Marec 1996

[ iTEVILKA 1* LETNIK 1* MAREC 1996

---

n J rokah ddite prvo stevilko .", obcinskega glasila NAS GLAS. Da, res je! Kar potipajte. Rodil se je torej otrok, ki zeli dolgo ziveti, J asti, a najprej shoditi. Da, to mu ) dano, a Ie z naso pomocjo in vasim sodelovanjem. Dosedanje zeJje, namige in izraze potreb je pogumno uresniCiI IDIClativni, sedaj uredniski odbor. Svet obCine je imenoval eudoviti tim vzajemnih sodelavcev in OBCINA VIDEM kot izdajatelj ter finanser javnega glasila stopa s svojimi obeani v neposrednejsi kontakt. Ce se yam vsiljuje misel, da gre za glasilo obeine z narnenom enobarvnega malanja obeinskih rezmer, bd nanjo pozabite. Urednistvo odloeno jaha na snopu mavrienih barv realnosti in zdravega optimizma. Namen in naloga glasila sicer je sporoeati varn, kako delujejo obCina, njeni organi ter sIuzbe. A O je ze nekaj. Toda Se zdalee ne to, .if nas preveva ob krstu. Programska zasriova gJasila nosi v sebi poanto motivacije in mnoZienosti ter povratnega toka informiranja. NAS GrAS naj seze do vas in do nas. Tudi to je del izraZanja hotenja, aktivno prispevati

t t

_~_ _ _I_N_F_O_RMATOR

svoj deld za lepsi, ponosneJsl In samozavestnejsi nas skupni danes In jutri. Glasilo NAS GLAS ima namen poseei v bit slehemega dogajanja, ki ima obeinski porn en in interes. Ob informiranju naj NAS GLAS prodre tudi v sfere promocije obcanov in obeine kot lokalne skupnosti nekje ob haloski meji. Neizpodbitno dejstvo, ki preveva sodeJavce v timu, je v nas, da tam kjer Ijudje zvedo za uspehe in neuspehe vseh vrst in barv, Jahko nanje tudi vplivajo, jih javno ocenjujejo in so soudeJezeni, se kai hitro rojevajo nove in nove ideje. Se tako len in emogJed ne more vee biti ravnodusen. Kar nekaj podroCij je, kjer se moramo obCani ceJovito preobraziti akcijsko in miselno. Zato tezi NAS GLAS tudi k vzgojno izobraZevalnemu srnotru. Proces reorganiziranosti obeine po novih evropsko preizkusenih naeeJih, proces ohranjanja in oJepsanja naravnega okolja ter enovita obCinska razvojna strategija so rnehanizmi neobhodno vodenega razvoja, vzajemnega sodelovanja in ceJovitega poznavanja razmer. NAS GLAS zeli utreti zanesljivo pot do slehernega gospodinjstva v obCini brezplaeno, v zaeetku dvomeseeno, pozneje meseeno na 6 do 12 straneh. URADNE Uradni del glasila OBJAVE OBCINE VIDEM - ima na

• UE~-

t ",.",. .,. ".."'

TAKa MOCNO VLECI ALI TAKa TRO NO P OVEZOV ATI KOT TANKA NITKA ORUZINSKE UUBEZNI · ROBERT BURTON (1577)

t•

•

A UPRAVA IN UREDNISTVO

t t t 1 T

OBCINE VIDEM

1

osnovi vpisa v javni register vsa pooblastila uradnih javnih objav 10kalne skupnosti, razen za podroeja, kjer je pristojen Ie Uradni list Slovenije. Ob uradnem delu glasila urednistvo naertuje se naslednja staIn a ali priloznostna podroeja: * GLAS OBCINE IN OBCINSKIH ORGANOV - ODMEV OBCINE

* STRANKARSKI KOTICEK - BESEDr-.. STRANK * GOSPODARSKE AKTIVNOSTI - USPEHI, TRZENJE, USMERITVE * POMEMBNI OBCANI - ZIVUENJE IN DELO

NAS GLAS JE VAS GL4S * KULTURNO - SPORTNI UTRIP OSTALA LJUBITEUSKA DEJAVNOST *UUDJE & DOGODKI - AKTIVNOST UUDI * ZANIMIVOSTI IZ KRAJA V KRAJ KRAJEVNO ZIVUENJE * KMETIJSTVO IN TUruZEM - DOMACINI IN GOSTJE * DROBNE NOVICE - VEUA SI ZAPOMNITI * GLAS DUHA - MED DUSO IN REALNOSTJO * FOTOKRONIKA - UK AKTUALNEGA DOGODKA * BORZA OGLASOV - DAM, KUPIM PRODAM *PODJETNISTVO - SAMOINICIATIVA RAZVOJA * PISMA BRALCEV OD TU IN TAM * REKLAME KOT EPP - BORZA PONUDBE * OSTALE INFORMACIJE - DOGODKI IN ODMEVI

Zarnisel za uresniCevanje povratnega informiranja je del programske zasnove. Uredniski odbor bo bdel nad nakazanimi podroeji in vzpodbujal k sodeJovanju. Gre za samoiniciativno neposredno dopisovanje v glasilo ali kot poziv urednistvu. (NADALJEVANJE NA DRUGI STRANI)

v

2

ODMEV OBCINE

U~D§(jj} !MfiJ~ ©fLjJ~ ff(liJ !bJfltm§(fJ@)f!flfJ (liJtm {PJ@f] PA SODI RAZEN JEZIKA IN NJEGOVE ARHITEKTURE ZLASTI NJEGOVA MORALNA ZA VEST Z VISOKO POV RASTENO MORALO VNANJU, GOVORJENJU IN PISANJU" (dr. A. Trstenjak)

@!bJ@D(liJ~(}((@)@tm ~w@f1tiJ

D(liJ ~W@)f1(liJDIk@W

''H KULTURI CLOVEKA

(NADALJEVANJE S PRVE STRANl)

Spostovana obcanka, obcan. Ko bos razmisljal-a ob branju tc krscne izdaje obCinskcga glasila 0 tem in onem, bi te rad spomnil na meritve, ki so vodile inieiativni odbor, da Je NAS GLAS ugledal luc sveta in ki bodo vodile uredruski odbor od stevilke do stevilke. Veliko stvari, ki jih imamo v zivljenju za samoumevne, temelji na "clovekovih pravieah '~ Te praviee vkljucujejo pravieo, da zivis svobodno, da tudi poves in napiks, kar mislis in da drugi pri tern ravnajo s tabo posteno in dostojno. Te praviee so praviee vsakega cloveka, ki jih varuje tudi Konveneija 0 varstvu clovekovih pravie Sveta Evrope. Na temelju in v duhu konveneije je osnovan tudi NAS GLAS. Zakoni kot instrumenti varovanja clovekovih pravie so zato, da varujejo tudi tvoje zivljenje in svobodo, da svobodno izrazis tudi pisno svoje mnenje brez stral1U pred posledieami. Da bi bila tudi lokalna sku- ,OSt, v kateri zivis, kar najbolj pravicna in ,. .)stena, je pomembno, da poznas svoje praviee in da yes, kako so tvoje praviee varovane ter da tudi TVOJ GLAS lahko veliko prispeva k njihovemu uresnicevanju. Nikdar ne smes pozabiti, da so praviee, 0 katerih govorim, praviee vseh moskih in zensk in da ziveti v lokalni skupnosti tudi pomeni, da moras pri uveljavljanju svojih upostevati praviee drugih in da se tvoja svoboda konca tam, kjer se pricne svoboda tvojih soobcanov. Praviee, tudi 0 spostovanju svojega in tujega zasebnega ter druzinskega zivljenja in dopisovanja so se oblikovale v teku cloveske zgodovine. Se vedno se oblikujejo in so take, kot jih imamo danes, dragocena, vendar krhka dedisCina. Tudi od tebe je odvisno, da jih bos prenesei-a tudi skozi NAS GLAS v nak lokalno zivljenje, jim omogocil-a razvojno rast. ZATO DOPISUJ V NAS GLAS ... , PODAJ IDEJO ZA DOPIS V NAS GLAS ... , ZAZELl SI SPOROCILO ZA NASGLAS. UREO IK Stanko ROPIC

1/

Precej de/a se opravi po obCinskih odborih ... 1/

Videmski obCinski svet steje 14 svetnikov in 3 svetniee iz stirih krajevnih skupnosti; 8 iz KS Videm, dva iz KS Dolena, stiri iz KS Leskovee in tri iz KS Podlehnik. Poleg tega so v obCinskem svetu se razeepljeni v 9 obCinskih odboroy in pet posebnih strokovnih komisij. Po strankarski poti svetniki zastopajo sest strank, predsednik obCinskega sveta je Friderik BraCie, podpredsedniea Ana Jagarinee, pod zupan obCine pa Franc Toplak.

