01 Casopis - Marec - 2006

NAŠ GLAS D RU Š T VO G L U H I H I N N AG L U Š N I H P O D R AV JA M A R I B O R Letnik V, Številka 15

www.dgn.mb.edus.si

Februar-Marec 2006

UVODNIK

Pred vami je nova številka glasila Naš glas, ki vam ponuja v branje veliko zanimivih in prijetnih stvari, ki so se zgodile v našem Društvu pretekla dva meseca. Upam, da vam bo branje našega in vašega glasila tudi tokrat v užitek. Na naslednjih straneh vam bomo podrobneje predstavili izvedene aktivnosti v preteklih dveh mesecih. Želimo si, da bi naše glasilo dobilo tudi novo oblikovno podobo, zato vabimo vse, ki želijo prispevati k lepši in bolj sodobni obliki glasila Naš glas. S svojim prispevkom, idejami, ki bi obogatile in izboljšale sedanjo podobo glasila, se oglasite v Društvu vsako sredo popoldan. Vljudno ste vabljeni vsi člani, da tudi sami napišete prispevek o zanimivem dogodku ali aktivnosti v kateri ste sodelovali, zraven priložite tudi eno ali več slik. Med nami še vedno odmevajo očitki, ki so bili izrečeni v oddaji Tarča v mesecu januarju. Ljudje se počutijo prizadeti zaradi ignorantskega obnašanja države do problematike invalidov in reševanja in izvajanja zakonov, ki bi invalidom v resnici omogočali enakopravnost in dostojno življenje vseh ljudi v naši državi. Toda življenje teče dalje in med nas je spet posijalo spomladansko sonce in nam vliva novih in svežih moči za izvajanje aktivnosti v Društvu.

Počasi se v naše Društvo vključujejo člani iz bivšega društva gluhih Ptuj. Saj kljub v lanskem letu na novo ustanovljenem športnem društvu gluhih Ptuj ne vidijo prihodnosti v delovanju v tamkajšnjem društvu, kar je pravzaprav presenetljivo in nerazumljivo. Njihovo društvo gluhih Ptuj je delovalo tri leta in v tem času so naredili velik korak naprej, čeprav večinoma samo na področju športa. Z ustanovitvijo športnega društva gluhih Ptuj pa so naredili velik korak nazaj, kar se kaže tudi v osipu članstva v njihovem novem športnem društvu. Kljub vsemu, v našem društvu so vsem ljudem z okvaro sluha, ki se izkažejo z ustrezno dokumentacijo in izpolnjenim vprašalnikompristopno izjavo vedno na široko odprta vrata. Sedaj je čas, da s skupnimi močmi poskušamo popraviti škodo, ki je narejena gluhim in naglušnim ljudem na področju Ptuja in okolice. Potekajo ustrezni dogovori z našo Zvezo GNS, kjer so pokazali razumevanje za naše težave in nam ponudili pomoč. Želimo si tudi več sodelovanja in razumevanja s strani nekaterih lokalnih skupnosti in občin, ki zelo skromno ali nič ne pomagajo in financirajo pri izvajanju posebnih socialnih programov, ki jih izvajamo v našem Društvu za gluhe in naglušne osebe. Opaziti je vedno večje težave in nerazumevanje lokalnih skupnosti in države, saj kljub vedno več sprejetim zakonom s področja invalidske problematike noben zakon v celoti ne rešuje vedno večjih problemov gluhih in naglušnih ljudi. Gluhi in naglušni

Predsednik: Milan Kotnik

OBVESTILO SPREMLJAJTE OBJAVE NA INTERNETU Od 9. maja 2005 vse dogodke, aktivnosti, programe in ostale koristne informacije objavljamo tudi na internetu na naši spletni strani.

www.dgn.mb.edus.si

TOLMAČI

NASLOVI

KOSER MARIJA

Goriška ul. 6, 2000 Maribor

02/33 15 711

031 316 040 dopol. in popol.

NOVAK SUZANA

Celjska ul. 14, 2000 Maribor

02/332 60 09

041 600 201 dopol. in popol.

PLOJ LIDIJA

Frankolovska 14, 2000 Maribor

02/33 12 347

041 282 344 dopol. in popol.

GERENČER SIMONA

Cankarjeva 6/f, 2000 Maribor

/

031 545 440 dopol. in popol.

Stran 2

TELEFON

ljudje zaradi svoje komunikacijske oviranosti vedno težje konkurirajo v vedno bolj zahtevnih razpisih za razpisana prosta delovna mesta. Nič boljše ni tudi pri izobraževanju gluhih in naglušnih ljudi saj smo na lanskoletnem seminarju dobili v potrditev informacije od veliko gluhih in naglušnih ljudi, da je ustrezno izobrazbo vedno vedno težje doseči zaradi izredno velikih ovir pri komunikaciji, saj kljub priznani pravici gluhih do tolmača znakovnega jezika, to ne rešuje problematike razumevanja predavanj, vizualnega spremljanja predavanj in zapisovanja zapiskov.

