03 Casopis - Junij - 2006

NAŠ GLAS D RU Š T VO G L U H I H I N N AG L U Š N I H P O D R AV JA M A R I B O R Letnik V, Številka 17

www.dgn.mb.edus.si

Junij 2006

UVODNIK Na naslovnici

VSEBINA

so slike s skupnih aktivnosti, ki smo jih organizirali v našem Društvu v mesecu maju in juniju.

V naslednji številki: Pred vami je četrta letošnja številka glasila Naš glas, v kateri smo za vas pripravili veliko zanimivega branja in novic z različnih področij. Glasilo, ki ga pripravljamo že peto leto, je med člani izredno priljubljeno, saj je razgrabljeno že isti dan ob izidu. Prav zato smo se odločili, da naklado s sedanjih 50 izvodov povišamo na 80 izvodov. Marsikomu se bo zdela ta številka majhna, vendar odraža trenutne zmožnosti sofinancerjev, ki nam nudijo vse premalo finančne pomoči za še večjo naklado in za vseh 500 gluhih in naglušnih uporabnikov iz 34 občin in mest Podravja, ki bi lahko prejemali naše glasilo in tako sproti bili seznanjeni s dogajanjem v Društvu in ostalimi zanimivostmi iz sveta tišine. Da pa naše glasilo redno izhaja se moramo zahvaliti sofinancerjem, ki so:Zavod RS za zaposlovanje, FIHO, občine Podravja ter Evropski socialni sklad. seveda vsem našim članom, ki redno dopisujete v naše glasilo. Predsednik: Milan Kotnik

Vljudno še naprej vabljeni k sodelovanju pri pripravi glasila. Prispevke in članke za naslednjo, julijsko številko glasila »Naš glas« prinesite do 25. v mesecu. Uredništvo glasila

-Predstavitev programa, ki ga izvajamo v društvu že 6 leto; »Pomoč ostarelim gluhim in naglušnim članom na domu«.

-Izvlečki sklepov s sej organov Društva v mesecu juniju. -Poročilo o izvedenih aktivnostih v zadnjih treh mesecih s slikami.

Glasilo »Naš glas« Pošiljamo tudi v domove upokojencev, kjer bivajo gluhi in naglušni ljudje, z namenom, da jim popestrimo njihov vsakdan.

STRAN

Uvodnik

2

Od tu in tam

3

Dobro je vedeti

4

Člani pišejo

5,6

Izobraževanje

7

Kulinarika

8

Dogodki; Društva , ZDGNS 9 Nagradna križanka

10

Poezija, razvedrilo

11

Tehnični pripomočki

12,13

Obvestila, vabila, aktivnosti 14

Delovanje društva, seje... - 13.6.2006, seja upravnega odbora ob 17. uri.

-Dom starejših občanov Tezno -Dom Danice Vogrinec in enota Tabor

-Sončni dom Pobrežje Glasilo si izmenjamo z Društvoma Auris Kranj in Mestno društvo gluhih Ljubljana.

- 14.6.2006, seja sekcije športa ob 18. uri. - 15.6.2006, redna seja skupščine ob 17. uri. Društvo GNP Maribor

Če tudi vi želite prejeti naše glasilo se oglasite v našem Društvu v času uradnih ur. Tudi Knjižnica Rotovž Maribor prejema naše glasilo z namenom ponuditi svojim bralcem čimvečji izbor internih glasil na področju Maribora in trajnim arhiviranjem pisnih publikacij Maribora.

Glasilo

je v celoti objavljeno na naši spletni strani Društva www.dgn.mb.edus.si v rubriki, Mediji / Časopis.

SPREMLJAJTE OBJAVE NA INTERNETU Od 9. maja 2005 vse dogodke, aktivnosti, programe in ostale koristne informacije objavljamo tudi na internetu na naši spletni strani.

www.dgn.mb.edus.si

TOLMAČI

NASLOVI

KOSER MARIJA

Goriška ul. 6, 2000 Maribor

02/33 15 711

031 316 040 dopol. in popol.

NOVAK SUZANA

Celjska ul. 14, 2000 Maribor

02/332 60 09

041 600 201 dopol. in popol.

PLOJ LIDIJA

Frankolovska 14, 2000 Maribor

02/33 12 347

041 282 344 dopol. in popol.