Kdo so svetniki obCinskega sveta in iz katerih KS prihajajo? Friderik BraCic, France Planteu, Martin Vidovil:, Jozef Milosic, Jozef Zelenko, Franc Ostrosko, Stanko Simonic in Janez Cafuta so svetniki videmske KS. Iz KS Dolena sta Franeka Petrovil: in Srel:ko Svensek. Ida Vindis-Belsak, Ana Jagarinee, Janez Mere in Janko Kozel pa zastopajo volilee iz KS Leskovee. Trije podlehniski svetniki so Janez Mauzer, Anton Zerak in Vekoslav Frie. Stranke, ki delujejo v obcini in imajo svoje svetnike v obCinskem svetu so naslednje: Siovenska obrtnisko - podjetniska stranka (SOPS), Soeialdemokratska srranka Siovenije (SDSS), Siovenska Ijudska stranka (SLS), Liberalna demokraeija Slovenije (LOS), Siovenski krscanski demokrati (SKO), Zeleni in Oemok,ratska stranka upokojeneev Siovenije (DeS US). Vodilne srranke v obCinskem svetu so Sf ,S, SKD, in SOPS. Se nekaj besed 0 obCinskih odborih in njihovih predsednikih. Nadzorni odbor del a z vodjem Slavkom Flajsom, Janez Mauzer vodi odbor za gospodarstvo, odbor za planiranje in razvoj pa mag. Janez Mere. Vekoslav Frie je tisti, ki kot

predsednik skupaj s ciani usklajuje delo v odboru za druzbene dejavnosti, Stanko Simonic je na celu odbora za infrastrukruro, Stanko Vaupotic predseduje odboru za soeialno varstvo, Slavko Krajne obdoru za izvensodne obravnave, Franeka Petrovic je predsedniea odbora za prireditve, Alojz Grabrovee pa vodja odbora za pozarno varnost, vodja staba za eivilno zascito v obCini je Milan Sibila. Nekateri svetniki delajo rudi kot vodji posebnih komisij v obCinskem svetu in sieer v starutarni komisiji, komisiji za priznanja in odlikovanja, komisiji za vloge in pritozbe, v volilni komisiji ter k v komisiji za mandatna vprasanja in imenovanja. Predsednik obeinskega sveta Friderik Bracil: je povedal, da so se svetniki v minulem letu sestali dvanajstkrat na rednih sejah, imeli pa so Ie eno izredno sejo sveta. V nadaljevanju je dodal:" Ponavadi se sestajamo ob koneu vsakega meseea; delo pora-

zdclimo po posameznih odborih. Z dclom v obCinskem svetu moram reCi, da sem~ zadovoljen, pray tako z delom odborov komisij. Sprotna vprasanja in probkme poskusamo resevati na sestankih odborov in v obCini smo pripravljeni kar najvec dela opravItI doma, saj nam Ie prostorsko planiranje urejajo v mestni obCini. Nekateri odbori se morajo srel:ati veckrat, kajti tudi obseg njihovega dela je vel:ji , ker so zadolzeni za nekaj pomembnejsih podrocij razvoja v obCini. Veliko sej je bilo napornih, predvsem tistih, ko smo sprejemali zahtevnejse odloCitve, vendar smo uspeli doslej vse pripeljati do konea. Letos smo si v svetu nalozili nekaj vecjih nalog, za katere smo namenili tudi sredstva iz proracuna. Kmalu se bomo odlocali se med KS in vaskimi odbori, sieer pa bodo 0 tern odlocali obcani na volitvah." V videmski obCini so ze razmisljali 0 dodatnih sredstvih, ki bi jih lahko dobili tudi z obCinskim samoprispevkom, vendar obcinski svet se ni dokonl:no odloCiI, sieer pa se je v I:asu, ko je nase glasilo izslo, najverjetneje ze sestal na redni marl:evski seji. TM

POrAEMBNI OBCANI

"Ze1im si dobrega sode1ovanja z vami obcani... " Precej teiavnega in odgovomega dela smo opravili v obCini in skupaj z obCinskim svetom smo uresniCiJi nekaj veejih ciljev in programov, "pravi iupan ene veejih obCin na nasem obmoeju - obCine Videm - ini. Franc Kirbis. Danes novonastala obCina zdruiuje stiri krajevne skupnosti: Leskovee, Videm, Podiehnik in Doieno, v 44 naseijih iivi 7.724 prebivalcev, raznolika, razgibana in razvejana pokrajina pa videmski obCini daje se poseben car. Preteino hribovita in slabo razvita podroeja v obCini so dodatni problem A za vse, zato si je obCinski svet skupaj z I iupanom zadal nalogo urediti predvsem infrastrukwro in delati za hitrcjSi napredek v obCini. Da bi izvedeli iz prve roke 0 iivijenju in delovanju obCine, 0 delu obCinske uprave in seveda o veejih investicijskih nalogah v obCini, smo naredlli kratek intervju s prvim moiem v obCini, Franeem Kirbisem. Po vee kot lew iupanovanja se je v videmski obCini marsikaj spremenilo. Verjetno see na samem zaeetku letosnjega leta dali wdi kaksno oeeno. Ie bilo vmes kaj kritike? Franc Kirbi§: "Res je za mana ze dobro leto dni, odkar scm bil v ob6ni izvoljen za zupana. Sredi r-- leta sem ugotovil, da se born moral

delu v ob6ni temeljito posvetttt, zato sem tudi sprejel funkcijo profesionalnega zupana. Danes menim, da je bilo dclovanje ob6ne uspe§no, precej ve~jih nalog smo uspeli izpeljati skupaj z ob~inskim svetom na celotnem prostoru ob~ine Videm, zato so tudi ob~utki za naprej dobri, kritik6 pa ne bi

~

rckel, da je bilo veliko. Zavedamo sc, da nam veliko zelja in ciljcv tcr potrcb v ob6ni se ostaja, nckaj od tch smo vklju6li v novc delovne programe. " 1z prakse je ie znano, da mora imeti vsak iupan ob sebi wdi dobro organizirano obCinsko upravo in ustrezne pros tore za delo, veasih je ob vsem potreben se obCinski avtomobil. Kako ste to uspeli urediti v Vidmu? Franc Kirbis:" Teiav s prostori ob6ne doslej se nismo uspeli resiti, za~a­ sno smo jih nekako preuredili v zgradbi, ki je last Kmetijske zadruge. To nam dolgorocno ne bo moglo sluziti, kajti prostorov je premalo, svoje prostore pa bi potrebovale tudi stranke, ki delujejo v ob6ni in Krajevna skupnost. V tern letu nameravamo pri~eti s preureditvijo in izgradnjo dodatnih prostorov v nekdanji videmski kinodvorani ob Dravinji. V tej zgradbi bi imele poleg strank in KS §e svoje pisarne polieija, mati~na sluzba, v nacrtu pa imamo tudi lastno poro~no dvorano. Sieer pa nasa uprava opravlja vsa potrebna dela, razen prostorskega planiranja, ki nam ga vodijo pri mestni ob6ni Ptuj. Imamo sest zaposlenih; §tirje od teh so prej delali po krajevnih skupnostih, dva smo dodatno zaposlili, poleg tega pa dela se ena pripravniea. Ker smo velika ob6na, moramo preeej dela opraviti tudi na terenu, zato dva tajnika delata dodatno se na sedezih KS, preprican pa sem, da se ze sedaj pojavlja potreba po dodatni zaposlitvi na ob6nski upravi. Pred nekaj meseei smo v ob6ni kupili §e dva osebna avtomobila, kajti spoznali smo, da je to resnieno potrebno za vsakdanje voznjc po tcrcnu. " Povedali ste, da je z lanskimi proraeunskimi sredstvi bilo veliko storjenega v obCini. Morda bescda 0 tem, koliko see imeJi na razpolago teh srcdstev in pa seveda, kako ste sredstva porabili in porazdelili po posameznih KS? Franc Kirbis:" Lani je bilo iz prora~una namenjenih dobrih 254 milijonov tolarjcv skupaj s prihodki in pray toliko jc bilo tudi odhodkov. 50 odstotkov teh sredstev smo namenili javni porabi, ostanek pa za realizacijo ob6nskih programov. Najve~ denarja je slo tako kot v drugih ob~inah obvezno za javno porabo za §olstvo, social no in otro§ko varstvo, zdravstvo, gospodarstvo, infrastrukturo, kulturo, sport ter zasCito in resevanje. V lcskov§ki KS smo delali na izgradnji vodovodncga omrdja mcd Leskovcem in Trdobojci, gramozirali smo nekaj eestis~ ter odpravljali posledice, ki so jih povzroCili plazovi. Tudi v KS Podlehnik ni manjkalo \ del na podro~ju ureditve infrastrukture, predvsem smo se lotili asfaltiranja cestise Zakl - Rodni Vrh - Jablovec, Stanosina - Zajsek, v krizis~u Zakl ter pri~eli z deli v Rodncm Vrhu. Nekaj sredstev smo namcnili sanaciji plazov in pa seveda delovanju same KS. V dolenski KS smo asfaltirali cesto Dolena - Marinja yes ter cesto v Popovcih, gramozirali nekaj cestis~ in druge manj§e nalogc. Povsod v KS smo organizirali zimsko sluzbo. V KS Videm smo v minulem letu asfaltirali cesto Lancova vas - Remiza, uredili in asfaltirali krizi§~c v Tdcu, plo~nike pri videmski ccrkvi in stanovanjskem bloku ter nekaj manjsih odsekov, za domom v Pobrezju, preplastili cesto v Sturmovcu, zgradili vodovod v Sp. Pristavi in opravili §c nckaj manjsih del. Potrebovali bi seveda §e ve~ denarja iz prora~una, vendar menim, da smo v obCini kljub temu uspeli opraviti veliko nalog, in z nekaterimi letos §c nadaljujemo. Pri vseh investicijskih nalogah so sodelovali krajani kot soinvestitorji s sredstvi po pogobdah. " Letosnji proraeun je- nekaj miJijonov bogatejSi in zanj se je obCinski svee odloeil ie konee lanskega deeembra. Proraeunska sredstva boste najverjetneje tudi letos namenili po krieerijih vsaki KS in ob tem je vredno omeniti veeje investieije, ki see si jih zadali izpcJjati? Franc Kirbis:" Realizacija lanskih programov nam je povzro61a tudi mnogo tezav, kajti ostaja nam se nekaj taksnih ob~anov, ki se vseh obveznosti niso poravnali. V prihodnje bomo posku§ali to izpeljati druga~e, letos pa imamo res nekaj vee denarja v proraeunu. Za sprejetje novega proraeuna se

