Kolokvij - 23.1.2003

  • June 2020
  • PDF

This document was uploaded by user and they confirmed that they have the permission to share it. If you are author or own the copyright of this book, please report to us by using this DMCA report form. Report DMCA


Overview

Download & View Kolokvij - 23.1.2003 as PDF for free.

More details

  • Words: 813
  • Pages: 3
VAJE IZ BIOFARMACIJE IN FARMAKOKINETIKE KOLOKVIJ, 1.rok: 23.1.2003 1. Navedi 5 prednosti bioadhezivne farmacevtske oblike za aplikacijo na ustno sluznico pred klasično tableto za oralno aplikacijo! Oba pripravka vsebujeta isto učinkovino za sistemsko zdravljenje. (1 točka) 2. Nevtralizacijsko kapaciteto določamo trem antacidom: antacidi farmacevtska oblika testirana kolicina

A tableta 2 tableti

V dodane 1M HCl 30 ml V 0,5 M NaOH 20 ml potrebnega za nevtralizacijo minimalna dozirna 2 tableti kolicina zdravila

B suspenzija 2 vrečki suspenzije 30 ml 20 ml

C tableta 1 tableta 60 ml 20 ml

1 vrečka 1 tableta suspenzije

Za vse antacide določi nevtralizacijsko kapaciteto v predpisane minimalne dozirane kolicine zdravila. (0,8 točke)

navodilih

3. Pri spremljanju vezave učinkovine na plazemske proteine smo ugotovili, da se učinkovina veze na proteine 75%. Koncentracija proteinov je bila 6.5x10-5 mol/L, koncentracija proste učinkovine 1.5x10 -5 mol/L.Na vsaki molekuli proteina so tri vezavna mesta za učinkovino. -Kaksna je afinitetna konstanta? Zaradi sprememb v koncentraciji plazemskih proteinov se na veže le 60% učinkovine. Če je koncentracija proste učinkovine 2x10-5 mol/L, se pojavijo toksični učinki. Ali lahko torej v spremenjene koncentracije plazemskih proteinov pricakujemo učinke? ( 1 točka)

proteine visja od primeru toksične

4. V Scatchardovem diagramu narisite dve krivulji oziroma premici, ki ponazarjata vezavo učinkovine A in B na plazemske proteine, pri čemer imata obe učinkovini enako afinitetno konstanto, učinkovina A pa ima na eni molekuli plazemskih proteinov več vezavnih mest kot učinkovina B. (0,6 točke) 5. Podlaga za potrdno dermalno farmacevtsko obliko ima recepturo: Lancolum 6g Vaselinum album 10g Paraffinum liquidum 60g Paraffinum solidum 24g -Vodoemulgirajoce mazilo Ali ima katera od sestavin emulgatorske lastnosti in kakšne? točke)

( 0,6

6. Premer izvrtine v agarnem gelu je 14 mm, visina gela je 6 mm. Koncentracija NaOH v agarnem gelu je 1.6 mol/L. Ko napolnimo izvrtino agarnega gela z mazilom, sta nivoja mazila in agarnega gela enaka. Z mazilom smo vnesli v izvrtino 2 mmol učinkovine. Permeabilnostni koeficient učinkovine je 1.5x10-5 cm/min. Koliko molov učinkovine se sprosti v agar v 10 min, ce se v 30 min sprosti v agar 0,003 mmol učinkovine? 7.1 Za dvoprostorno p.o. aplikacijo velja: o vsota vseh členov polieksonencialnih enačb ob času t =0 je 0 o krvne nivoje ZU opisemo s trieksponencialno enačbo o večji je faktor absorpcije, večji je AUC 7.2 Za enoprostorno i.v. infuzijo velja: o manjši je Kel, kasneje dosežemo stacionarno stanje 7.3 Kako se spremenijo spodaj navedeni parametri, če v pogojih večkratnega doziranja i.v. injekcije povečamo T? o čas vzpostavitve s.s. ostane isti o manjše število aplikacij (doz) je potrebno za vzpostavitev s.s. o nihanja koncentracije ZU v s.s. so nespremenjena 7.4 Večji α ?pri dvoprostorski i.v. injekciji pomeni: o manjši AUC o večji Cmax zu v tkivu o hitrejši upad plazemskih c v distributivni fazi 7.5 Prostorni farmakokinetični modeli: o glavni parametri modela so hitrostne konstante o metabolizem učinkovine lahko modeliramo tako v fizioloških kot v prostornih farmakokinetičnih modelih (napisani so samo pravilni odgovori) 8. Določeno maso kisle učinkovine raztopimo v določenem volumnu vode in tako dobimo osnovno raztopino. Nato izvedemo naslednje redčitve ter meritve absorbanc: a) 1 mL osnovne raztopine redčimo na 5 mL z 1M NaOH ter nastali raztopini izmerimo A=0,694, b) 1 mL osnovne raztopine redčimo na 50 mL z 1M HCl ter nastali raztopini izmerimo A=0,348, 1 mL osnovne raztopine redčimo na 50 mL s pufrom pH 4.36 (pH pufra se ne spremeni) ter nastali raztopini izmerimo A=0,694. Izračunajte X (X=A ionizirane oblike pri pH=5.32/A ionizirane oblike pri pH=4.10). (1 točka) 9.1 Za neko homogeno vrsto učinkovin s podobnimi MM smo ugotovili, da obstaja zelo slaba korelacija med absorpcijo teh učinkovin iz

intestinalnega trakta in njihovimi logP (oktanol/voda) vrednostmi. Kaj lahko na osnovi te informacije sklepamo o mehanizmu absorpcije teh učinkovin iz intestinalnega trakta? Vse učinkovine se v intestinalnem traktu dobro raztaplajo in so stabilne. (0,4 točke) 9.2 Za neko učinkovino smo ugotovili da se absorbanci popolnoma ionizirane in popolnoma neionizirane oblike pri 285 ?nm močno razlikujeta, pri 230 ?nm pa sta enaki. Katero valovno dolžino bi izbrali pri spektrofotometrični metodi določevanja pKa vrednosti te učinkovine? Isti učinkovini želimo določiti pKa vrednosti tudi s topnostno metodo, pri čemer želimo topnost učinkovine pri posameznem pH določevati spektrofotometrično. Pri kateri valovni dolžini bi določevali A (285 nm ali 230 nm) ? Obrazložite! Katero primarno lastnost mora učinkovina imeti, da jo lahko določamo s topnostno metodo ? (1 točka) 10. Učinkovina se po peroralni aplikaciji raztopi (doza= 50 mg). V telesu se porazdeljuje v skladu z zakonitostmi enoprostornega modela (slika 1). Po peroralni aplikaciji se absorbira 70% učinkovine. Podatki o časovnem poteku plazemske koncentracije so zbrani v tabeli: (h) 0 0,5 1 2 3 8 10 16

t Cp (mg/L) 0,000 0,115 0,171 0,194 0,170 0,044 0,024 0,004 a) Izračunajte biolosko razpolovno dobo eliminacije. (0,4 točke) b) Z Wagner-Nelsonovo metodo določi kinetiko absorpcije in izračunaj konstanto hitrosti absorpcije. (0,6 točke) c) Izračunaj čas, v katerem se absorbira 20 mg učinkovine. (0,4 točke)

Related Documents