NAŠ GLAS

GSM

DOSEGLJIVOST

Februar-Marec 2006

ZAPOSLOVANJE INVALIDOV Od prvega januarja letos veljajo za vse delodajalce v Sloveniji nov zakon in zakonska določila iz lani sprejetega zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov ter spremembe in dopolnitve zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Vlada in ministrstva pa so sprejela ustrezne podzakonske akte, ki omogočajo začetek izvajanja teh zakonov. Celotna ureditev se že uporablja in je obvezna za vse delodajalce v Sloveniji. Novosti te nove ureditve je več. Po novem konceptu je sedaj bistveno vprašanje »kaj invalid lahko dela!« in ne kot prej ko je bilo pomembno vprašanje »kaj invalid ne more ali ne sme!« Bistvo nove ureditve so: •

•

• •

drugačno razumevanje invalidnosti in obravnavanje invalidov, Dolžnosti delodajalcev glede zaposlovanja invalidov (kvotni sistem) Pogoji za invalidov

zaposlovanje

Spodbude delodajalcem za zaposlovanje invalidov

- »prerazporejanje » invalidov k novemu ali drugemu delodajalcu

DEŽURNI TOLMAČ Obveščamo vas, da s 1.1.2006 uvajamo službo dežurnega tolmača za nujne primere. Dežurni tolmač bo na voljo na gsm št. 041/789 555 vsak delovni dan od 15. ure popoldan do 8. ure zjutraj ter 24 ur ob sobotah, nedeljah in praznikih. Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik Februar-Marec 2006

•

invalidov v višini 70% minimalne plače za vsakega invalida, ki bi ga bil dolžan zaposliti za izpolnitev predpisane kvote . Trenutno znaša ta znesek 85.820.00 SIT.

Možnost odpuščanja invalidov ter pogoji in postopki za to.

Kvotni sistem •

dolžnost zaposlovanja invalidov-kvota imajo delodajalci, ki zaposlujejo najmanj 20 delavcev.

•

Višina kvote je od 2% - 6%

•

V kvoto se vštejejo vsi invalidi, ki so pridobili status na podlagi kateregakoli predpisa iz 3. člena navodil za izpolnjevanje obrazca prijave v zavarovanje za invalide, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi najmanj 20 ur tedensko.

•

Plačila za neizpolnjevanje kvote. Delodajalec, ki ne izpolni kvote z zaposlovanjem invalidov je v skladu s 65. členom ZZRZI dolžan mesečno ob izplačilu plač obračunati in plačati v sklad prispevek za spodbujanje zaposlovanja

NEPORABLJENI VAVČERJI SO PRENOSLJIVI Ponovno obveščamo vse gluhe uporabnike, ki so si pridobili odločbo o pravici do uporabe znakovnega jezika in na tej osnovi pravico do pripadajočega števila vavčerjev, da se neporabljeni vavčerji iz preteklih let NE vračajo centrom za socialno delo, temveč se avtomatično prenesejo v naslednje leto ali naslednja leta. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je o tej zadevi obvestilo vse centre za socialno delo. V letu 2006 pripada gluhi osebi takšno število vavčerjev, kot je določeno v odločbi (30 ali 100 vavčerjev). Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik NAŠ GLAS

Zaposlovanje invalidov po novem zakonu ZZRZI Invalidi se zaposlujejo v •

običajnem delovnem okolju,

•

v invalidskih podjetjih ter v

•

podporni in zaščitni zaposlitvi

na delih, ki ustrezajo njihovim sposobnostim. Spodbude za zaposlovanje invalidov Te se nanašajo na subvencije plač invalidom in plačilo stroškov prilagoditve delovnih mest in sredstev za delo invalidov. Oprostitev plačila prispevkov za PIZ iz 74. člena ZZRZI lahko delodajalec uveljavlja za invalide, ki jih zaposluje nad predpisano kvoto in katerih invalidnost ni posledica poškodbe pri delu pri istem delodajalcu. Ravnanje z invalidi v delovnem razmerju •

pravica do zaposlitvene rehabilitacije

•

Pravica do strokovne pomoči

•

Pravica do subvencije plače

•

ZDR (pravica do posebnega varstva, varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi)

•

ZPIZ-1

•

Ponudba zaposlitve pri drugem delodajalcu

Za uveljavitev in lažjo uporabo so na voljo informacije na internetnih straneh pristojnega ministrstva z različnimi povezavami do ustreznih institucij. Vir internet, http://www.uradni-list.si/ Stran 3