V

4

\I

GLAS OBCINE IN OBCINSKIH ORGANOV

je ob~inski svet odlo~il nekoliko prej, ob tern pa pripravil obsden program del, za katera naj bi v ve~ji meri namenili denar iz prora~una. Na voIjo imamo nekaj ve~ kot 320 milijonov tolarjev, poleg jayne porabe pa najve~ sredstev nameravamo potrositi v vsaki od posameznih KS; od tega bode ve~je investieije potrebne v Pod lehniku pri ureditvi Zdravstvenega doma, do konea naj bi uredili telefonsko omrdje v Vidmu, Podlehniku in del no v Doleni, pa tudi kmetijstvo in razvoj malega gospodarstva sta spredaj. " Krajevne skupnnsti v videmski nbCini so se zmeraj pravne asebe. Baste pri tem v:urajali cudi v prihadnje? Frane Kirbis: "0 tern, ali krajevne skupnosti kot take v ob~ini potrebujemo, smo skupaj s svetom ze velikokrat razpravljali. Po enoletnem delovanju v ob6ni smo namre~ ugotovili, da KS po posameznih podro~jih ne odigrajo svoje prave vloge in da bi morda lahko bila direktna povezava z ob6no boljb preko vdkih odborov. Svoje so v deeembru rekli se ob~ani na zborih In kolikor vern, sta takrat KS Leskovee in KS Podlehnik vztrajala pri obstoje~i organiziranosti KS. Ostali dye KS sta se bolj nagibali k delovanju vaskih odborov, zasedaj pa lahko Ie re~em, da KS ostajajo kot pravne osebe in da se bo 0 njihovi prihodnji usodi odlo~alo v najkrajsem ~asu. Naj ob tern spomnim tudi vas ob~ane, da sami presodite okrog KS in poveste svoje zelje ter potrebe. Volitve v svete KS, kjer boste poleg predstavnikov vanje, volili tudi vdke in terenske odbore, bomo v ob~ini izpeljali v aprilu, takrat boste odlo~ali volilci. " Povedali ste, da ste z de/om obCinskega sveta zadovoijm; pray tako z zakijucki posameznih obCinskih odbarov. Kako pa je z iivijenjem v sami obCini? Se cuti povezava med obCani in krajevnimi skupnoscmi? Franc Kirbis: "Ob~ina brez sprotnega in zadovoljivega dela ob6nskega sveta res ne bi mogla delovati, zato je taksno dele potrebno pcljati se naprej. Prepri~an sem, da je veliko sodelovanja tudi z obtani, predvsem pri realizaciji kak~nega iei!jega programa. Veseli me, da smo aktivni v obi!ini tudi na podroi!ju kulturnega zivljenja, da imamo vei! ob~inskih prireditev ob praznikih in da Ijudje ohranjajo Ijudsko izro610. Kot zupan lahko Ie re~em, da bomo v obi!ini zadovoljni Ie, i!e bomo sodelovali in delali skupaj, kajti moramo se veliko storiti." Videmska abCina ba v badoce svoje abcanc a vsem akcualnem in zammIVem podmbneje obveseaia v obCinskem giasiiu. Zakaj ste se odloCili za takSno POt obveseanja? Franc Kirbi~: "Zmeraj pravim, da smo 0 vsem premalo obvesi!eni, zato moramo v obi!ini poskrbeti, da bomo vsaj 0 obi!inskem dogajanju bolje seznanjeni. Odloi!ili smo se za i!asopis, namenjamo ga vsem gospodinjstvom v obi!ini, v njem pa nameravamo obravnavati vsa podrocja zivljenja in del a v ob6ni. Zelimo si, da bi se nam ob tern pridruzili tudi ndi ob~ni. " "Sem za skupno pot, ki jo zelim peljati skupaj z varni obi!ani, saj bomo Ie tako lahko v ob6ni zadovoljni in se bomo dobro poi!utili. Tn ker smo ravno v praznii!nem i!asu, naj iskrene i!estitke namenim ndim materam in zenam ob materinskem prazniku, predvsem pa vsem oManom in obi!ankam zazelim blagoslovljene in mirne velikonoi!ne praznike," je ob koncll se povedai zupan Franc Kirbis. Tatjan a Mohorko

Pripravili bodo projekt Celostne podobe videmske obCine. V tokratni prvi stevilki obCinskega glasila Nas glas bomo nekoliko podrobneje predstavili dclovanje in smerniee razvoja Odbora za gospodarstvo, ki ga lahko uvrstimo med vodilne odbore v obcini. Naj povemo tudi to, da bomo v vsaki naslednji stevilki glasila predstavili se druge obCinske odbore in njihovo dclo. Odbor za gospodarstvo zajema podrocja od kmetijstva, podjetnistva, malega gospodarstva in vse do turizma. Poleg petih clanov izmed obcinskih svetnikov ima odbor tudi stalno strokovno sodelavko ter obcasno se kaksnega strokovnjaka. Lani je odbor razpolagal z dobrimi 10 milijoni tolarjev, letosnJl proracun pa razvoju in pospesevanju gospodarstva namenja 18 milijonov tolarjev. Naloge odbora so stevilne, med pomembnejse sodi predlaganje ukrepov za vzpodbujanje razvoja kmetijstva, turizma in podjetnistva, razpravlja pa tudi 0 razvojnih programih iz svoje pristojnosti in jih predlaga obcinskemu svetu v obravnavo in sprejem. Ob teh programih odbor za gospodarstvo daje svetu pobude, ki se nanasajo na planiranje in usmerjanje razpolozljivih proracunskih sredstev, sprejema pravilnike in druge akte iz svoje pristojnosti, nadzira uporabo sredstev, obcinskemu svetu poroca 0 svojem delu ter opravlja se nekaj drugih nalog po sklel ------obCinskega sveta. Predsednik odbora za gospodarstvo je Janez Mauzer, njegovi sodelavei pa so se Anton Zerak in Jozef Milosic; oba sta zadolzena za podrocje podjetnistva in malega gospodarstva, Ida Vindis-BelSak je poleg Mauzerja zadolzena za kmetijstvo, Janez Cafuta pa vodi podrocje turizma. Janez Mauzer je povedal, da so lani najvec denarja iz proracuna porabili na kmetijskem podrocju in sieer za nizinske agromelioraeije, za vzpodbudo lfl zivinoreje, v vodooskrbi v Halozah , vinogradnistvu, razvojnih raziskovalnih nalogah. Nekaj sredstev je bilo namenjeno poljedelstvu, zelenjadarstvu in vrtnarstvu. Nekaj proracunskih sredstcv so dobila drustva in javni zavodi s tega podrocja (Aktivi kmeckih zena, Govedorejsko drustvo, veterinarstvo ... ). Za turizem v obcini, ki je sele v razvojni fazi so lani namenili 1 milijon tolarjev iz proracuna in Janez Cafuta pravi, da so se temeljito lotili projekta Vinsko turisticne eeste v Halozah, sedaj pa se trudijo predvsem, da bi spremenili odlok za gostinsko dejavnost na kmetijah odprtih vrat. Cafuta meni, da bi z obstojeCim odlokom Haloze odmaknili od turisticne ponudbe. V lanskem letu so 300 tisoc tolarjev namenili drobnemu gospodarstvu in podjetnistvu, 400 tisoc Turisticncmu drustvu Klopotee, 180 za promoeijo obcine - promoeijske razgledniee, }" ........ tisoc tolarjev pa se je preneslo v letosnje leto. V turizmu ostaja sc; neresena naloga v smeri razvoja projekta krajinskega parka Sturmovei, kar naj bi uresniCili v tern !ctu. Skoraj vse zaccte naloge iz podrocja turizma bodo v odboru nadaljevali tudi !ctos, kot je projekt Vinsko turisticne eeste Haloz in njene oznaCitve. Janez Cafuta je tudi preprican da drZava namenja turizmu se premalo denarja, predvsem v haloske predcle, kajti projekti drZave so bili doslcj zmeraj prezahtevni in skoraj neuresnicljivi. Sieer pa si v eelotnem odboru za gospodarstvo v letosnjem !ctu prizadevajo izpcljati do konea projekt " Cclostne podobe obcine ". Obcina in odbor za gospodarstvo sta v lanskem letu izpeljala se dva razpisa in sieer na podrocju kmetijstva ter drobnega gospodarstva in podjetnistva. Razpis za kmetijstvo je bil objavljen oktobra lanskega leta, namenjen pa je bil sofinanciranju manjsih agromelioraeij in ureditvi vodotokov v obCini, za financne intervencije, za ohranjanje ter razvoj kmetijstva v obcini. Sredstva iz razpisa so bila nepovratna in so jih dodelili 57 koristnikom iz obCine. Drugi razpis je bil v deeembru za subvencioniranje obrestne mere kredita pri Novi Ljubljanski banki, enoti Ptuj. ObCinskih sredstev je bilo v visini 3,3 milijona tolarjev, kredit banke pa je znasal 13,2 milijona tolarjev. Razdelili so ga sestim upravicancem, ki so imeli popolne projekte za razvoj podjetnistva in drobnega gospodarstva. Nekaj podobnega bodo v obCini in v okviru odbora za gospodarstvo pripravili tudi v tern letu ter tako prispevali k boljsemu razvoju kmetijstva, podjetnistva, mal ega gospodarstva in turizma. TM

v

v

5

GLAS OBCINE IN OBCINSKIH ORGANOV

Organizacljo in delovno podrocje obCinske uprave doloca statut obCine Videm (UVo. 0, P, stev. 11/95) od 59. do 63. clena. Nove slovcnskc obCinc v skupini od 5.000 do 10.000 prebivalcev (obCina Videm okvimo 7.700) kot srednje velike so na dosedanji razvojni swpnji zelo podobno organizirane. lzvime priswjnosti med obCinskimi uradi mcstnih obCin (MO Peuj) ter obCinskimi upravami ostalih obCin so ie sorazmemo usklajene in os vojene. 0 pricakovanih prenesenih driavnih priswjnostih ni se nic dorcccncga. Po sklepu 7. seje sveta obCine Videm '---:'jflija 1995 MO Ptuj za obCino Videm Jpravlja Ie naloge urejanja okolja, prostora ter gospodarske infrastrukture. Vse ostalc nalogc, za razliko od ostalih, opravlja obCina Videm sama v okviru obCinske uprave, organov sveta (odboroy, komisij) in iupana (soglasja obcanom, od/ocbe 0 odpiralnem casu prodaja/n, ostali upravni postopki na prvi in drugi stopnji, podrocno p/aniranje, prijave na natecajih, funkcionalne naloge za obcanc, sklcpanje pogodb, razpisi za kreditiranje in regresiranje obcanov itd.). Sp/osna ocena dosedanjega delovanja na nivoju obCinske uprave je, da postaja vedno boJj zahtevno in odgovom 0, a izrcdno pcstro in zanimivo prcdvscm za /judi, ki z veseljem delamo z obcani in _ drugimi strankami. Pray tu je se kar ekaj teiav. Glede na dane moinosti in teiavne proswrske pogoje poteka delo vcdno boJj utcceno tcr usk/ajcno s ciljem zagotoviti Cim vecjo stopnjo zadovo/jstva obcanov. Po kadrovski zasedbi tako g/ede stevi/a zaposlenih, tudi ce odmislimo delo za KS/4 kot poscbno pog/avjc, ki zas/uii pog/obJjeno raz/ago, kot g/ede scopnje in vrste strokovnostJ~ gre za deficit po zakonskih normativih, ki ga bo potrebno nadoknaditi. Zakonodaja sc ne d%ca razmcjltev med funkcljo lokalnih skupnosti in driavno upravo, zato je nujna velika strpnost in priprav/jenost znotraj uprave, da ta problem stranke Cim manj obcuojo. Pray na tem podrocju organiziranosti (obCina, KS, vaske skupnosti), ki se kaiejo v vceji porabi casa, draiji izvedbi na/og, podvajanju nalog ter se neresenih medsebojnih nesoglasjih. TcmcJjna akta za delovanjc obCinskc