GERENČER SIMONA

Cankarjeva 6/f, 2000 Maribor

/

031 545 440 dopol. in popol.

Stran 2

TELEFON

OBVESTILO

NAŠ GLAS

GSM

DOSEGLJIVOST

Junij 2006

OD TU IN TAM 11. MAJ, MEDNARODNI DAN DRUŽINE Število družin v Sloveniji se povečuje, a so manjše. Najpogostejši tip družine je poročen par z otroki. Povprečna družina z otroki v Sloveniji šteje 3 - 4 člane. Družino statistično sestavljajo starši in njihovi otroci, ki živijo v istem gospodinjstvu, in še nimajo svoje družine. Družino sestavljata lahko samo mož in žena oziroma partnerja v zunajzakonski skupnosti, ki živita skupaj. Ko otrok postane starš, ali se poroči, zaživi v zakonski ali zunajzakonski skupnosti oziroma odide iz svoje izvorne družine, statistično ni več štet v družino staršev. V Sloveniji imamo po zadnjih podatkih iz popisnega leta 2002, 556 tisoč družin, v katerih v povprečju živijo trije člani. 87 % prebivalstva Slovenije živi v družinah. Največ družin v Sloveniji še vedno predstavljajo poročeni pari z otroki (53 %), vendar pa njihovo število počasi upada. Vse več je družinskih skupnosti, v katerih partnerja nista poročena, imata pa otroke – takih je bilo leta 2002 5,3 %. Ravno število teh družin se je v primerjavi s popisom 1991 najbolj povečalo. Skoraj vsaka peta družina v Sloveniji je enostarševska družina. Število teh družin narašča, od popisa 1981 se je skoraj podvojilo. Skoraj polovica staršev v takšnih družinah je starejša od 50 let. Otroci si ne ustvarijo svoje družine, pogosto ostanejo s staršem in skrbijo zanj. V družinah z otroki se število otrok zmanjšuje, povečuje pa se njihova povprečna starost. Najštevilčnejše so družine, v katerih so starši poročeni (3,7 člana); povprečna velikost enostarševskih družin pa je 2,3 člana. Približno polovica družin ima enega otroka (48,6 %), malo manj družin (42 %) ima dva otroka. V Sloveniji govorimo o velikih družinah že, če v družini živijo trije Junij 2006

otroci ali več. Med otroke v velikih družinah so všteti vsi otroci, ki živijo pri starših, ne glede na njihovo starost. Pogoj je le, da si niso ustvarili svoje družine in še vedno živijo doma. Take družine niso ravno pogoste, saj jih je le 9% od vseh družin z otroki.

kih soseskah ter v naseljih v mestih in izven njih. Način je povsem preprost: vsako leto zadnji torek v mesecu maju sosedje drug drugega povabijo na pijačo ali prigrizek s prijetnim druženjem na vrtu, v veži ali na ulici. Dogodek je priložnost za sproščeno srečanje z drugimi stanovalci, ki ga v današnjem času, polnem

naglice in naraščajoče odtujenosti, Velike družine z otroki, mlajšimi od sploh ne poznamo. 18 let (oziroma 26 le, če se še izobra- V letu 2005 je združenje »Evropski žujejo), enkrat letno prejmejo doda- sosedski dan« k spodbujanju kvalitetek za veliko družino. Ta po podatkih tnega skupnega življenja in razvijanMinistrstva za delo, družino in social- ju solidarnostne bližine povabilo tudi Mestno občino Maribor. Župan Boris ne zadeve za leto 2006 znaša 81.910,00 tolarjev. V letu 2005 je Sovič je pozval mestne četrti i krajedodatek za veliko družino prejelo vne skupnosti, naj se pridružijo tej zanimivi iniciativi in pomagajo pri 24 962 družin. realizaciji projekta. Dokaz, da smo v Po podatkih Eurostata sodi Slovenija med države,ki imajo malo velikih družin. Povzeto iz spleta

