketo ZKO Ptuj ; oba clana FD Lancova vas ie vrsto let skrbita za ohranjanje Ijudskega petja in obieajev. UspeSno delo FD Lancova vas pa je bilo predstavljeno tudi na dan slovenskega kulturnega kulturnega praznika, ko je na osrednji ptujski proslavi predsednik drustva Janko 1erenko prejel spominsko priznanje z likom sv. Jurija obCine Ptuj. Pray Janko 1erenko ima ob pomoci vseh Clanov FD veliko zaslug za ohranjanje in varovanje etnoloske kulturne dediscine v domaeem kraju , povsod po Sioveniji in tudi v tujini. TM

* Kultumo iivljenje je pestro K/jub temu, da se prebivalci naselij: Zgomji Leskovec in Spodnji Leskovec, Berinjak, Mala Vamica, Velika Vamica, Okic, GradiSce, Trdobojci, Strmec, RepiSce, Belavsak in SkoriSnjak ubadajo s stevilnimi teiavami v krajevnem razvoju, pa ne pozabljajo na druienje in organizacijo veejih krajevnih prireditev. Letos so nekajkrat domaCine in Clane kultumih drustev povabili na kultume prireditve in lanko Kozel pravi, da je dober obisk pokazal, da tovrstnih prireditev morda v obeini manjka. V tem letu bodo Leskoveani podobne priredilve zagotovo se pripravili. Nie kaj obetajoeega pa ne kaie osnovnemu solstvu v kraju, kajli nekdaj samostajna sola je ie nekaj casa podruinica OS Videm. 136 ueencev sicer obiskuje popolno osemletko, potrebe po pl1zidku pa so vse veeje. Kot pravi Kozel, je idejni projekl ie izdelan, svetniki se bodo odloeW 0 prihodnji ureditvi potrebene dokumentacije in gradnje prizidka s lelovadnico.

*

Najbolj urejena zbiralnica mleka pri Korpicevih V Dravcih Ptujska Mlekarska zadruga je ludi na letosnjem obenem zboru v februarju razglasila lri najeistejse in najbolj higienske zbiralnice mleka. Prvo meslo je dobila zbiralnica v nasi obCini in sicer zhiralnica mkka v Dravcih, pri Zvonku Korpicu. Naj samo spomnimo, da je bila Korpieeva domaeija lani razglasena kot najbolj urejena hisa z okolico v videmski obeini. Sicer pa je Mlekarska zadruga letas nagradila se pridelovalca mleka, ki so lani oddali najveeje kolieine bele teko;;;ne. Tretje meslo je letos pripadlo nasemu obeanu Joietu Smigocu iz RepiSc, saj je lanskega leta oddal kar 203. 626 litrov mleka.

v

SPORT, UUBITEUSKA DEJAVNOST

11

Videmcan Albin Mere, trener ptujskih boksarjev BOKSAR MORA [METI PREDVSEM DOBRO SRCE Pred leti je bit boksarski prvak Slovenije, osvojit je kar tri ziate rokaviee, odigral 265 borb in 209 zmagal, tekmovalnemu boksu je bit predan eelih 18 let, danes pa je ie usp.sen trener v Boksarskem klubu Ptuj (BK). Tako nekako bi iahko na kratko predstavili Albina Merea, 40 - letnega Videmcana, ki ga ljubitelji boksa zagotovo dobro poznajo. Z njim je ptujski boks prestopil ovire, kar dokazujejo tri r- najuspesnejsa leta za Ptujcane s sedmimi driavnimi prvki.