uprave sta Statut obCine Videm in Sistemizacija ObCinske uprave. ObCinska uprava je organizirana kot enoten organ z notranjo podrocno delitVljO dela. Razvoj delovanja obCine bo zahteva/ mnoge spremembe, tako na organizacijskih, strokovnih, normativnih ter intelektualnih podrocjih, ki so perspektivno ie nakazanc. Zelja in interes obCinske uprave je ob/ikovati enovit, enoten, projektno in na skupno dogovorjenih prioritetah plansko osnovan ter od Cim sirsega kroga obcanov sprem/jan razvoj obCine. G/ede na izkusnje z obcani je prev/ada/o prepricanje, da je velik potencial pripravJjenosti ljudi potrebno podpreti in z ustrezno organiziranostjo tcr svctova/nim pristopom voditi /judi k cilju, ki sc prcprosco imcnuje: cutiti pripadnost ali imeti rad svojo obCino. Pri tem je potrebno v najkrajsem casu resiti vprasanje pozitivnega ali negativnega vp/iva vodstev KS z do/go/etnim mandatom v primerjavi z novo vizJjo evropske demokracije in raciona/nosti na podrocju /oka/ne samouprave.

SHEMA ORGANIZIRANOSTI IN KADROVSKE ZASEDBE V OBCINI VIDEM I

I1

PODZUPAN

~

ZUPAN

OBCINSKI SVET PREDSEDNIK

1

PODPREDSEDNIK 1 ................... -------

.................. .1. ...

PREDSEDSlVO OBCINE

r

~AJNIK OBCINE ~r~;I] VODJA OBCINSKE UPRAVE 1

.-

- . ----- -

-

...............~

----

-

_..

·························1··············· ....... -

RACUNOVODJA F1NANCNI

VNI

KOMUNALNI

VNI

REFERENT

1

ORGANIZATOR

1

- z UPAN

ADMINISTRATIVNl SODELAVEC TAJNICA

V

2

I

~

-

-

-

ADMINISTRATIVNI SODELAVEC

V

" Franc Kirbis, int., TrIee PODZUPAN TAJNICA-PRIPRAVNIK 1 " Franc ToI )Iak , avtorn. rno'stcr 1 , Podlehnik PREDSEDNIK SVETA OBCINE " Friderik BraCic, avcoe/. mojster, jurovei PODPREDSEDNICA OBCINSKEGA SVETA " Ana jagarinee, ini. agr., dipl. org., Leskol'ee TAjNlK OBClNE " Stanko Ropic, VII-ini. agr., dipl. org., Pobreije, I'odja obCinske upral'e, sekrecar obCinskega sveta RACUNOVODjA " Darinka jagarinee, V-ekollomsko komereialni cehnik, Maj~ki ITh, financni re{ereJJC KOMUNALNlORGANlZATOR " Ivan Pernek, V-ekonomski tehnik, Triee, tajnik KS Videm TAjNICA " Brigita Polanee, V-ekonomski tehnik, Leskovee, tajniea KS Lesko vee " OtiJjja je/en, V-adminiscrativni cehnik, Podlehnik, tajniea KS Podlehnik, KS Dolena TAjNlCA " Nada Golob, V-upravni tehnik, Pobreije, pripral'niea Stanko ROPfC VODjA OBCfNSKE UPRA VE

ZAN I M IVOSTI IZ KRAJA V KRAJ

6 o ~~/1JLJ(}={}!lfJ§ufE

~fE

~u(Jj)!RJIMJ(Q) W'rG}J!lfJ(Q)1MJ /I

S KRAJINSKIM PARKOM IN MNOGIMI TEZA VAMI /I

fr den redkih krajinskih parkov na nasem L sirsem obmocju je od sprejetja odloka obCine Ptuj doiivel ie bistvene spremembe s posegi vanj. Na tem obmocju sta oiiveli vasi Zg. in Sp. Sturmovci. S svojo edinstveno lego ohranjata naravno ravnoteije na tem prostoru. Z i eljo po ohranitvi dostojnega iivljenja kujemo vascani nacrte za ohranitev iiv1jenja v njem in njegovo posodobitev. Vasi sta z bistvenimi posegi v njihov prostor izgubili nekdanji car neokrnjene narave, kljub temu si i eJi'0 oiiveti kraj v skladu z zahtcvami sedanjega casa. . ascani ielimo v novi obCini Videm urediti zadeve v zvezi z mejo med obCino Videm in sosednjimi obCinami, kajti sedanja mcja ni razCiscena in siccr se ne ve, katere parce1e bi morale pripadati obCini Videm, ker so vascani Sturmovcev in Pobreija izgubili veliko zemlje, ki jo sedaj pokriva jezero, odskodnino pa pobira sedanja Mestna obCina Ptuj. Sturmovci so postali zaradi bekonskih farm v Draiencih in Cistilne naprave v Ptuju gnojna jama teh odpadnih vod in stem je mestna obCina resi1a svoj problem, videmska pa mora vse to sprejemati in rdevati namesto drugih. S komasacijo smo sicer olajsali dela, povceali pridelek, po drugi strani pa smo uniCili naravno zaledje, kot so les, divjad, se posebej pa se je uniCila podtalnica, kajti sodobna kmetijska pridclava uporablja ogromno koncentrirane gnoJflIce, umetnih gnojil in strupenih skropiv. Stem je unicena podtalnica, zato je skrajni cas, da vasi dobita vodo',.,d bolj zdrave pitne vode. .metijski kombinat ima v okolici vasi ogromne obdelovalne povrsine, katere obdeluje s svojlml velikimi stroji, uporablja pa ceste vascanov. Kombinat je siccr obljubil 1,5 milIjona SIT, ki naj bi ga poravnal do letosnjega aprila, kar je za koriscenje vcedesetletne uporabe cest "kaplja v morje". Stroske obnove in vzdrievanja naj poravnajo vsi tisti, ki ceste uporabljajo. Se posebej je perce problem ceste od Vidma proti Sturmovcem v casu obdelovanja nasada s hmeljem, kajti kombinat z velikimi stroji nanasa na cestisce ogromne koliCine zemlje, stem pa je onemogocena varna hoja pdcem, se posebej otrokom na poti v solo in iz nje. K vsem dosedanjim posegom je v pripravi se en ogromen poseg v ta prostor in sicer nova cestna povezava proti Ormoiu. Vascani nasprotujemo temu predlogu, kajti do sedaj smobili ie mnogokrat izigrani ob podobnih posegih. Ne dovolimo, da se nam UfllCl tisto malo, kar je od nekdanjega Sturmovca se ostalo. Z omenjeno problematiko seznanjamo novo obCino Videm in sosednje obCine in od vseh pricakujemo, da bodo nakopicene probleme teh vasi rdevali hitreje in prvenstveno v korist vascanov in stem tudi v korist obCine Videm. Andrej Roi man

Osnovna sola Videm meji na krajinski park Sturmovci, ki je najveeji zavarovani preostanek loke v Sioveniji. Ker je med mladimi malo znan, smo se uCitelji nase sole odloCili, da spoznamo lepote in posebnosti tega parka. Z delom v projektu smo prieeli v solskem letu 1994/ 95. Delo so vodili naslednji ueitelji: Danica Habjanie, Stefan Murko, Anton Kovaeec in Darja Petek, ki je bila tudi vodja projekta. Sturmovci so nas prevzeli in odloCili smo se, da jih pokazemo tudi drugim. Nastal je vodnik po naravoslovni ueni poti in video kaseta kot pripomoeek ueencem in uCiteljem pri izvedbi naravoslovnih dejavnosti. Naravoslovno ueno pot moramo Ie se oznaeiti z glavnim panojem na vstopnem mestu s smerokazi in kontrolnimi toekami. Postavitev le·teh je povezana s finanenimi sredstvi, zato upamo, da nam bo pri tem pomagala obCina. Ker pa nevestni posamezniki odlagajo smeti pray na zaeetku naravoslovne uene poti, smo ueenci 7. in 8. razred ov in uCitelji aprila 1995 na svetovni dan Zemlje organizirali eistilno akcijo, v kateri smo poskusali oCistiti vsaj del ernega odlagalisea. Delo je bilo zelo naporno in umazano. Organizirali smo tudi zeleno strazo, ki je vsak dan nadzirala dogajanje v parku. Akcija je potekala tudi v eas· --..... poletnih poCitnic. Ueenci smo imeli posebne uniforme, vodili pa sm, dnevnik opazanj. Naravoslovna uena pot je dokoneana in pripravljena za ogled. CIani turistienega krozka smo prevzeli nalogo, da povabimo otroke pa tudi odrasle sirom Siovenije na obisk v nase kraje. Pripravili smo naert, kako bomo sprejeJi ueence in njihove spremljevalce. Najprej bomo ueence peljali v uCilnico, kjer si bode ogledali video posnetke Sturmovcev. Nato se bode razdelili v skupine. Vodili jih bomo ueenci turistienega krozka, ki smo se usposobili za vodenje. Nasa pot se zaene pri glavnem panoju, na katerem je kratek opis parka, zemljevid naravoslovne poti in simbol Drava - Mura . Pray je, da yam na kratko predstavimo naso ueno pot. Sturmovci lezijo pod Ptujem, starosto slovenskih mest. Nekoe obsirna prodisea se vse bolj zaraseajo in iz njih izginjata znaeilna flora in favna. Ostalo je Ie nekaj hektarjev loke in se ta je v nevarnosti, da zaradi prevelikega posega Cloveka v naravo izgine. Sturmovce si lahko predstavljamo kot zbiralisee zivalskih in rastlinskih vrst, ki so zaradi civilizacije postale ogrozene in prezrte. Mnoge vrste ptic, rastlin in kaejih pastirjev, ki so na seznamu redkih in ogrozenih vrst, so tod nasle zadnje prebivalisee. Bogati, a se premalo raziskani s9..... svetovi zuzelk, dvozivk in plazilcev. . Po koneanem ogledu se bode obiskovalci vrnili v uCilnico . V nasi solski kuhinji si bode lahko naroCili kosilo ali malico. To pa se ni vse, odigramo lahko tekmo, pripravimo saljiva tekmovanja, odvisno od nasega poprejsnjega dogovora z obiskovalci. Skozi Videm poteka Haloska planinska pot, zato lahko obiskovalce popeljemo na bliznje grice, od koder je prelep razgled na Ptujsko in Dravsko polje. Za obiskovalce smo pripravili tudi ponudbo " lastnoroenih " spominkov. Naravoslovna uena pot je Ie del sirokega projekta, ki si ga je zastavil zavod OS Videm. V nadaljevanju projekta bomo raziskovali celotno turistieno ponudbo obCine Videm, predvsem Halosko planinsko pot, Vinsko cesto, Leskovec z Avgustinom in ravninsko vas. Naertujemo izdelavo turistienega vodnika po obCini Videm in usposabljanje vodieev. Raziskati in oziviti nameravamo kulinarieno ponudbo v nasih gostiSCih in izdelati kazipote, markacije in informativne table ter spominke, znaCilne za nase kraje. Radi bi uredili tudi muzejsko zbirko Haloze in zanjo poiskali primeren prostor. Menimo pa, da je med zelo pomembnimi nasimi nalogami tudi ta, kako bi vzpodbudili krajane za lepso in bolj urejeno okolico. Vsi ti nasi naerti pa so zelo odvisni od finanene pod pore, zato upamo, da bomo z njimi navdusili tudi zupana obCine Videm g. Kirbisa in vse tiste, ki si zelijo, da Haloze ne bi bile znane Ie kot manj razvito okolje, temvee prelep koseek Siovenije, ki ga je vredno pokazati tudi drugim. Ciani turisticnega krozka