Pregled izvedenih aktivnostih v mesecih januar in februar Družabništvo in družabna srečanja ob sredah in petkih popoldan 14x, skupno 353 uporabnikov. Video-internet, klepetalnica, 11x, skupno 44 uporabnikov. Tečaj znakovnega jezika gluhih v Društvu, 8x, skupno 92 uporabnikov.

jekt Phare 2003, Debevec Matjaž, 10 uporabnikov. Udeležba na tekmovanju v veleslalomu, Kanin, 4 uporabniki, Vivod Andrej je osvojil 1. mesto v svoji kategoriji. Informiranje članov - okrogla miza, 3x, skupno 121 uporabnikov. Glasilo Naš glas, 1x, 70 izvodov.

Izbirni šahovski turnir, 24 uporabnikov. Udeležba na Pustnem turnirju v odbojki v Celju, 6 uporabnikov.

Tečaj izvaja tolmačka znakovnega jezika g. Marija Koser v našem društvu ter v koordinaciji s CID-om tudi ob četrtkih popoldan na Ptuju. Pomoč gluhim staršem pri učenju šoloobveznih otrok, 7x, skupno 77 uporabnikov.

Ogled video novic, filma, slik, 4x, skupno 112 uporabnikov. Računalniško izobraževanje brezposelnih gluhih in naglušnih, pro-

Literarni večer ob slovenskem kulturnem prazniku, 40 uporabnikov. Valentinovo in šaljive igre, 46 uporabnikov.

DP v smučanju, Črna, 4 uporabniki, Kokol Darko je osvojil 2. mesto v svoji kategoriji, Sanja Mertik je osvojila 3. mesto v svoji kategoriji

Pustno rajanje na Glavnem trgu v Mariboru, 36 uporabnikov.

Pikado, 3x, skupno 21 uporabnikov.

Dobrota je pomembnejša od modrosti, in zavedanje tega je začetek modrosti Theodore Isaac Rubin

Stran 4

NAŠ GLAS

Februar-Marec 2006

ČLANI PIŠEJO, ZANIMIVOSTI SVETOVNI DAN BOJA PROTI AIDS-u Dan boja proti aidsu obeležujemo vsako leto 1. decembra. Slogan borcev proti Aidsu je bil »držimo obljubo, ustavimo AIDS.« Vsako minuto na svetu za aidsom umre 5 ljudi, od tega 1 otrok.

OBISK DELEGACIJE IZ TURČIJE Dne 16. 3. 2006 je Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije obiskala delegacija predstavnikov Narodnega inštituta za izobraževanje s posebnimi potrebami iz Turčije.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se je namreč do danes s smrtonosnim virusom HIV okužilo približno 64 milijonov ljudi, od tega jih je že umrlo 23 milijonov ljudi. Predvidevajo, da se je v letu 2005 po svetu na novo okužilo vsaj 5 milijonov ljudi. Zaradi aidsa je v letu 2005 umrlo okoli 3 milijone ljudi.

Obisk v Slovenijo jim je omogočil projekt Leonardo da Vinci – na temo povezovanje in izmenjava izkušenj na področju posebnih potreb. Delegacija šteje 6 oseb (učiteljica angleškega jezika, 2 učitelja praktičnega pouka mehanike, 2 učiteljici šiviljstva in oblikovanja in pomočnik direktorja Narodnega Inštituta za izobraževanje s posebnimi potrebami).

V Sloveniji je okuženih z virusom HIV še relativno malo. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja je v Sloveniji do konca leta 2005 živelo najmanj 188 okuženih z virusom HIV, od tega je bilo 47 bolnikov z Aidsom.

V Sloveniji bo delegacija bivala 14 dni, kjer želijo spoznavati in izmenjavati izkušnje ter želijo spoznavati, kako delujejo te specialne organizacije na slovenskem prostoru (šolski sistem, nacionalne zveze,..).

Največkrat se virus HIV, ki je povzročitelj te bolezni, s človeka na človeka prenese med nezaščitenimi spolnimi odnosi. Zato so najboljša obramba pred aidsom, varni spolni odnosi. To pomeni, da se je potrebno zaščititi s kondomom in tudi to, da je potrebno premisliti, s kom imamo spolne odnose. Pogosto menjavanje partnerjev in spolni odnosi z nekom, ki ga komaj poznamo, povečujejo možnost okužbe z virusom HIV.

Na zvezi smo jim predstavili način izvajanja posebnih socialnih programov na nacionalni in lokalni ravni. Ogledali so si Studio ZDGNS in Center možnosti. Pokazali so veliko zanimanja, predvsem za področja zaposlovanja in usposabljanja gluhih in naglušnih za življenje in delo.