r-

Albin Mere 0 svojih plodnih letih boksa pravi: "Z boksom sem se prvic srecal v BK P!uj in v klubu ostal dese! let, potem sem nadaljeval za ZBK Maribor, dye let i pa sem potem boksal se za dva hrvaska BK. Ko se takole spominjam vseh tistih stevilnih prijateljskih tekem in borb, dobljenih zmag in vcasih tudi porazav, sem po dusi se zmeraj boksar. Nataneno vern, da sem odigral 265 borb , dosegel 209 zmag in 29 porazav, vmes so sled iii seveda tudi posamezni naslovi. E najstkrat sem bil prvak Siovenije v polsrednji kategorij i in rekorder v osvojitvi zlate rokaviee, visoke lovorike po mednarodnem meri lu. Ziato rokavieo sem imel v rokah trikrat, osebno naJveeJI uspeh pa je bilo osvojeno prvo mesto na kvarnerski zlati rokaviei. V bivsi lugoslaviji sem bil med stirimi najboljsimi tekmovalci v srednji kategoriji. Tako sem pred leti v Reki nastopal v mladinski kategoriji z znanimi imeni boksa, kot je Zeljko Mavrovie, sedaj boksar med profesoonalci 111 evropski prvak v tezki kategoriji. 0 boksu pa imam se zmeraj dobro mnenje in je zame velikega pomena kot plemenita vescina."

NOVI TEMEWI ZA PTUJSKI BOKS Vendar pa Albin Mere po odhodu iz tekmovalnih vrst ni ostal krizem rok, v letu 1992 je postal trener v BK Ptuj kamor ga je povabil

tedanji predsednik Slavko Oakl. Nove temclje za ptujski boks jc Mereu pozncjc uspelo pastaviti z novim predscdnikom Jankom Gabrovcem, sele takrat pa so se s stvari "zasukale" drugaee.

1. Ziata rokaviea na Ptuju Albin Mere (Ievo) med treningom "Na zaeetku smo imcli Ic enega tekmovalca, zavihali smo rokave, veliko vadili in leto 1994 je potem ze rodilo prve sadove. Postali smo ddavni podprvak i in v zadnjih treh letih pa zc dobili naslov prvaka. Poleg posam icnih naslovov nasih boksarjev smobili dvakrat tudi ekipni drzavni prvaki. Vse to je zagotovo gotovo pos1ediea boljsih vadben ih prostorov in tekmovalnih razmer v letih, ko sem v klubu glavni trener. V sportn i dvorani Mladika nam je uspelo urediti lastno dvorano za treninge, poleg tega pa se spremljajoec prostore, tako pa je boks med mladimi fanti veliko bolj zanimiv. Danes imamo v klubu 25 elanov, za eno ckipo zmeraj potrcbujema 12 boksarjcv, sieer pa se mnogi med ciani niso zreli za ligaske dvoboje. Sedem posamcznih ddavn ih prvakav je dovolj zgovorna stevilka, lahko pa se pohvalimo z uspehi doma in v tujini. In ne bo nakljuejc, da smo v zadnjih treh letih ravno Ptujeani osvojili vse tri zlate rokaviec," dodaja Albin Mere, sportnik in danes trener boksa, ki je v videmski obeini premalokrat omenjen.

MORDA BOKSARKI KLUB V VIDMU? A1binu Mereu je trenersko mesto v BK Ptuj samo prostoeasna dejavnost, za katero pa si mora najti in tudi vzeli vsak dan nekaj ur easa. Vse to mu zagotovo vzame veliko casa, a je potem poplaeano z dobrimi uvrstitvami njegovih boksarjev. 0 dobrem boksarju Albin pravi, da mora imeti predvsem dobro sree, vsega drugega se lahko nauci in privadi. Razlaga, da imajo 0 boksu Ijudj e razliena mnenja, nekateri ga uvrseajo med krute sporte, ko je med borbo videti malo grobosti , vse skupaj pa naj bi bi la Ie plemenita vesCina. "To lahko dokumentiramo tudi stem, da je boks kot sportna diseiplina na Ptuju postal popularen in priljubljen, saj si je sarno zlato rokavieo prislo pogledat preko 1200 Ijudi. Zalosti pa me, da v klubu ni telovadeev iz moje obeine in upam Ie, da se nam moznosti za to ponujajo tudi z ustanovitvijo kaksnega kluba. Vce od tega si zagotovo lahko obetamo ad ustanovitve sportne zveze, kar bi bilo za videmsko obCino velikcga pomena," ob koncu pravi Albin Mere. Letos je "videmski" boksar na Fakulteti za sport opravil se special izacijo v obliki trenerske sole, padpore in navijanja pa mu ne manjka tudi v krogu druzine pri zeni in obeh hcerah, ki so skoraj na vsaki tekmi. Zagotovo si lahko z njegavo pamoeja in dobrimi strokovnimi nasveti obetamo se vee plodnih in uspdnih let za ptujski boks. TM