z mentorico Ksenijo Samojlenko

ZAN I MIVOSTI IZ KRAJA V KRAJ

m

liza se lero 2000, s kacerim bomo v Sioveniji zaceli uvajaci obvezno devetlemo osnovno solanje. Za ro pa je med drugim pouebno zagorovici primerne prosrore, ki bodo omogoCili nemocen pouk v eni izmeni. 0 scanju v Leskoveu smo se pogovarjali z g. Scefanom Murkom, pomocnikom ravnaceljiee in vodjo rukajsnje organizaeijske enoce, ki je povedal naslednje: Sola v Leskoveu dacira z lemieo 1912. V cehnienem poroCilu je zapisano, da so zunanje scene v dobrem scanju, debelina zunanjega zidu je 6S em, brez beronskih cemeljev, suopi !eseni, prosrori imajo ecazno visino 378 em, okna so docrajana, potrebna zamenjave, saj so njihove izolaeijske sposobnosci minimalne, inscalaeije so zascarele in niso v skladu s predpisi. Manjka celovadniea, uCilniea za cehnieni pouk, ni kabinerov in ni umeznega skupnega prosrora. Pouk v obsrojeCih razmerah seveda mora pmekaci. Iskali smo rdicve. Eno uCilnieo smo preuredili v trim kabinec, v kacerem poceka veCina ur sponne vzgoje, ko pouka ni mozno izvajaci na pros cern. Pouk cehniene vzgoje poceka v uCilniei, ki ima ob zadnji sceni ui scare klopi, na kacerih sca vrtalni scroj in primeZ, vso ostalo opremo uCilniee pa predscavlja roeno orodje. Seveda smo manjkajoeo uCilnieo, ki smo jo namenili za spormo vzgojo, morali nadomescici, sieer bi moral bici en oddelek v popoldanski izmeni. To je bilo mozno Ie, ker smo imeli enD generaeijo tako maloscevilno, da smo 12 uceneev lahko scisnili v bivso pi sarno. Ti ucenei so cako za marsikaj prikrajsani, saj morajo bici vse ure pouka Ie v cej uCilniei, kajci vsi oscali oddelki so scevilenejsi in se ucenei ne morejo scisnici v ta mali ./"""" 'osror. Leros, ko je zima v primerjavi izpred nekaj lec veliko daljsa in hladnejsa, se nam je ...,okazalo koc velik problem ogrevanje. Pred scirimi leci, ko je bila v gradnji sola na Vidmu, je bila scara pee zamenjana z dvema pecema z Vidma, od kacerih pa jc isrocasno mozno kurici Ie z eno, ki pa ne pokrije dovolj energijskih poueb, ker je kapaeiceca sarno ene peCi premajhna. Tako se je !eros zgodilo, da smo morali pouk cri dni pred priceckom zimskih poCimic prekinici, saj s pecjo ni bilo mogoce doseCi predpisanih minimalnih cemperarur. S popravilom peci in dodamim ogrevanjem (elektrika, plin) v vseh uCilnieah in hodnikih smo uspeli prebrodici krizo.

"'D

"

7 V lemih poCimieah se mora ro vprasanje resici z novo pecjo, ki bo zadosrovala rudi za prizidck s celovadnieo in masardne prosrore. V solskem lew 2000/2001 namrec prehajamo na obvezno devetletno osnovno solanje, za kar potrebujemo novo celovadnieo in adapcaeijo obsrojeee sole, da bo zadoseeno zahcevam devetlemega solanja. Ker kraj solo nujno pouebuje, so bile v cej smeri ze iz\'edene dolocene akcivnosci. Leca 1994 je bil izdelan invescieijski program za veCino sol v bivsi obCini Pruj, cako tudi za solo v Leskoveu. Izdelana je bila idejna zasnova, na osnovi kacere je bila narocena lokaeijska dokumencaeija, izvedena predlokaeijska razprava, naroceni projekci. K idejni zasnovi nismo dobili soglasja Zavoda za varscvo narave in kulrurne dedisCine, ki vzuaja na izvedbi prizidka na drugi scrani obsrojece zgradbe, kar pa pomeni poseg na sosednje zemljisce, ki je sed'lisplosno Ijudsko premozenje, ki ga bo , delicveni bilanei pouebno pravno prenesCl na solo oziroma obCino Videm . V programu republike je izdelava projekme dokumencaeije naenovana v lew 1997, vendar jo bomo zagotovili ze v letosnjem letu. Tudi obCina je ze v svojem proracunu zagorovila nekaj sredscev, ki jih bomo zagotovo porabili, ce ne bo prevec zapletov pri pridobivanju soglasja za gradnjo. Tudi v kraju so 7.e dolgo odloceni, da bodo zagotovili svoj deleZ, razpravljajo Ie se 0 naCinu zbiranja sredscev. Resnicno so zavzeci. Svoj delez bodo zagocovili s sredscvi, delom in macerialom. 0 nacnih in predvidenih virih pa vee, ko bodo znani bolj zanesljivi podacki. Toliko 0 solskih zadevah v kraju pomocnik ravnaceljiee in vodja OE Leskovee, g. Scefan Murko. Pri cern je edini mozen odgovor na vprasanje, zascavljeno v naslovu, da je sola v kraju nujno pocrebna in jo moramo s skupnimi mocmi obnovici, po~ ~ bno se, ker je rudi republika v cern obdobJu pripravljena prispevari svoj de!ez za obnovo in dogradicev sole. Ne izpuscimo priloznosci, ki se sarno enkrac ponuja! TR

LESKOVEC POTREBUJE NOVO SOLO Osnovna sola Leskovec je bila zgrajena davnega 1912. leta. V njej so nabirali znanje ie nasi dedki in babice. Ker so bili Ii kraji slabo naseljeni, je v solo zahajaJo maJo otrok. Soja je nudiJa tudi stanovanja uCiteljem. SoJo so z Jeti moderniziraJi, vendar vee ne zadostuje potrebam danasnjega casa. Pripravlja se program devetletnega soJanja, zato je soja potrebna obnove. Mi, sedaj ucenci, smo bili prikrajsani za telovadnico, tehnicno deJavnico in jediJnico. SoJanja brez tega si v danasnjem casu ni mogoce predstavljati. Zaradi organizacijskih sprememb je nasa sola s sklepom prejsnje ptujske oMine postala organizacljska enota osnOVlle soJe Videm. V Jetu 1995 so izdeJali llacrte za obnovitev sedallje sole. V teh nacrtih je predvidena dograditev prizidka. Stem bi sola dobila ustrezne prostore za telovadnico in ugodne pogoje za devetletno soJanje. Z nekaj sredstvi nam bo priskoeila na pomoc driava, velIko dobre volje, razumevanja in pridnih rok pa bo potrebnih od samih krajanov. Sola pomeni velik napredek za kraj, zato mislim, da bo zamisel 0 novi soli naletela na dober odmev med krajani. Ucenci, ki smo nabirali znanje v stari soli in smo bili pnkrajsani za sodobno te/ovadnico, pa kljub temu ie/imo mJajSemu rodu, da bi nove objekte uspeSno izrabili, v njih nabirali znanje in ga ponesli dalee v svet. Stem bomo vsi dokazali, da se znanje iz haloskih krajev lahko primerja z znanjem iz veejih mest. Zato nam je najvecja ielja sodobna in lepa sola. Pomagajte nam in vse generacije nasih mlajsih ljudi yam bodo vedno hvaJeine. Lidija GRGIC, B.r. OS Leskovec