NAŠI ŠAHISTI NA DP V LJUBLJANI Dne 11.02.2006 so v veliki konkurenci gluhih šahistov iz cele Slovenije osvojili pričakovano 5. mesto. Zadovoljni smo z organizacijo drža-

vnega prvenstva v šahu je po končanem tekmovanju za glasilo Naš glas dejal dolgoletni in izkušeni šahist našega društva Ivan Ivanjšič, tudi ostali naši udeleženci; Alojz Pavlinek, Srečko Pihler in Andrej Trifunovič so zadovoljni s svojim rezultatom. Želijo si še večje udeležbe na takšnih tekmovanjih saj je letos nastopilo samo 6 ekip iz cele Slovenije in udeležbo več mlajših šahistov na teh tekmovanjih. V Mariborskem Društvu je aktivnih 18 šahistov od tega 3 ženske. Vsako leto organiziramo od 2 do 3 šahovske turnirje, ki se jih udeleži večina šahistov. Na turnirjih se pomerijo med seboj za udeležbo na DP v šahu.

Povzeto iz ZDGNS

Ivan Ivanjšič

Maček Bernarda Ljubezen je tvegana, saj lahko ostane brez odmeva. Upanje pomeni, da te bo morda doletelo razočaranje. Vendar moramo tvegati, kajti v življenju največ tvegamo, če nič ne tvegamo. Človek, ki nič ne tvega, ničesar ne počne. Neznan avtor

Februar-Marec 2006

NAŠ GLAS

Stran 5

ČLANI PIŠEJO, ČESTITKE KULTURNE ZNAMENITOSTI V MUNCHNU Planiral sem izlet v Munchen. Pred dvema letoma sem se odločil, da bom tja odšel dvakrat letno. Obiskal sem nakupovalno središče v strogem centru mesta. Tam sem kupil različne pisemske znamke iz različnih držav. Vsako leto, ko prihajam, kupujem znamke v posebni trgovini, ki ima na prodajo znamke iz vsega sveta. Možno jih je tudi naročiti. Ugotovil sem, da je prodaja znamk v Munchnu veliko boljša kot pri nas v Sloveniji. Poleg tega, da sem kupil znamke sem imel dovolj časa za ogled kulturnih znamenitosti in različnih muzejev od tehničnih, umetnostni in še drugih zanimivih ogledov. Najbolj sem užival v umetnostnih muzejih, ki me že od mladih let privlačijo. Ogledal sem si skoraj vse mestne četrti, zlasti v Marienplatzu, ki je eno izmed največjih nakupovalnih središč z dragocenimi spominki in starinami. Tukaj sem kupil različne čaje iz Bližnjega in Daljnega vzhoda

saj zelo uživam ob pitju črnega čaja, ki imajo posebno orientalsko aromo. V Munchnu sem uporabljal javna prevozna sredstva, to so metro, avtobus in tramvaj. Ogledal sem si tudi olimpijski nogometni stadion. Zraven stadiona se nahaja tudi TV stolp, na katerega sem se povzpel in občudoval prekrasno panoramo dežele vse do Bavarskih vrhov. Planiral sem, da bom obiskal njihovo društvo gluhih, vendar nisem imel sreče, saj je bilo društvo zaprto. Sem pač imel smolo. Veliko sem med ogledom mesta prepešačil in na srečo sem imel dovolj kondicije.

Eden največjih nemških muzejev na svetu je Deusche Museum, ki se razprostira na skoraj 20 km poti. Obiskal sem ga dvakrat. Meni je bil najzanimivejši tehniški del. Upam, da ga še kdaj obiščem. Radovan Milenovič

Čestitka ob rojstvu sina Oprešnik Petra in Marjan sta postala starša Blažu, ki se je rodil 11.3.2006. Iskrene čestitke k rojstvu sina Blaža člani Društva

Munchen je središče gospodarske, finančne in medijske moči. Ima več kot 1.300.000 prebivalcev. Ima mnogo teatrov, muzejev in številne izobraževalne ustanove. Znamenitost na Marienplatzu je mestna hiša z znamenitimi figurami in tremi zvonovi, ki ponazarjajo viteški turnir. Cerkev Frauenkirchen je simbol mesta. Čudovit Angleški vrt, ki obsega 5 kvadratnih kilometrov.

Človekov najboljši svetovalec je čas. Motiti se je človeško, v napaki vztrajati pa bedasto.