PRAZNIK SOSEDOV Letošnji praznik sosedov je bil 30. maja. V Franciji so leta 2000 začeli uresničevati projekt, imenovan »Praznik sosedov«, ki se je leta 2003 razširil na več francoskih mest. Leta 2004 pa je s podporo Evropske unije v njem sodelovalo že 3,5 milijona Evropejcev. Osnovna ideja projekta je zbližanje sosedov, saj se marsikje niti ne poznamo, komuniciramo pa z osebami, oddaljenimi v kilometrih in drugačnimi po načinu življenja. Cilj projekta je spodbujati in krepiti vezi med sosedi, prispevati k povezovanju in družbeni vključenosti v stanovanjNAŠ GLAS

Mariboru že ob prvem praznovanju Dneva sosedov izpolnili pričakovanja tega evropskega projekta, je priznanje, ki ga je županu Mestne občine Maribor, Borisu Soviču, 26. februarja 2006 podelil Atanase Perifan, ustanovitelj Dneva sosedov in predsednik Združenja evropskih mest. Hkrati je priznanje spodbuda za prizadevanje pritegniti k praznovanju Dneva sosedov in resnično dokazati,da prijateljstvo in človeška toplina ter solidarnost niso prazne besede. Povzeto iz spleta

Stran 3

DOBRO JE VEDETI Z VINOM NAD GLUHOST Znanstveniki bodo z najnovejšim odkritjem o blagodejnih učinkih rdečega vina zagotovo navdušili ljubitelje žlahtne kapljice. Znano je že, da kozarec rdečega vina na dan blagodejno vpliva na zdravje, izboljša razpoloženje in krepi imunski sistem. Sedaj pa je prišlo na dan tudi, da pitje rdečega vina lahko prepreči gluhost.

ostaja v zakonu stara ureditev, kar pomeni, da del tega dopusta - prav tako 75 dni - eden od staršev prenese in izrabi najdlje do osmega leta otrokove starosti. Po novem pravico do krajšega delovnega časa zaradi starševstva lahko izrabijo tudi starši, ki niso v tako imenovanem delovnem razmerju (samozaposleni in kmetje), in eden od staršev, ki neguje in varuje dva otroka, in sicer do šestega leta starosti mlajšega otroka. Novo je tudi določilo, po katerem ima eden od staršev pravico do plačila prispevkov za socialno varnost, če so v družini štirje ali več otrok in sicer do desetega leta starosti najmlajšega otroka. Pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek pa ima po novem eden od staršev, ki neguje in varuje dva ali več otrok z zmerno oziroma hujšo motnjo v duševnem razvoju ali z zmerno oziroma hujšo gibalno okvaro.

Vsebuje namreč veliko antioksidantov, ki nevtralizirajo kemijske snovi, ki napadajo notranjost ušesa, povzročajo vnetja in posledično gluhost. Učinek, ki ga ima rdeče vino na zdravje, se lahko primerja s tistim, ki ga ima zeleni čaj. Kozarec rdečega vina na dan izboljša razpoloženje in poskrbi za boljši sluh, pravijo znanstveniki.

RAZLIKA MED PLAČANIM IN NEPLAČANIM DOPUSTOM Ločevati je treba med 75 dnevi plačanega prenesenega dopusta za nego in varstvo otroka, ki ga izrabi eden od staršev, in med 75 dnevi neplačanega očetovskega dopusta, ki ga lahko izrabi le oče. Pri pravici do očetovskega dopusta so poslanci sprejeli predlog ministrstva, da neplačani očetovski dopust v trajanju 75 dni lahko izrabi najdlje do tretjega leta otrokove starosti. Pri dopustu za nego in varstvo otroka pa Stran 4

Sprejete so bile tudi nekatere izboljšave pri uveljavljanju dodatka za veliko družino, pri čemer ni več datumske omejitve, višji pa je tudi dodatek, ki ga velike družine dobivajo enkrat na leto. Družine s tremi otroki bodo dobile 82.000 tolarjev, tiste s štirimi ali več otroki pa 100.000 tolarjev. Oče bo moral po novem izrabiti 15 dnevni plačani očetovski dopust do dopolnjenega šestega meseca otrokove starosti (prej v prvih 105 dneh trajanja porodniškega dopusta).

Če želiš biti ljubljen, ljubi!