12

SPORT, UUBITEUSKA DEJAYNOST * ZA ZABAYO

*LESKOVEC* V soboto, 22. februarja je sporlno dru5tvo Leskovec v skladu s svojim programom dela za leto 1997 in obCina Videm, organiziralo obCin-

sko tekmovanje v sahu za posameznike, soeasno pa tudi ekipno 50/sko prvenslvo med solami obeine Videm. V ekipni konkurenci osnovnosolcev je zmagala in osvojila pokal ekipa osnovne sole Videm. V posamieni konkurenci je bilo prijavljenih 16 tekmovalcev, a se tunzirja niso udeleiili vsi prijavljeni. OCitno jih je v naravo privabilo preelldovito soneno vreme. Med tekmovalci je bila tudi predstavnica nelnejsega spola. V posamezni konkurenci je zmagal Roman Cesar iz Kozminc, pred drugo uVrSeenim Marjanom Fegusem iz Podlehnika. Tretje mesto je pripadalo domaCinu Antom, ZavCll.

Vsi trije so prejeli lepe pokale. Organizator naMuje, da bi to obCinsko prvenslvo ostalo tradicionalno, saj so telanovalci preiiveli prijetno dopoldan. Sporlno druslvo Leskovec pripravlja sredi marca prijateljsko nogometno tekmo. V Haloze so povabili ekipo iz Kranja, med tem easom pa plidno vsako sobota dopoldan trenirajo v telovadnici osnovne sole Videm.

* ZG. PRISTAVA * Sporlno dndlvo Zg. Pristava je ie v letu 1995 poskrbelo za ureditev mafljsega smuc;sca in vlecnice na manj5em hribu, oboje pa je letos ponovno zalivelo. Ljllbitelje smueanja je bilo na progi moc videti ob konCll tedna, ko je bila vleenica tudi dobro zasedena. Predvsem pa je urejena smucarska proga v Zg. Pristavi lepa priloinost za mlade smucarje, ki si sele nabirajo znanja 0 smucanju.

~~----------------~

Pomagati plava/cu Mateviu Boiicku iz Trica V plavalnem klubu Toplice pravijo, da je Matevi Boi ieko iz Trica 46/c najperspektivnejsi plavelec na Ptuju, ki je samo v lanskem lew dosegel vee odlienih uvrstitev. V obliki financn e pomoei mu je v lelll 1996 pomagala obCina Videm, nanjo pa so se v Plavaillem klubu obrnili tudi lelOs. Napisali so pismo iupanu, ob tern pa mu predstavili vse tisto, kar je bilo v lallskem letu na Ptuju tako pomembnega za plavanje. Skoraj ni bilo Clanka v easopisu Tednik, kjer se je omenjalo plavanje in ne bi bil zraven Matevi Bolieko. Postal je rnedobCinski dliavni prvak osnovnih sol v vseh disciplinah med ucenci sedmega razreda, zmagal je na 50 m prsllo na predtekmovanju driavnega prvenstva, dosegel 4. meslO na mednarodnem mitingu, peti rezultat na driavnem prvenstvu in se nekaj dobrih uvrstitev. Starsem in Plavalnemu klubu bo zato se kako plisla prav finanena pomoc, ki bo Mateviu pomagala do boljsih pogojev za treninge, enotedenske pliprave in stilinajst tekem v tem lelll. Sicer pa se bo morda tlldi med vami bralci nasega glasila nasel kdo, ki bi ielel pomagati lIspesnemu sporlniku iz nase obeine. Plavalni klub Toplice ima namree posebej za to na voljo stevilko tiro racuna: 52400·678·82586.