PRAZNOVALI SO: ISKRENE ČESTITKE OB PRAZNOVANJU OSEBNEGA JUBILEJA TER VSE NAJBOLJŠE ŽELJE IN VELIKO ZDRAVJA VAM ŽELI

ČREŠNIK Marija,

LAZAR Franc,

BERDNIK Roza,

LETONJA Sašo

BIZJAK URŠEJ Bojana,

MAČEK Bernarda,

GAJIČ Aleksandra,

MERTIK Milan,

GALE Ivan,

MURŠAK Stanko,

GAZMEND Arifaj,

PINTARIČ Ana,

ERJAVEC Ignac,

RIŽNAR Franc,

ISKRAČ Aleksandra,

Društvo GNP Maribor

SAVSKI Ernestina,

Predsednik

JANŽEK Jože,

ŠABEDER Milan,

Milan Kotnik

JUS Danica,

ŠMIGOC Konrad,

KOTNIK Milan,

TRAMŠEK Albin,

KRAJLAH Marjan,

ZORMAN Mirjana

ALBIN TRAMŠEK Član DGNP Maribor, je 19. februarja Praznoval 60. LETNICO rojstva. Ob častitljivi starosti in dobrem zdravju je stalen obiskovalec našega društva. Iskrene čestitke ob jubileju in vse lepo še naprej, predvsem zdravja obilo, Ti želimo. Člani in članice DGNP Maribor Ivica Burggraff

KRONIČ Sava, Stran 6

ČESTITKA

NAŠ GLAS

Februar-Marec 2006

MOJA KRITIKA O DEFINICIJE IN NARAVA KLASIFIKACIJ POSLEDIC BOLEZNI ODDAJI TVS 1 Za praktično uporabo pomemben klasifikacija prizadetosti: omogoča »TARČA« Podpisana Ivica Burggraf, članica Društva GNP Maribor in dolgoletna članica Upravnega odbora DGNP Maribor, sem z zanimanjem vklopila TV sprejemnik za ogled oddaje »TARČA« dne 24.01.2006, ki jo je vodila gospa Lidija Hren. Vesela sem bila podnapisov v oddaji, saj sem lažje sledila povedanemu. Hitro sem ugotovila, da ni bilo vse tako kot bi moralo biti. Pogrešala sem bolj spoštljiv odnos do vprašanih. Zdelo se je kot, da sedijo obsojenci na sodišči, ki jim sodijo. Sodili so INVALIDOM. Vsa čast gospodu Šuštaršiču in ostalim, ki so vidno prizadeti branili svoja stališča. Provokativna vprašanja so se brez obzirnosti nadaljevala. Gospa Lidija Hren je res prestopila vsa merila dobrega okusa. Prizadeta sem se počutila tudi sama. Gluhota te že samo po sebi prizadene, za vse življenje si ožigosan. Vsak invalid živi s svojo invalidnostjo in se trudi po svojih najboljših močeh vključiti v zdravo okolico, če ga ta sprejme ali ne, je to njegov problem. Zato prosim ne napadajte ljudi, ki se trudijo in delajo za naš dobrobit. ONI res pomagajo, da naša društva takšna ali drugačna obstajajo. Roke proč od loterijskega denarja, naj se pravično deli v pomoč invalidskim društvom in invalidom, ki živijo in delajo s temi društvi. Saj živimo v demokratični Sloveniji. In za konec, strinjam se s Protestnimi zahtevami NSIOS-a ob medijskem linču invalidov, sodelavcev in njihovih invalidskih organizacij v oddaji TVS »TARČA« dne 24.01.2006, ki so navedene v glasilu IZ SVETA TIŠINE, januarja 2006. Ivica Burggraf

del priročil so definicije posameznih razvrščanje prizadetosti tudi v 9 skunivojev posledic bolezni, ki na krat- pin. Kode osnovnih skupin so dvomestne, podrobnejšemu proučevanje ko povzeto pomenijo: omogoča tretje mesto kode. S četrtim okvara: izgubo ali nepravilnost psi- mestom lahko opišemo resnost prizahičnega delovanja, fiziološke ali detosti in s petim bodoče možnosti anatomske sestave oz. funkcije. preostalih sposobnosti (prognoza). S Opredeljuje nivo manifestacije ali stopnjo resnosti proučevanih prizadeeksteriorizacije bolezenskega proce- tosti lahko načrtujemo štiri ravni potsa na ravni organa oz.organskega rebnih ukrepanj: preprečevanje poslabšanja, krepitev oz. izboljšanje izvajasistema. nja dejavnosti, dopolnjevanje izvajanja s pripomočki, nadomeščanje v celoprizadetost: omejitev ali zmanjšanti prizadetih dejavnosti z učenjem je sposobnosti izvajanja dejavnosti na način ali v obsegu, ki je ocenjen novih. kot običajen za človeka. Obsega enostavne in kompleksne dejavnosti. Opredeljuje posledice bolezenskega procesa na ravni osebe kot celote (objektivizacija), ki jo tudi sooblikuje.