NASVETI ZA IZGUBO KAKŠNEGA KILOGRAMA -Pijte veliko vode. Voda je najboljša tekočina. Če boste pili, občutka lakote ne boste zamenjali z občutkom žeje. -Ne preskakujte obrokov, jejte od 4 do 6 obrokov na dan. Le tako bo v telesu vzdrževan konstanten nivo sladkorja, ki je potreben za vsakdanje dejavnosti, in ne boste pretirano občutili lakote. -Vsak dan jejte obroke ob približno istem času. -Vsak dan jejte veliko sadja in zelenjave. Sadje in zelenjava vsebujeta (poleg vitaminov in mineralov) veliko vlaknin. To vas bo nasitilo, vam istočasno pomagalo znižati holesterol ter oviralo absorbcijo maščobe v telo. -Vsak grižljaj dobro prežvečite, tako da se le-ta skoraj utekočini. S tem se prične proces prebave že v ustih. Telesu zelo olajšamo prebavo, zaradi česar se bolje počutimo, hrana pa se hitreje absorbira. -Ko niste več lačni nehajte jesti. Pomembno je, da se pri obrokih ne “nabutate” do konca. Da torej prenehate jesti, ko niste več lačni in ne takrat, ko ne morete spraviti vase ničesar več. -Ne jejte hitre hrane. S svojega jedilnika izločite čim več hrane, ki si jo sami na hitro naredimo oziroma jo le pogrejemo. Večina te hrane vsebuje veliko maščob, natrija in sladkorja. -Predvsem pa se veliko in redno gibajte ter tako porabite vnešene kalorije.

Seneka ml. NAŠ GLAS

Junij 2006

ČLANI PIŠEJO POTOVANJE PO BIVŠI JUGOSLAVIJI Med prvomajskimi prazniki smo se z avtobusom odpravili na pot proti Črni Gori. Med potjo smo se ustavili v Sarajevu. Pod vodstvom vodiča smo si ogledali Baščaršijo, Begovo džamijo iz leta 1521, mestno hišo, Principov most in sinagogo. Sledil je prosti potep po mestu in obilica gurmanskih užitkov pri degustiranju »bosanskih jedi«. Med nadaljevanjem naše poti proti Budvi nas je pot vodila skozi Mostar, Jablanico, ter ob reki Neretvi proti morju. Ogledali smo si kraj, kjer se je med drugo svetovno vojno odvijala znamenita »Bitka na Neretvi«. Pot smo nadaljevali do izliva Neretve v morje, kjer so nepregledna lepo urejena namakalna polja za vzgojo različnih vrst vrtnin in sadja. Med nadaljevanje poti proti Črni Gori smo se ob morju peljali skozi Neum, ki je košček bosanske jadranske obale. V Budvi smo se nastanili v hotelu Aleksandar. Naslednji dan je bil namenjen ogledu bivše Črnogorske prestolnice Cetinja, palače kralja Nikole in muzej. Istočasno pa moram poudariti,da je Cetinje potisnjeno bolj na rob razvoja, odkar je glavno mesto Podgorica. Sledila je vožnja na goro Lovčen, kjer smo si ogledali mavzolej največjega črnogorskega pisatelja, pesnika in filozofa Petra II. Petrovića Njegoša. Vožnja na goro ni najbolj prijetna, saj je cesta speljana čez neštete serpentine, ki so ji kos le dobri šoferji; sopotniki pa naj bi bili zelo trdnih živcev in brez strahu. N vrhu nas je čakala še dokaj debela snežna odeja. Najprijetnejše trenutke dneva smo preživeli v vasici Njeguši, kjer so nas v restavraciji pogostili z Njeguškim pršutom, z domačim sirom in znanim črnim vinom Vranac. Tu smo se s prijaznimi domačini malo poveselili, se z njimi slikali in tudi zapeli. S Črnogorske planine smo se podali v zaliv Boka Kotorska, kjer smo si ogJunij 2006

ledali mesto Kotor, ki je pod Unescovo zaščito. Dan, ki je sledil, je bil namenjen prosti izbiri med ogledom mesta Budve ali kopanju. Nov dan smo imeli na razpolago za ogled Skadarskega jezera in samostana Ostrog, ali pa za potepanje po Budvi. Pred nami je bil dan namenjen vračanju proti domu. Ustavili smo se v Dubrovniku, kjer nas je pričakala

da v njega naselijo turiste. Nič boljše ni v Bosni, če ne še slabše. Baščaršija v Sarajevu je obnovljena. Na cestah in pločnikih so s posebno barvo še vedno označena mesta, kjer so za posledicami eksplodiranih granat in streljanja ostrostrelcev umirali nedolžni prebivalci Sarajeva v zadnji balkanski moriji. Ta naj bo v opomin in svarilo poznejšim rodovom. Preživeli smo čudovite dneve zapolnjene z ogledi lepot nekdanje skupne domovine in obilico dobre volje, ki jih bom ohranila v lepem spominu.