v

KULTURA, DOGODKI V OBCINI

8 §j}(Jj)@~fft@ U;K[fOOUU@f} (JJJ[f[f[]@Jfl[!iJU[!iJ@ U[!iJ [!iJ@[f@@[!iJ@ @@@@~f!w@ judska pesem, pIes in glasba, kako si lepa, bogata in polna notranje lopline, si nastajala s skromnim kmeckim Clovekom skozi cas... Prisotna si bila povsod: ob trdem kmeckem iivljenju, ob dolgih zimskih veeerih, ob raznih delih, .5egah in navadah ter praznovanjih. Nasi dedki in babice so te Ijubili in gojili s ponosom in zavcstjo, zalo si ostala nasc bogastvo, Ijudsko izroCilo nasih krajev, nase obCine Videm. Ljudsko izroCilo, ki se je ohranjalo skozi stoletja in desetletja, je umetnina in narodno bogastvo, s katerim se ponasa nas skromcn kmceki Clovck. Za ohranitev tega bogastva se trudi in skrbi 11 kultumih drustev, ki imajo s svojimi programi jasno zacrtano delo in akti~ osti na kulturnem podroCju. Programi zajemajo osnovno deja. flOSt posamczncga drustva, zagotavljanjc pogojcv za dcJovanjc, nabava opreme, usposabljanje kadrov, nastopi il1 gostovanja skupin na prireditvah v obCini, sirom po Sioveniji in tudi v inozemstvu, ob jubilejnih obletnicah, koncerte ter druga srecanja. Za organizacijo in koordinacijo dcla lcr izdciavc projcktov prireditev na obCinskem nivoju v obCini Videm skrbi Odbor za prireditve. Osnovni cilj odbora je, da bodo prireditev na nivoju obCine ljudjc sprcjcJi za svojo, da bo kraj z njo iivcJ, da bo doscicl1a mnoiicnost in sodelovanje vseh struktur v obCini. [mamo kaj lepega pokazati in smo sposobni turistu, ki bo jutri prisel k nam v Haloze, ponuditi zraven pristne haloske kapljice tudi dobrote kmeeke kuhinje ter bogato kultumo dedisCino. Za nami jc ic prva uspeSna Ictos"nja prircditcv ''Fascnk na Vidmu'; ki je pokazala, da so Ijudje voljni in sposobni prispevati svoj delei in da se da s skupnimi mocmi brez veejih financnih sredstev tudi l1ekaj lepega organizirati in prirediti. Dvaindvajset sodelujoCih skupin je pokazalo, da imamo ohranjcno najbogatcjSo ctl1ografsko izroCiio, saj so skupinc znane v ;-'")movini in tujini, najmanj pa doma, zato je bila ta prva rrireditev na visokem nivoju. Druga priredilev bo medobCinsko srecanje otroskih folklornih skupin v Sclah 12. aprila 1996, trclja bo Zdruiimo sc v pcsmi, plesu in glasbi v Vidmu sredi meseca seplembra; cetrta: a) Hoiicek za najm/ajSe v obCini Videm b) Si/vcstrovsko srccanjc obcanov obCinc Vidcm na Vidmu. V odboru za prireditve razmisljajo tudi 0 prazniku obCine Videm in takrat bi se naj predstavi/e vse organizacije in drustva z de/ckom svoje aktivnosti. V bodoce bo tudi potrebno izde/ati program za "zahva/no nede/jo '; ko bi se /ahko predstavi/i kmetje, vinogradniki, drobna obrt, ku/inarika, nase domace dobrote in zasebne vinoteke itd. .. Odbor za prircditvc v obCini Vidcm ima po/no idcj za raznc zamisli prireditev na obCinski ravni, vendar so vse odvisne od financnih sredstev in sirse podpore v obCini, kar pa je tudi osnova za razvoj gospodarstva in turizma v obCini Videm.

£

Francka PETROVIC

nizirana pomoc In to na nivoju lokalne skupnosti, je to bogata nalozba v razvoj nasah otrok. Tudi na tern podroeju smo v obCini Videm na zaeetku. Le volja in optimizem zene nase Ijudi naprej tam, kjer je potrebno povlcCi scle osnovnc poteze za razvoj najmlajsih obeanov. Podroeju otroskega varstva je posveeena posebna pozornost, eeprav je zaeetno stanje nezavidljivo. Poskrbljeno je sicer za vse malosoleke v 4 osnovnih solah. Glede predsolske vzgoje in varstva v sami obCini pa nie. Blizu 80 nasih malekov obiskuje vrtce v Ptuju, Mariboru, Markovcih in Kidrieevem. Nekaj deset starsev je po podatkih minulega leta zaman upalo na sprejem svojega otroka v vrtec. Se vee nasih druzin resuje varstvo pri sosedih in babieah. Vse to in dejstvo, da stevilo otrok v obCini narasea, jc vzpodbuda, da je problem potrebno reSevati. Beseda je dala besedo in ta idejo, ki je sedaj uresnieena . ObCina Videm kot ustanoviteljica je v sodelovanju z upravo vrtcev Ptuj (JVVZ Ptuj) in privatno iniciativo ustanovila prvi lastni oddclek vrtca in siccr doma. Druzina Horvat v PobreZju 158 je zagotovila prostorske pogoje ter samozaposlitev gospodinje kot varuske. ObCin a Videm In vrtec Ptuj sta prispevala opremo, opravila...... formalnosti ter z aprilom odpirata oddelek vrtca za 22 otn starosti od 1,5 do 5 let. Stalno zaposlitcv bo dobila se mlada vzgojiteljica zaeetnica iz Podlehnika. Prvi korak je torej narejen. Ce bo in teres in pot reba se veeja je pri Horvatovih proslora se za en oddelek vrtca in za novo skupino 22 otrok.

Ceprav gre za sploh prvi primer ustanovitve vrtca v privatni iniciativi, vlada med vsemi udeldcnci priprav optimizem. Prvie zato, ker bo omogoeeno varstvo doslej eakajoCim otrokom pod povsem enakimi pogoji kot v mestnih vrtcih , in drugie, ker se odpira nova moznost samozaposlovanja in novega zaposlovanja v obCini nasploh. Ko edinstven primer zaZ1Vl, bo gotovo za scboj povlekcl nove ideje, pogum in interes morda se kje na drugem koncu obCine. Zaeetek je tu. Lepo in vspodbudno. Da! Tudi pri nasih najmlajsih, ki so up nase bodoenosti. Pa naj kdo odslcj se reee, da v nasi obCini nimamo vrtca ali, da je to prvoaprilska. P.U. Prijavnico za prijavo otroka v varstvo v OE JVVZ Ptuj, Pobrdje 158, dobijo starsi na seddu obeinc Videm in na upravi JVVZ Ptuj, Presernova 29/IIT Ptuj.

SR Otrok se rodi in kar nekaj easa ne shodi, ne spregovon In mu ne zraste prvi lOb. Da, tudi ta fenomen ima svoje potrebe, svoj razvoj in svoje zakonitosti. Ce je ob tern mogoea se orga-

[

DO,rJ'5UUT t;I: V 'AIVI1ASt:t;

" . ]

",

,

~l.A5'''O IC..

&;;II

v

9

KULTURA, DOGODKI V OBCINI

ZAHVALA - POHVALA Na pustni ponedeljek se je na Vidmu dogajal pm fasenk v enoletni zgodoYini obcine Videm. Pogumna predYidevanja iniciatorja so se uresniCila - prisli so vsi, .ki iivo ohranjajo izredno bogato etnografsko tradicijo nasih krajev, znano ie sirom Slovenije in Evrope. Hvala vsem - tudi tako se pokaie pripadnost in patriotizem do domaCih korenin. HvaJa enako vsem, ki so lepo pustno okrasili Videm, hvala se posebej druiinam Zemljak - Pobreije, Lejnscak in Jus - Videm, ki so yzomo pokazaJi, kako se pogosti v smislu starega obicaja fasenke, ko pridejo k hisi in zaie1ijo gospodinji in gospodarju dobro ]etino.

'Ow !kf1flD@@!kfffirJ ll@f!iJfffJ Il@[$!k@w@@ PRVIC BODO OCENILI NAJLEPSE UREJEN KMECKIDOM Vaske ienske v Leskovcu, organizirane vaktiv; smo I' preteklih letih ....... ' sodelovanju s kmetJjsko svetovalno sluibo skrbele za lastno izobra.::vanje. V preteklem lew smo se odlocile, da bomo poskrbele 5e za kulwrno in druiabno iivljenje na vasi in za ohranjanje iZI'irnosti podeielja, Uspchc vcclctncga izobraicvanja smo prikazalc sirscmu krogu domaCinov lani oktobra na kulinaricni razstavi, ki smo jo pripra I 'ile v sklopu dvodnevne prireditve "jesen v Halozah ': Med petdeset razstavljenimi izdelki jih je bilo veliko kot pravih posebnosti na,lfih krajel', Zima je na podeielju ie po tradiciji cas za dopolnilno izobraievanje, Zato smo v zimskem casu organizirale dva enodnevna tecaja s cematiko - peka drobnega peciva in potic cer tecaj izdelovanja adventnih ven cko I' in desetdnevni kuharski tecaj. Clanice akciva smo polne idej in na.1f program dela je ze/o pester, V mesecu jUlllju bomo organizirale scrokovno ekskurzijo v Slovenske gorice in Prekmurje. juhja bomo v sode/ovanu s kmetijsko NAjLEP,C;E svctovalno sluibo izpcljalc akc!jo occnjcvanja UREjENI KMECKI DDM ': Za avgusc je v pripravi dvodnemi kmecki praznik v Leskovcu z aktivnoscmi: kmecke igre, kulinaricna razstava, ocenjevanje in izbor najmanjsega klopocca z vrtno I'eselico ob zakljucku, Za zimski cas imamo pripral'ljen novi sklop izobraievanja, ki je -1snovan drugacc kot v pretcklih Iccih. _lase starejse clanice bodo mlajsim v svojih domaCih kuhinjah izdale skrivnosti priprave jed!; ki so malodane ie izginile v pozabo, Nadaljcvalc bomo wdi z vecdncvnim kuharskim cccajcm. Db kmecijski sl'etol'alni sluibi, ki nam pomaga s scrokovnimi nasveci, smo do sedaj nasle veliko razumevanja na novi obCini Fidem in na krajcvni skupnosti Lcskovcc,

skofije. Da bi zgodovina bila se vedno najzlahtnejsa uCiteljica, navajamo nckaj dejstev, iz katerih zari ljubezen haloskega vemega eloveka, Zupnija ima stiri eerkve. Za najstarejso velja Devica Marija Vnebovzeta v Podlehniku. Za cerkev sv. Duha na Rodnem vrhu zal ne verno daruma pozidave, Leta 1652 se omenja kot podruznica sv. Vida. Za najmanjk velja svetisee Zalostne Matere bozje pri Novi cerkvi. Temeljni kamen so ji postavili 22 .8. 1742 bratje minori' ~ Sedanja farna cerkev sv. Trojiee pa je iz leta 1654 in s svojil .. italjanskim baroenim slogom mogoeno dominira nad podlehnisko dolino. Po svojih dimenzijah dalee presega vsa podeZeljska svetisea. Ozemlje danasnje zupnije je prvotnO spadalo pod prazupnijo Hoce. V opisu podruznic sv. Vida pri Pruju se ze leta 1545 omenja rudi podruznica Device Marije v Podlehniku. Prva zapisana krstna matica 2. maja 1784 pa je eden od pisnih virov nastanka sedanjega trojiskega zupnijskega urada. Iz zgodovinskih virov lahko trdimo, da danasnja zupnija zaobsega teren, na katerem so bila nekoc tri samostojna pastoralna podrocja.