klasifikacija oviranosti: se v celoti razlikuje od predhodnih dveh. Ravršča šest ključnih področij (okoliščin), ki jih mora oseba v družbi obvladati za svoje preživetje. Oviranost ocenimo z 9-stopenjsko lestvico.

oviranost: težavo osebe pri njenem uresničevanju ali izvajanju zanjo pričakovane družbene vloge ali funkcije (glede na starost, spol, socialne in kulturne značilnosti družbe, ki ji pripada). Gre za družbeno vrednostno presojanje posledic bolezenske spremembe (socializacija), kar pomeni, da ista prizadetost pri osebah iz različnih družbenih okolij povzroča različne vrste oviranosti.

Zaradi neodvisnosti klasifikacij lahko uporabljamo vsako posebej. Razvrščanje posledic bolezni po eni ne vpliva na razvrstitev po drugi. Vse tri so sicer zamišljene kot šifriranje, ki omogoča prevod pisnih podatkov v enoten jezik, opisani sistem razvrščanja dodatno omogoča še združevanje sorodnih posledic ne glede na vrsto bolezni in njihovo stopnjevanje.

Definicijo sestavljajo tri, med seboj praviloma neodvisne klasifikacije, ki razvrščajo posamezni nivo posledic bolezni vsaka na svoj način in sicer:

Dragocenost razširjenega modela bolezni in z njim povezane klasifikacije za spremljanje posledic je v tem, da je dinamičen. Poteka lahko v smeri od okvare proti oviranosti in obratno, glede na potek zdravljenja ali učinek drugih ukrepov. Spremljamo lahko samo tisti nivo, na katerem se posledice kažejo, npr. osebi slučajno ugotovijo okužbo z virusom HIV, dobi diagnozo, nima še okvare, tudi nima še posledičnih prizadetosti, postane pa v različnem obsegu ovirana v različnih življenjskih situacijah, odvisno od stopnje razvoja in prosvetljenosti družbe in nje same.

klasifikacija okvar: omogoča razvrščanje okvar v 9 skupin organov oz. organskih sistemov. Za osnovne skupine uporabljamo dvomestne kode, podrobnejše poizvedovanje omogočata tretje in četrto mesto kode. Zanjo je značilen pojav praga - je ali ni prisotna okvara. Uporabimo jo lahko v poljubno skrajšani obliki.

Vir: Svetko Praštalo (Revija Podjetnik) Februar-Marec 2006

NAŠ GLAS

Stran 7

INTERVJU Z MAJDO KORES Ali se nam na kratko predstavite? Sem Kores Majda, rojena leta 1936 v Mariboru. Sem gluha: od otroštva, zaradi padca na glavo. Članica Društva GNP Maribor sem od svojega 15 leta starosti dalje. Prva zaposlitev je bila v podjetju MTT, ko sem bila stara 15 let. Imam skupno delovno dobo 34 let in sem že upokojena.

Ali ste zadovoljni s svojim Društvom in programi, ki jih nudijo v Društvu, kaj vam je najbolj všeč?

Ali želite še kaj sporočiti našim bralcem glasila Naš glas?

Kako preživljate svoj prosti čas? Upokojena sem že 20 let in zelo rada hodim v Društvo GNP Maribor. V društvu sem vsak teden, razen kadar mi to bolezen ne dovol-

Vesela sem, da sem član našega društva, saj med veliko različnimi ponujenimi posebnimi socialnimi programi in ugodnostmi kot so nakup cenejših kart za Terme Fontana in Terme Ptuj, lahko koristimo tudi zelo ugodno letovanje v Termah Banovci. Tam sem bila že večkrat in zelo ugodno vpliva na moje zdravje. Ali uporabljate jezik gluhih? Ker sem gluha, uporabljam za sporazumevanje znakovni jezik gluhih.

juje. Doma imam vedno dovolj dela, veliko prostega časa pa izkoristim tudi za igranje na računalnik, ki ga imam že več kot dve leti. Pogosto pride na obisk tudi moja vnukica in tudi ona rada igra na računalnik. Ali se vključujete v aktivnosti v Društvu in na katerih področjih? V društvu aktivno sodelujem na različnih področjih. Nekaj časa sem bila tudi predsednica in podpredsednica društva. Sodelujem pri balinanju, pikadu in šahu. Najraje pa sodelujem na kulturnem področju, na raznih prireditvah, proslavah in festivalih doma in po Sloveniji. Sem aktivna članica kulturne sekcije. Zelo rada tudi hodim na izlete, ki jih organiziramo.