V tokratni stevilki glasila Nas glas vam predstavljamo enega od uspesnih sportnikov nase obeine, nekoc ludi dobrega tekmovalea . boksarja Albina Merea in plavalea Matevza BoZicka. V vsaki ad prihodnjih stevilk bomo predstavili se druge uspesne sportnike oheine Videm in zagotovo jih med nami ne bo teiko najti. Popravek: V zadnji, decembrski stevilki obCinskega glasila Nas glas smo pri pisanju J'portnih dogodkov (veliki nogomet) pomotoma zapisali naslednji sravek: V prvi slovenski figi nas/opa NK Videm, ki se bon za sam vrh ler seveda v

kvalifikacijah v tretjo slovensko ligo. Moralo pa bi pisati, da NK Videm nas/opa v pIVi medobCinski Jigi in se bori za sam vrh slovenskega flogomela in za vstop v Iretjo slovensko Jigo. ___ I

Zazabavo

Obi5inski aJorizmi izpod peresa Stanka Ropii5a Maree Te dlli veliko obCinskih svetnikov visi. Visijo in uzivajo. Na iicnical! in vlecnicah. Primerjave

Nekateri obi'inski poUtiki so kOI driavne zastave. Vidimo jih Ie za velike praznike ali pa se takrat ne. Vprasanje in odgovor

Zakaj je v obeini mnogim Ijudem "tako hudo"?

Ker

obeane lie

vodijo

Ijudje,

ampak njihovi Ezvo/jeni predstavniki. Obcina je smetiSce Po ohCini Videm

je

menda

sedemdeset divjih odlagalisc odpadkov ill skoraj 7727 divjih odlagaleev. Seftevanje

Ce bi popis prebivalstva v obi'illi Videm de/ali natakarji, bi Ilasteli vsaj 21.000 obeal/ov. Obet; za [eto 1997 Obeanom obi'ine Videm to leto ne bo (reba vareevati - z upanjem in pOflpeiljivostjo. Po porazu Ce poUlik KS IIi uspesell, so tega knvi drugi, vsekakor vsi listi) ki

so nad njim. Da Ie kap!ia ... Cesto sJisim od soohcanov, da sc v nasi oheini denar prepocasi preliva. VeCina nas je zadovo!jlla, re /e

kaplja. Iljava Sodobni novmar: "Ko so bili na oblasti (ovansi,

sem bil gospod. Zdaj ko so IIa oblasti gospodje, jim Horem tovaris. "

in

ne morem bili

NASYETI

TAMPON

TAMPON d.D.D. DEZNO 2/A, PODLEHNIK UPRAVA: ZAGREBSKA 49a, PTUJ Tel.: 062 113 321 Fax: 062 115 284

Podjetje za nizke gradnje

-

Pridobivanje, predelava In prodaja gramoza Cestni promet Nizke gradnje Hidrogradnje Trgovina z nezivilskim blagom Posredovanje poslovnih storitev

ter,'narsk,· nasvet' ,.3;~ ,~zivinozdravniska re IZ

lI

I

,

SOMATSKE CELICE Odkar je ludi slevilo somalskilt celic eden izmed klilerijev pri oblikovanju cene oddanega mleka, poslajajo Ie Ie /"""' redalje vdji problem v mldni proizvodnji. Z velerinarsko sanilamega vidika je mleko iivali, ki vsebuje I'd kOI 500000 celic v milililru mleka higiensko opordno. Ka} so somalske celice?