II

fda Vindiii-Bd.I{'lk

P.u. Na obCini Videm je izraiena I'elika podpora ideji, da se aktivi kmeckih iena zdruiijo I' celotni obCini in se druscveno organizirajo po krajcvnih sckc!jah. Tako bi bilo mogoce nadvse zaielena prizadel'anja pri ocenjevanju najlepse kmeeke domaCije razsiriti in poenociti v obCini, Akcija bi lahko potckala na osnovi javncga razpisa v nascm obCinskcm glasiltl in to skozi I'se leta. Enako bi lahko pocekalo scimulacimo finansiranje iz proracuna, C7

(JfJfPJ[f[jOjIffl ©~ 7J)U(C!iJ

w

(}={jIfflU@~Iffl!JD V nekaj vrsticah yam predstavljamo zupnijo, ki spada po demografski razgibanosti in tezavnosti terena v sam vrh mariborske

Danes zupnijo upravljajo redovniski bratje minoriti slovenske province sv. lozefa, ki zivijo v samostanu sv. Trojice ob fami cerkvi na Gorci. V tern samostanu so tlldi redovniee Marijine sestre. Cerkcv so predvsem Ijudje, ne pa zgradbe. Pred vojno je zupnija stela vee kat 4000 dus, danes pa kakih 2000. Iz krstnih rna tic je razvidno, da je pred vojno bilo letno okrog 140 krstov. Po leru 1956 pa je stevilo Ijudi in krstov zaeelo mocno upadati in se pada. Lansko leto je krscenih 9 faranov, pokopov pa 33. Tz povedanega lahko trdimo, da niti rurski vpadi, niti kuga, niti obe svetovni vojni nista izvrsili nad Halozani taksnega genocida, kot komunistieno enoumje. Ker na zalost nekateri "sultani r~ ki so v prejsnjem rezimu po nasem terenu harali, se zivijo, 0 njih in tragediji kdaj drugie. Kaj za nase zupljane v tej siruaciji pomeni pricakovati Veliko noe in papezev prihod v Siovenijo, pa kar sami ugibajte. Vsekakor tisti, ki ostajamo, z vsemi mocmi zelimo ohranjati sveto dedisCino, ki so temclj nak ljubezni, vere In upanja. Vam pa klieemo: Kar zelite sebi, delajte tudi drugim! brat Mirko minorit

10

UUDJE IN DOGODKI

om

If

BE RESlTl lfJA PO OOZJI}OLO

V decembru 1995 in januarju 1996 sta juzni sneg in zled po 39 letih v nasib krajih povzrocila ponovno ogromno skodo v nasih gozdovih. Gozdarji Zavoda za gozdove Siovenije sicer pregledujejo gozdove in evidentirajo nastalo skodo. Toda v kratkem casu, do vegetacije, ne bodo zmogli pregledati vseh gozdov. Zato je veliko gozdno bogastvo v nasi obcini v veli ki nevarnosti pred "gozdno kugo"-lubadarjem. Vse lastnike gozdov pozivamo, v nasem skupnem interesu, da cimprej pregledajo svoje gozdove in zacnejo iz gozda odstranjevati podrto in poio)lllj'eno drevje (izdelajo "gozdni red"). Pred pricetkom sanitarne secnje so lastniki gozdov dolzni obvestiti podrocno krajevno enoto zavoda za gozdove, ce jim ni bila izdana odlocba in sicer na nasJov: ZGS - KRAJEVNA ENOTA PTUJ, Z OISOVA 5, 2250 PTUJ, TEL.: 772-725, kjer bodo dobili vse strokovne nasvete 0 naCinu izvedbe del In ukrepih za sanacijo skode.

II J" JYL

ed begunci vsega sveta je polovica otrok. Za njihov zdrav razvoj je potrebno zadostiti njihovim mnogokaterim potrebam. Otroci begunci imajo se posebne potrebe in so notranje se posebno ranljivi. Mnogi poznamo njihove razmere, jih razumemo in zato soeustvujemo z njihovimi stiskami. Slovemja in tudi nase okolje se je vkljuCilo v zagotavljanje pomoCi v smislu Deklaracije 0 C1ovekovih pravicah. Protokol st. 1, 2. C1ena Konvencije 0 varstvu C1ovekovih pravic Sveta Evrope in po 26. C1enu Deklaracije, doloeata pravico vsakogar do izobraievanja in vzgoje. Zato smo kot mlada driava, podpisnica obeh mednarodnih aktov, dolini pomagati in vzpodbujati tudi k vzgoji in izobraievanju begunskih otrok pri nas. Stem ob posebnih pristopih omogoeamo neprekinjen razvoj osebne identitete, utrjujemo psihosocialno stabilnost in vzpodbujamo vsestranski razvoj otrok, ki so najveekrat dobesedno iztrgani iz objema svojih druiin. Na Ptuju ie od maja 1992 gostimo begunce. Ker je zagotavljanje osnovnosolskega izobra:vanja prioritetna naloga vseh, ki so zadolieni za iivljenje beguncev, je bila v solskih letIh 92/93 in 93/94 organizirana begunska sola v prostorih Osnovne sole Breg in v prostorih KS Turnisee. S solskim letom 94/95 so begunski otroci po priporoCiJu Ministrstva za solstvo in sport republike Slovenije vkljueeni v redne osnovne in srednje sole v Sloveniji. Otroci iz begunskega centra Ptuj so vkljueeni v ueno vzgojni program Osnovne sole Breg in Osnovne sole Videm. V solskem letu 94/95 je bilo v OS Videm vkljueenih 12 begunskih otrok. Osnovno solanje je zakljuCilo 10 otrok, 2 sta pred zakljuekom solskega leta s starsi odsla v Nemeijo. Tudi v tem solskem letu je v Osnovni soli Videm vkljueenih 12 otrok. Torej, tudi v nasem okolju smo nasli dovolj razumevanja in pripravljenosti za humanost najvisje vrste. Skoda je Ie, da smo domaCini 0 tem dejstvu premalo seznanjeni. Lahko bi bili celo nanj ponosni. V tekoeem solskem letu je v soli, takorekoe nase obCine, 8 begunskih osnovnosolcev od prvega do petega razreda vkljueenih celo v podaljsano bivanje na priporoCilo Ministrstva in z nesebieno pripravljenostjo vseh, ki na soli delajo. Tako so veliko laije premagane razumljive bariere, tako v predznanju slovenskega jezika, pisanja domaCih nalog in podobno. Vsi, skupno z begunci samimi, sreno upamo, da je ie blizu eal>~ ko se bodo vrnili v svoje kraje in domove, ee je od njih se kaj ostalo. Posamezni otrok bo gotovo do konca svojih dni pomnil, da je kot beguneek nasel toplo zavetje nekoe nekje v neki obCini Videm, ki jo bo skupno z organizatorji, animatorji, uCitelji in soso/Ci ohranil v lepem in toplem spominu. Anita PEKLAR

!B7ZUWU!!iJD@ W ~u~flff UflD ;G@flffflWU @/bx5UflDU V nasi obeini je prieelo izhajati glasilo, ki bo na neki naCin tudi komunikacija med obeani, in mislim, da si uredniski odbor zasluzi pohvalo. Pray jc, da tukaj v nascm glasilu zapiscmo tudi nekaj besed 0 nasem okolju, za katerega verno, da nam nc more biti v ponos. Yes svet se na razliene naCine ukvarja z vprasanjem onesnazevanja okoIja. Tega se lahko lotimo na razliene naeine in na razlienih podroejih tudi mi obeani obeine Videm in tako zapustimo svojim otrokom in vnukom lepso in bolj zdravo obCino, kajti okolje, v katerem trenutno prebivamo, ni nasa lastnina. Zivimo v zelo lepi obeini, ki je sestavljena iz dveh delov, hribovitegaHaloze in ravninskega. Vsi ti predeli se niso zelo onesnazeni, vsekakor pa bodo, ee ne bomo tega prepreCili mi sami-vsak posameznik. Nekaj je na tern podroeju ze bilo storjenega; ee se spomnimo Sturmovcev izpred easov, nasieenega z razmmt odpadki, nas tam danes pozdravi povsem drugaena slika. Se vedno pa se v Sturmovce stekajo odplake, ki onesnazujejo in to je nas skupni problem in ne Ie problem Ijudi, ki tam zivijo. Proti takim zadrcgam kot posamezniki ne moremo veliko storiti, toda lahko pa cigaretne skatle, ogorke in druge smeti mceemo v kos in tako prispevamo k eistcjscmu okolju, v katerem zivimo ter delamo in je mnogim tudi vir prciivctja in zasluzka (kmetijc, gozdovi, vinogradi, ... ). Vendar bi sc tudi vecje tciave lahko rcscvale z dobro organizacijo in pristopom. Mislim, da je tukaj primeren eas in kraj, da tudi g. zupan a in svetnike obeine Videm opomnimo, da bi bilo pray, ee bi po vsej obeini namestili vee kosev za smeti, kajti ce se ti v roki znajde prazna vreeka od bonbonov, ovoj sladoleda in drugo, jo lahko vdes v kos Ie, ee ta tudi obstaja, drugace pac na tla. Torej ste za cisto obeino? Ce ste na to vprasanje odgovorili z da, vas pozivam, da tudi v prihodnjih steviIkah nasega glasila piscte, podate svoje mnenje in predloge 0 tern, kako naso obCino narediti in ohraniti !epo in cisto, saj si tega pray gotovo vsi zelimo. Vanja ROPIC