Prijatelja spoznaš v nesreči. Stran 8

Lansko leto sem se udeležila že drugega tečaja učenja težko razumljivih besed. Ta tečaj je bil koristen, saj smo gluhi pogosto v dilemi kaj posamezna beseda pomeni. Tečaj je trajal od januarja do konca maja in vsi udeleženci smo se veliko naučili s pomočjo voditeljice tečaja in naše tolmačke Marije Koser.

Ali ste kdaj imeli željo raziskati znakovni jezik gluhih? Pred desetimi leti sem sodelovala pri projektu »Raziskovanje znakovnega jezika gluhih v Ljubljani«. Rezultat tega projekta je bil slovar znakovnega jezika gluhih, ki ga je Zveza gluhih in naglušnih izdala v elektronski obliki na slovarju. Kasneje smo te CD-je dobili tudi v društva vendar je zanimanje za njega tako veliko, da smo v Društvu vse te CD-je že razdelili, večinoma članom in kar precej tudi udeležencem različnih tečajev znakovnega jezika gluhih, ki smo jih izvajali v našem društvu. Ali še kako drugače sodelujete pri izobraževanju in učenju v Društvu? Ali hodite na kakšne tečaje? Zelo me veseli, da v našem društvu izvajajo začetne in nadaljevalne tečaje za učenje znakovnega jezika gluhih, kjer se slišeči slušatelji učijo naše govorice. NAŠ GLAS

V novem letu želim, da bi v naše društvo prišlo še več gluhih predvsem mladih ljudi, saj je veliko različnih področij, kjer se lahko učijo, delajo in sodelujejo, kar jim tudi omogočajo različni programi, ki jih izvajamo in sodobna računalniška oprema, ki je v društvu. Intervju vodil: Milan Kotnik

DRŽAVNO PRVENSTVO V ODBOJKI Naši tekmovalci so se udeležili Državnega prvenstva v odbojki, ki ga je organiziralo Mestno društvo gluhih iz Ljubljane. Prijavljene smo imeli moško in žensko ekipo. Moška ekipa je osvojila po izredno težki in zanimivi tekmi zelo nehvaležno 4. mesto, saj so v prvem kolo premagali dve ekipi, nato pa v polfinalu klonili proti Slov. Konjicam, kar je zadostovalo komaj za 4. mesto. Ženska ekipa pa je osvojila zadnje mesto, kar je posledica pomanjkanja treningov in si želijo, da bi v prihodnje imeli boljše rezultate na tekmovanjih. Bedo Črešnik

Časi se spreminjajo in z njimi tudi mi.

Februar-Marec 2006

NAGRADNA KRIŽANKA

Pravilno rešeno križanko in geslo iz oštevilčenih polj prinesite v društvo k Majdi Kores, ki bo zbirala rešitve do konca meseca aprila. Med vsemi prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 1 nagrajenca, ki bo dobil praktično nagrado. V prejšnjem žrebanju je bil srečni nagrajenec g. Klančnik Andrej, čestitamo. Februar-Marec 2006

NAŠ GLAS

Stran 9

RAZPIS ZA LETOVANJE V BANOVCIH V LETU 2006 Najemnik Član Društva GNP Maribor, s plačano članarino Ostali odrasli gluhi in naglušni prebivalci Podravja Ostali zunanji uporabniki

Dnevna najemnina 3.000,00 SIT

Cena v EUR 12,52

5.000,00 SIT

20,87

7.500,00 SIT

31,30

Obveščamo vas, da so cene v drugi valuti informativne narave in so preračunane po centralnem paritetnem tečaju - 1 EUR = 239,640 SIT. (UR.L. RS, št.10 1/2005)

Cenik Cena letovanja je določena na podlagi lestvice za oblikovanje cen, določene v 5. členu Pravilnika o pogojih in načinu koriščenja počitniške prikolice in se glasi:

Pogoji plačevanja Koristnik poravna 30 % celotnega aranžmaja ob prijavi letovanja, ostalih 70 % poravna po dogovoru.

Odpoved letovanja Načini in pogoji odpovednega roka so natančno opisani v Pravilniku o pogojih in načinu koriščenja počitniške prikolice in jih bo Društvo natančno upoštevalo.

Prijava letovanja Interesenti letovanja prijavijo v pisarni Društva na posebnem obrazcu 30 dni pred nastopom letovanja. Izbor med več prijavljenimi kandidati bo opravila posebna komisija in svojo odločitev objavila 15 dni pred takim terminom. Pred odhodom na letovanje bo uporabnik prejel v Društvu ključe od prikolice in napotnico za letovanje, ki jo bo oddal v recepciji v Termah Banovci. Po povratku mora ključe od prikolice vrniti v Društvo najkasneje v 3 dneh.