V primeru mleka so 10 celice mlei'nih cislem in levkocili. Doloeeno slevilo somalskilt celie v milililru mleka (/00000-200000) je povsem nOlmalllo ill je posledica /izioloSkega obnavJjanja vimena. Kadar pa se slevilo somalskih celic povda nad 500000 somalskih celie v mililitru mleka, pomeni, da se v vimenu nekaj dogaja. Obieajno so povdane somalske celice odraz vnemih

ambulanta, d.o.o.

JUT""« J b, 2284 'VUkm pn Pt"]", teL 062 764 407

lake okuihe rejci ne odreagirajo pmvoeasno. 3. tivali odreagirajo s povdanim slevi/om somalskill celic IlIdi IllI slresne siluacije (menjava obroka, vei'ji posegi v credi). To povecanje pa ni ekstremno visoko in slevilo

somalskih celie pade v nekaj dneh na normalo brez zdravljenja. P,i problemu poveeanega slevila somalskih celic mommo omelliti dedno predispozicijo. Bolj veljemo je, do bo potomka matere, ki je podvriena lakim ali dmgacnim okuiham vimena, ludi soma podvriena lem obolenjem. Kako prepreeu}emo poveean}e somalskih celie? 1. Z doslednim in strokovnim zdravljenjem vseh vnetij

spremembami na vimenu, niti ni spremenjeno mleka. Te okuibe so loliko boJj nevame, ker se ne odraiajo z vidnimi bolezenskimi spremembami, temvec Ie 5

vimena (maslitisov), ki se odraiajo z bolezenskimi spremembami na mleku ill (ali) na vimenu. 2. Z redno kontrolo mleka na poveCano stevilo somalskih celic pri vsaki posamezni iivali v hlevu. To kontl'Olo lahko opravima no dva llaCina: a) z Mastitis reagens lestom, ki ga lahko rejec apravi sam. Testator in reagens rejec kupi v kaleli izmed veterinarskill ambulant ali haJje zaloieni kmetijski tlgovini. PriporoCljivo je, da postopek in odCitavallje reakcUe, ki sla sicer sila enostavna, rejcLl ptvic pakaie velerinar.

povei'anim slevi/om somalskih celic. Zaradi lega na

(nadalj'evanje na §tirinajsti stran i)

sprememb v vimenu. Kda} so somalske celice povecane?

l.Pri vseh vneljih vimena (maslilisih), ki se odraiajo s spremembami na mleku (kosmiei, gnoj) in (ali) na vlInenu.

2.P,i vseh lakoimenovanih subklinienih maslilisih, kjer gre za okuibo vimena, ki se ne odraia z vidnimi

14

PISMA BRALCEY I

Pismo bra/ca

(nadaljevanje iz lrinajsle slrani)

Veterinarski nasveti b)z odvzemom vzorca mleka posamezni iivali in s stetjem celie v laboratoriju. Te vzorce lahko odvzame rejee sam.

3. S pravilno presusilVijo krav. Vedno presusimo Ie zdrava vimena tudi,

ce pri presusilVi uporabljamo anlibiolicne injektorje. 4. S higiello molie in molzne opreme. Povzroeilelji vimenskih okuib se pogosto prenasajo iz zivali na zival ravno z molznim strojem.

Prav

tako je lahko molmi slroj, ki ne deluje brezhibno, vzrok za povecano stevilo somalskih celie. Zalo je pOlrebno posebno pozomosl posvei'ali prallju ill razkuievanju molznega stroja ler rednemu servi-