BORZA PONUDBE

11

CENIK REKLAM IN OGLASOV V prvi stevilki tega glasila smo se tudi cIani ObCinskega odbora Socialdemokratske stranke Slovenije Videm odloCili, da obcanom obCine Videm predstavimo naso stranko in njeno delovanje. Stranka s kratico SDSS je v nasi obCini nastala 31. 01. 1995 in takrat stela 11 cIa nov. Danes steje nasa stranka 28 clanov. Predsednik stranke je Janez JANSA, obCinskega odbora Videm pa Stanko SIMONIC, na katerega se lahko vsi, ki bi zeleli postati cIani te stranke tudi obrnete z vprasanji in z veseljem yam bo nanje odgovoril. Znak nase stranke je bordo rdeca vrtnica z zelenim steblom in listom. Geslo nak stranke je: II Za resnicno demokracijo in socialno pravicnost v Sloveniji ' ~ Delujemo z namenom omogoCiti Ijudem, da sodelujejo pri - hlikovanju in izrazanju politicne pobude, dajejo smernice ojim izvoljenim predstavnikom, ... Zavzemamo se za vzpostavitev taksnih druzbenih odnosov, ki bodo v pogojih sodobnega podjetnistva in tekmovalnosti zagotovili vsakemu posamezniku enake moznosti sodelovanja, pravno varnost in solidarnost. Ker delujemo na podrocju obCine Videm, se zavzemamo tudi za njeno enovito kot edino uspesno dclovanje, saj bo Ie tako delovanje obCine imelo za posledico lepo urejeno obCino in srecne ter zadovoljne obcane. PREDSEDSTVO

@~~JlMJ. jfl)JOOIiMl@xr;/lrJJ~JlMJ. ~Nll~

L-

V mesecu oktobru je na pobudo najaktivnejsih v obCini in pod spretnim Fotoaparatom priznanega FotograFa nasta/a prva promocijska razg/ednica obCine Videm. Da bi bi/i obeani seznanjeni s promocijskimi prizadevanji, je razg/ednica pri/oga prvi stevi/ki obeinskega glasi/a, ki ima ob vseh obieajnih nalogah in namenih tudi promocijski znaeaj za obeane in obeino Videm. V primeru, da iz kakrsnih koli raz/ogov razglednice niste prejeli z glasi/om, jo zahtevajte ob prvem obisku na obeini. Razg/ednica bo tudi v javni prodaji, zato s podarjeno razg/ednico razvese/ite svojega najbo/jsega prijate/ja s pozdravi in povabilom v nase kraje.

NAS OLAS BO OBJA VUAL OB URADNIH OBJA VAH TUDI REKLAME. TODA NE ORE LE ZA REKLAMO, PAC PA OB TEM ZA PREDSTA VITEV DEJA VNOSTI OROANlZACIJ V OBCINI VIDEM

CENA OGlASA, KI JO JE POTRDIL SVET OBClNE, JE ODVISNA OD OBSEGA OGLASA; A4/1 - ena stran A4/2 A4/4 A4/8 A4/16

24.()()() SIT

12.000 SIT 6.()()() SIT 3.()()() SIT 1.5()() SIT

NaroCiJa sprejemamo v tajnistvu.

I :1 ;~ ( 0)

zivinozdravniska ambulanta, d.o.o.

If'" (' ,_,. \ . .

'''._/'L.. JUTovci lb, 2284 'VUUm pri Ptuju

PRVA PRIVATNA VETERINARSKA AMBUL4NTA NA STAJERSKEM IN NA SLOVENSKEM ZA VELIKE IN MALE ZIVAU * Ambulanta deluje od ponedeljka do sobote od 7.00 do 9.30 ure. V torek in cetrfek se od 15.00 doI7.00 ure. * Za male in velike iivali se opravljajo vse ambulantne usluge. * Telefon/telefax 062/764 407 * Zivinozdravniske usluge so na voljo 24 ur na dan. * Vse operacije velikih iiva/i se opravljajo na domu. *Mobitel 0609/640 466 Za obtane obtine Videm velja v letu 1996 in 1997 popust 50% na us luge paralitolo~k.ih preil kav livalskega blata (preiskave na gliste) kat dogovorjena obveza do obtanov ob pomoci obCine pri opremijanju z laboratorijsko opremo.

~lMlrr ~~

~~f. L~~~~t~~~~·~~~

od ponedeUka do petka. od 7. 00 do 15.00 ure RACUNALNISKO OBLIKOVANjE - DESIGN IZREZOVANJE IZ SAMOLh"PILNE FOLIjE NAMIZNO ZALOiNIS1VO PLASTIFICIRANjE. VEZA VA DOKUMENTOV ZIGI • FOTOKOPlRANjE • SJ1'011SK KDOR NE INVESTIRA v REKLAMO. DA SE PREBIJE NA TRZI~CE. JE KOT BI RAZBIL URO. DA USTAVI CAS 1l.@l%a@:~ @lo@o@o

1l.@l%a~~ @]o@o@o

1l.@~Wr?:~ @l.@o@o

1l.@l%fir?:~ @]o@o@o

IZDAjA TEL]: obCina Videm, Videm pri Ptuju 42, 2284 Videm pri Ptuju, tel./fax 062/764 120 '* GLA VNI IN ODGOVORNI UREDNIK: Stanko Ropic '* POMOCNICA GLA VNEGA UREDNIKA: Tatjana Mohorko '* TEHNICNI UREDNIK: Ivan ViJicnjak '* LEKTOR: France PJanteu '* OBLIKOVANJE IN TISK: Lories d.o.o., Ruprova 8, 220-1 MikJavz na Dravskem poJju '* STROKOVNI SODELA VCL Anton Roskar, Dani MiJosic, Ivan Ciglar '* Na osnovi mnenja urada vlade za informiranje RS st. 23/90-541/96-12 se za glasilo placuje 5% promemi davek '* Glasilo NAB GLAS je vpisano v evidenco javnih gJasil, ki jo I/odi urad "Jade za informiranje RS, pod zaporedno stevilko 1332 '* Glasilo je brezplacno '* Izhaja v nakJadi 2.300 izvodov.

12

DROBNE INFORMACIJE D]g({)lBNl lK1MIIETlJ§JKJ[ NASVlIETl

DOPISUJTE

APRIL Koruzo sejemo konee meseea, ce so cia ogreta na 8°C. Sa dim 0 pozen krompir. Oziminam drugic dognojujemo s KAN-om ob pojavu drugega kolenea. S paso pricnemo pri visini ruse 10 em. Zivalim, ki jih bomo pasli, postopoma zmanjsujmo zimski obrok in dodajmo vedno vee zelene krme. Cas je za nakup piscaneev, zlasd za zrejo nesnie. Po evetenju po potrebi sadno drevje dognojujemo z N gnojili. Zatravljene nasade mulCimo, ko doseie trava 15-30 em visine. V vinogradu zakljuCimo povezovanje rozg. Hruske in jablane obvezno dvakrat skropimo prod skrlupu in pepelnati plesni. Tudi na vino v kleti ne poza~imo, saj so temperature lahko ie visoke.

OBCANOM IN URADNIKOM V POMOC IN KORIST ObCina Videm je skupna, in edina obeina vseh obeanov. Ne glede na teklost nastanka je

nova 7.724 prenasa

NAS GlAS JE

V NASE GLASILO \ '--

-

vzorom, ki jih svet ie pozna ter prizna. Na teh osnovah ieli temeljiti tudi organizaeija in ustroj uprave obCine Videm. Integralno se navezuje na organizaeijo in ustroj eelotne obCinske strukture. Njen razvoj in rast kvalitete je odvisen predvsem od delovnih pogojev. Zato so, ne Ie sibki prostorski pogoji, velika frekvenea strank, delo uradnikov na vee lokaeijah ipd., pac pa tudi postopno nastajajoea zakonodaja na podroeju lokalne samouprave, narekovali odloCitev za deJo ob6inske uprave v uradnih urah za stranke, kot sledi: --

PONEDELJEK SREDA

VAS GAS PETEK naloga, da jo vzamemo za svojo, delujemo skupno v njeno - naso korist. Je edina nam dodeljena, edinstvena in kot vse ostale slovenske, se nebogljena. Strpnost in trud, sodelovanje ter dobra vera v naso nesluteno skupno moe naj nam obeanom bo svetal sij na poti do obCine evropske ravni. Ce se namenimo delali to, ni mnogotero poti, je Ie ena - v skupno, posteno, enovito, s silami veCine podprto in v interdiseiplinarno plansko naravnano obeino nase skupne bodoenosti. Le te naj se ne boji nihee, ki je v sebi posten in ki v bistvu spostuje svoje soobeane. Soobeanov si ni mogoee izbirati, kot si ni mogoee izbirati bratov in sestra. Mogoee pa je, korak za korakom slediti dobrim

v

MAUCA - vsak

delovni dan

- v sredo se

00 B.OO DO 13.00 URE 00 B.OO DO 12.00 in 00 14.00 DO 17.00 00 B.OO DO 12.00 00 10.00 DO 10.30 00 13.00 DO 14.00 URE

Ostali delovni cas od 7.00 do 15.00, oziroma v sredo do 17.00 in petek do 13.00 ure delavei obCinske uprave opravljamo redne naloge pri razresevanju upravnih zadev po uradni dolinosti ter za organe in organizaeije v obCini. V cilju veeje u6inkovitosti in uspesnosti dela v ob6inski upravi pozivamo vse obeane, da v najveeji moini meri upostevate z odredbo dne 22. 11. 1995 za stranke odrejene uradne ure. Zakonodaja 0 doloCitvi uradnih ur v driavni in obCinski upravi namree temelji tudi na fizioloskih in ostalih zahtevah Cloveka, da /ahko Ie v doloeenih pogojih kvalitetno opravi strokovno administrativno ter upravno de/o, ki zahteva z zakonom doloeen upravni postopek. Pray od rezu/tatov upravnih postopkov pa so odvisni rezultati, s katerimi razpolaga v koneni fazi obCina kot eelota. Zaposleni v obCinski upravi kljub temu, da se obeani sorazmerno poeasi - kot drugod - privajamo na iivljenje in delo v razvijajoci se obcini, menimo - da se obCini, ki ima taksne obeane, ni bati obstoja in zdravega razvoja. v

Stanko ROPIC VODJA OBCINSKE UPRAVE