KOLEDAR DRŽAVNIH PRVENSTEV V LETU 2006 APRIL 1.

Bowling-gluhi (pari in posamično)

22. april

DGN Celje

MAJ 2.

Košarka – gluhi

20. maj

DGN Koper

3.

Ribolov - gluhi

27. maj

DGN Velenje

JUNIJ 4.

Mali nogomet-gluhi

10. junij

DGN Slovenske Konjice

5.

Balinanje - gluhi

24. junij

DGN Kranj

26. avgust

DGN Maribor

14. oktober

DGN Ljubljana

AVGUST 6.

Odbojka na mivki - gluhi OKTOBER

7.

Tenis - gluhi

Februar-Marec 2006

NAŠ GLAS

Stran 10

RAZPIS ZA LETOVANJE V POČITNIŠKIH KAPACITETAH, ZDGNS V LETU 2006 Letovanje - počitniški dom Piran Društvo GNP Maribor

Termin

APARTMA ŠT.3 (2+2 ležišča)

22.06. - 29.06.2006

APARTMA ŠT.2 (2+2 pomožna ležišča)

20.07. - 27.07.2006

APARTMA ŠT.4 2 ležišča)

10.08. - 17.08.2006

APARTMA ŠT.1 (2+2 pomožna ležišča)

24.08. - 07.09.2006

Letovanje - Moravske Toplice Društvo GNP Maribor

Termin

APARTMA ŠT. 18 - Marjetica/ 7 dni 5.500.-SIT na dan

29.06. - 06.07.2006

Letovanje - Avtokamp Fiesa - prikolica Društvo GNP Maribor

Termin

7 dni / 21.000.-SIT

10.08. - 17.08.2006

Letovanje - Hotel Fiesa Društvo GNP Maribor

Termin

7 dni / soba s pogledom na morje

15.06. - 22.06.2006

7 dni / soba s pogledom na kopno

20.07. - 27.07.2006

7 dni / soba s pogledom na kopno

10.08. - 17.08.2006

Februar-Marec 2006

NAŠ GLAS

Stran 11

D R U Š T V O G L U H I H I N N A G L U Š N I H P O D R AV J A Obvestila, vabila, aktivnosti Vsako soboto v mesecu aprilu Trening odbojke in nogometa od 16:00 do 18:00 ure na osnovni šoli Janko Padežnik, Iztokova 6 na Taboru. Vsako nedeljo v mesecu aprilu Treningi bowlinga v Bowling centru v Koloseju od 16:00 do 17:00 ure. V soboto 8. aprila Nogometni turnir v malem nogometu za ženske v Ljubljani. Organizator Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana ob 08:30 uri.

V soboto 29. aprila Dravinjski turnir v ribolovu za gluhe in naglušne na jezeru Jernejček. Organizator Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Slovenske Konjice ob 07:30 uri. Vsako sredo in petek web klepetalnica od 17:00 do 22:00 ure. Vsako drugo sredo v mesecu ob 19:00 uri okrogla miza za informiranje članov.

Vsak ponedeljek: Pomoč staršem pri učenju slišečim otrok ob 17:00 do 19:00 ure. Vsako sredo: Tečaj znakovnega jezika gluhih ob 18:00 do 20:00 vodi Marija Koser. Članarina v letu 2006: - zaposleni in upokojenci 1.700 sit - Brezposelni, študentje in dijaki BREZPLAČNO Članarino je potrebno plačati do konca meseca junija

V soboto 22. aprila Državno prvenstvo v bowlingu v Celju ob 10 uri.

Dosegljivost Društvo:

Studio: Sekcije:

Telefon/Faks

02 / 252 21 82

GSM pisarna:

031 / 365 410

GSM predsednik:

041 / 777 132

Telefon/Faks:

02 / 252 21 82

Telefon/Faks:

02 / 252 21 82

GSM predsednik:

041 / 777 132

Elektronska pošta

Uradne ure v pisarni

[email protected]

Ponedeljek: 09:00 do 12.00 Sreda: 09:00 do 12.00 16.00 do 18:00

[email protected] [email protected] Druženje in aktivnosti:

Sreda in petek: 17.00 do 22.00 NAŠ GLAS-interno glasilo Društva Gluhih in naglušnih Podravja Maribor, Trubarjeva 15, 2000 Maribor, Slovenija,

Spletna stran Društva: www.dgn.mb.edus.si

Odbor za pripravo časopisa: Majda Kores, Radovan Milenovič, Milan Kotnik, Bedo Črešnik, Polonca Burgar, Anton Pišotek, Vesna Burk, Erna Savski Izid številke so omogočili: Zavod RS za zaposlovanje, FIHO, občine Podravja, Evropski socialni sklad Tisk: Društvo GNP Maribor