Ob Cilanju Clanka "SIT! OBUUB - ZEJNI VODE", se IUdi jaz vprasam, med kakSnimi Ijudmi iivim. Tudi sam sem namrei' prebivalec Sp. Gruskovja. Da ne bo pomote, Ilikogar nocem zanicevati ali ialiti, vendar bi poudaril, da bi ne bi smeli bili lako sebii'ni in zahlevati spremembe cez noc in ravno pred svojo hiso. Moramo se zavedati, da so nekateri projekti potrebni prej, kOI na primer avtobusna postaja v Podlehniku, kjer je bilo resllicno nevamo za nase otroke. V Clanku pisejo, kaj se je postorito drugod, na nasem vrhu pa nic. To ravno ne bo drialo. Tudi telefonska napeljava, za kalero trdijo, da smo jo pia cali s svojimi sredslVi, ne bi naredili nic, ce ne bi bilo poil1vovalnega gospoda NOVAKA, kaleri je skrbe!, da je pOlekalo po programu. Ljudje se morajo zavedati, da vsak tak ve!ik projekt (eesta, telefon, vodovod) stane ogromno denOlja, za katerega se je potrebno kar precej pOinlditi, da se zbere, ker mi pac nismo Ljubljana. Spomllile se sami desellet nazaj, kako je izgledal nas kraj in roko na srce, se je od takrat po do danes naredi/o kar precej, takrat sta bila se KS Podlehllik in KS Leskovec povezana z grdo makadamsko cesto. Res je, da se ne more vse naenkral zmodernizirali, veil dar z malo strpllosli in potrpljellja se bodo IUdi --. nasi kraji in nasa iivljenja polepsali. Lahko smo zadovoljlli, da spadamo pod obCillo Videm, Ie tako bomo nekaj Ilaredili in dosegli. Na koncu bi prosil vse tiste, ki boste se naprej kritizirali SVOJO obCino Videm, da to pocnere Ie v svojem imenu in ne v imenu vseh krajanov

siranju.

5. Skrb za zdrava, neposkodovana in pravilno oblikovana vimena. Razne

poskodbe seskov, nepravilno oblikovani seski, analomske deformacije na seskih so pogosl vzrok okuib, ki se ravno zaradi omenjenih nepravilnosti sirijo ad zuna) v notranjost vimen.

Kaksen je postopek, ko rejec prejme opomin ali celo prepoved oddaje mleka? Najprej z enim izmed zgoraj opisanih nacinov (Mastitis reagens test ali laboratorijsko slelje celic) poiscemo v hlevu fival ali ,tivali s poveeanim stevitom somalskih celic. Tem zivalim se potem odvzame vzorec mleka za bakteriolosko prei-skavo in antibiogram. Ker mora biti vzorec sterilno odvzet, je priporoCljivo, da ga odvzame veterinar. Z bakteriolosko preiskavo se natancno doloei povzrocilelja okuibe, z antibiogramom pa ustrezen antibiotik za zdravljenje. K zdravljenju takih okuzb je potrebno pristopiti resno in Ilacrlno, kajti Ie tako lahko pricakujemo uspeh. Vedeti pa moramo, da so to velikokrat zelo Irdovratne okuibe, ki jih je teiko pozdraviti. Svetuje: VindiS - Zavratnik Zdenka dr. vel. medicine

Sedlaseka in Sp. Gruskovja in pa tudi tiste, ki bi radi ustanovi/i SVOJO obCino Zetale - Podlehnik, da vprasate ludi nas krojane za mnenje, za kalero pa verjetno lako vesle, kakSno je. Razmislite malo 0 svojem pocetju! Vsem na obeini Videm, ki se trudijo za nas boljsi jutri in /epse i ivljenje, ielim se naprej veliko uspehov pri premagovanju OVil; posebno pa lajniku, gospodu ROPICU in i upanu gospodu KIRBISU. Lep pozdrav iz Sp. Gnlskovja! Branko PETEK

Regal d.o.o., eno od podjetij sistema INTERING, v skladu s svojo razvojno strategijo zanesljive rasti ponuja sposobnim in ambicioznim

ZAPOSLITEV v svoji tretji prostocarinski prodajalni ob mejnem prehodu Gruskovje v blizini Ptuja. Iscemo: Nudimo:

Zahtevamo:

Pricakujemo:

-

vodjo prodajalne (VI. sl. iz.) vee prodajalcev, (-k)(IV. ali V. sl. iz.) dinamieno zaposlitev soliden zasluzek socialno varnost ustrezno izobrazbo delovne navade postenost in vestnost urejeno osebnost prijeten nastop nekaj vee

Pisne prijave s prilozenimi dokazili posljite na naslov: Regal d.o.o. UI. arhitekta Novaka 13

9000 Murska Sobota najkasneje do petka 14. marca.

15

ZA RAZVEDRILO

Nagradna krizanka V prvi lelosnji slevilki obCinskega glasila Nas glas vam ponujamo dntgo l1agradl1o kriial1ka. Seslavili sma jo laka, da iz oslevileel1ih polj (od I do 16) reSelle kriial1ke dobile kOI resilev GESLo. lzrezal10 reseno kriianko z izpisanim GESLOM posljele do konca meseca marca (do 31.3.1997) na naslov: Urednistvo g/asi/a Nas g/as Videm pri Ptuju 42 2284 Videm pri Ptuju s pdpisom "KRlZANKA" Za resevalce kriianke smo ludi lokral pripravili In l1agrade, zalo se splaea pOlmdili. V boiicl1o - 110volell1i slevilki glasila sma v uredl1istva dobili 12 reSilev kriial1ke in Ie ena reSilev je bila ..- oopo/no izpisana . . I/agrajenec je: 1. Rob; BUlolen, Dravinjski Vrh 70, 2284 Videm PI'; Pluju

" " "~ " -DEL ' ANTON

~O\I,I,~EC

FfW
IT.lL

"""'" IGIV.LIVo V... LU

Resitev boiicno - novo/erne kriianke: (vodoravllo) bo, vejica, felicek, rob, art, knap, adnziral, lipsini, oprtnik, ego, spona, misarak, est, ajal, nesnaga, onel, tn, skleda, tandem.

V\

".-

....

-

~

EdiNA REVijA, ki VVERiTASOVEM NAkupOVAINEM vodNiku OCENjujE ViNA lA POTROSNikA SkOli RAlMERjE kAkoVOSTi iN CENE. YERiTAS jE PRVA SIOVENSkA spEciAliliRANA REVijA lA viNoqRAdNisTvo, ViNARSTVO, ENOqASTRONOM ijo, kUirURO iN TURiZEM. RAlNOlikOST VSEbiNE jE VAS SOPOTNik pO SIOVENiji iN OkNO VSVET. SAMO lA 25,8 roiARjA NA dAN.

GESLO - RES/TEV NAGRADNE KR/ZANKE I

rel="nofollow">

i

NARociiA: SYA YERITAS d.d. SIOMSkoVA J 2250 Pruj

Tfl.: 062719197, 719198

3: ,,

9

j i

2

10

/I

• 12

5

6

13:,

I.

7,

8

,, ,

15

16

, ,

: ReSevalec: ________________ : Naslav: _______ _________

...................................................... "X

IZDAJATELJ: obCina Videm, Videm pri Pruju 42,2284 Vidcm pri Pruju, tcl./fax 062/764120' GLA VNI IN ODGOVORNI UREDNIK: Tatjana Mohorko • TEF-INICNI UREDNIK: I van Vilii'njak • LEKTOR: Francc Plantcu • OBLIKOVANJE IN TISK: Lorie" d.o.o., Ruprova 8, 22!J.1 Miklavi na Dravskcm polju • STROKOVNISODELA VCl: Anron Kovacec, Anton Raskar, Ivan Cig/ar, Nacasa Zagoranski 'it iVa osnovi mnenja urada vlade za informiranje RS Sf. 23/ 90-5-11/96-12 se za glasilo pJacuje 5% promecni davek 'it GJasilo lVA.C; GLAS je lIpisano v evidenco javnih glasiJ, kijo vodi urad vJade za informiranje RS, pud zaporedno .~[eviJko 1332 'it GlasiJo je brezpJacno 'it lzhaja 'V nakladi 2.300 izvodol'.

--

'

"

'

,.

-

.'"

'

-

I

I

Drugi Videmski fasenk dobra obiskan PRVO PUSTOVANJE V SO TORU

Letosnji drugi fasenk v videmski obeini je na pustni ponedeljek znova privabil ljudi od vsepovsod, organizatorjem - obeinskemu odboru za prireditve pa je tistega dne sluiilo tudi vreme. Nastopajoee etnografske skupine in maskare (bilo jih je blizu 500) so se le-

Dravci, fasenk pa ne bi bil fasenk, ce ne bi bilo zraven korantov, Zimo so letos preganjali koranti iz Sturmovcev, Pobreija, Podlehnika in Lancove vasi. NastopajoCi so domov odnesli posebna priznanja za sodelovanje, organizatorji so nagradili tudi najbolj izvime pustne skupine, zakljucek drugega fasenka pa

tos najprej predstavik v srediseu Vidma, potem pa se v Lancovi vasi, kjer sta Folklorno drustvo in vaski odbor prvie pripravikl pet pustno obarvanih dni pod sotom postavljenim na Mateeevem travniku. Norcavost in veselo pustno rajanje so med obiskovalce ponesli godbeniki iz Podlehnika, maskare iz OS Videm, Leskovec in Sela, pokaCi, oraCi in rusa iz Podlehnika, pobreski plesaCi, haloski Jurek ter ded in baba iz FD Rozmarin Dolena, mali in veliki oraci iz etnografskega drustva Lancova vas, za debelo repo pa so orali tudi oraCi iz Leskovca in Malega Okica. Pravo halosko gostijo je pokazalo FD Leskovec, z vinogradniskimi opravili in s pesmijo se je predstavilo Kultumo - turisticno drustvo Klopotec So vice -

r

*

Tamburaski orkester kulturneoa drustva F. lJ PreSeren Videm Glasbena sezona tamburaskega orkestra pri Kultumem drustvu Videm 1996/97 je nadvse pestra, saj je za njimi ze kar nekaj nastopov, delovna pa bosta tudi naslednja dva meseca. Orkester steje trenutno (prav je, da napisemo "trenutno", kajti clanov je vedno vee) 14 g/asbenikov, Naslednji nastop jih caka v prvem pomladnem tednu, ko praznuje videmska sola dan sole. Osnovnosolci so se namrec odloCili, da v okviru svojih raziskovalnih dejavnosti raziscejo razvoj tamburastva na nasem obmocju in '- predstavitev njihovega projekta bodo seveda popestrili

je bil letos v sotoru Lancovljanov, kjer so se vsat ....... veeer poleg zabavnih skupin, predstavile se domace in sosednje etnografske skupine, Lancovljani bodo izkupicek od pustnih prireditev porabili za gradnjo vaskega doma, tako zelene in potrebne zgradbe, z gradnjo pa naj bi priceli morda se letos, TM tamburasi. Tretjega aprila nacrtujejo snemanje za radio; teden dni pozneje pa se bodo udelezili driavnega sreeanja tamburaskih skupin, ki bo letos v Gorisnici. Ker je tamburaska dejavnost v Vidmu prisotna ze 75 Iet, bodo ob jubileju v maju pripravili koncert - upajo, da se bodo takrat lahko predstavili v novih oblaCilih; ze res, da za dobro igranje videz ni najpomembnejSi, lepo pa vendar je, ce ze enotna oblaCila poudarijo pripadnost nekemu zdruzenju. Se yam je ob branju sestavka porodila zelja, da bi tudi sami zabrenkali v tamburaskem orkestru in si popestrili kak vecer v prijetni druzbi? Tamburasi pravijo vsem: Dobrodosli! In ko jim boste prihodnjic prisluhnili na kakSnem njihovem nastopu, se spomnite, da je njihovo igranje posledica rednih vaj in predvsem veselja do glasbe. Tatjana Mohorko .J