vodička in nam razkazala znamenitosti mesta. Med ogledom smo srečali skupino gluhih turistov iz Francije. Po krajšem prijetnem klepetu smo si zaželeli še veliko lepih in srečnih trenutkov na nadaljni poti. Samostojni potep z možem po mestu nama je žal preprečil dež. Pot do doma nas je vodila po jadranski magistrali proti Splitu, nadaljevala pa se je po novozgrajeni avtocesti v smeri Zagreba in nadaljevala v naš lepi Maribor. Ob koncu mi dovolite, da v nekaj stavkih opišem razmere in socialni položaj prebivalcev v naših bivših dveh republikah. Doma velikokrat negodujemo nad našimi razmerami in nad tem, kako živimo. Prebivalci Črne Gore živijo v veliko težjih pogojih kot mi. Nezaposlenost pri njih znaša nad 40%, ceste so v zelo slabem stanju. Zaradi vojne imajo obnovljenih komaj polovico turističnih objektov, drastično jim primanjkuje tudi stanovanj. Najemniško stanovanje je mogoče dobiti za zmerno ceno, žal pa ga je potrebno med turistično sezono izprazniti, NAŠ GLAS

Naslednjega podobnega potepanja se bova zagotovo udeležila, samo, če naju bo služilo zdravje. Lepo je bilo! Vesna Burk

Tistim, ki vedno zrejo v tla, se lahko zgodi, da spregledajo mavrico. Anonim Stran 5

ČLANI PIŠEJO VTISI IZ GORSKIH TUR IN IZLETOV Lansko leto sem se v družbi članov raznih planinskih društev iz našega mesta kar 37-krat podal v gorsko hribovski svet po domovini, kakor tudi zunaj meja naše lepe domovine. Nemalokrat pa sem se po planinskih poteh podal tudi sam, brez družbe pohodnikov ali planincev. Pohodov sem se udeleževal večinoma v družbi slišečih in v njihovi družbi neizmerno užival, saj so bili z menoj zelo prijazni in razumevajoči. Težave mi je povzročalo samo komuniciranje, ki pa sem jim bil kos z pisanjem težje razumljivih besed. Planinski izleti se delijo na tradicionalne pohode in navadne planinske izlete. Tradicionalne pohode organizirajo posamezna planinska društva ob določenih časovnih terminih in po določeni poti, ki jo zelo redko spreminjajo. V lanskem zelo aktivnem pohodniškem letu sem se udeležil naslednjih tradicionalnih pohodov: -Po poteh pohorskega bataljona (zadnjič) -Boč -Ramšakov vrh -Vorančeva pot po kulturnem prazniku -Snežnik, katerega vrh sem dosegel v zelo vetrovnem vremenu -Tradicionalni vzpon na Porezen (zadnjič) -Dobrovlje -Štampetov most -Andrejev spominski pohod z izhodiščem na Okrešlju -Tradicionalna pot na Pohorje, ki ga organizira Planinsko društvo Planika -Miškova pot -Tradicionalni planinski pohod na Čemšeniško planino in -Tradicionalno srečanje na Žavcarje Stran 6

vem vrhu.

kem

Zelo aktiven in vztrajen sem bil tudi na planinskih izletih, ki sem se jih udeleževal v družbi planincev:

-Sevniška pot 2. del

-izlet na Slivno -Sv. Planina (bivši Partizanski vrh), Javor in Čebine -iz Raven na Koroškem čez Šteharski vrh, cerkev Svetega Križa do Dravograda

-Boč -del Rokovnjaške poti (Trojane in Limbardska gora) -del Šaleške planinske poti in -pot na območju Polzele.

-iz Brestanice čez Bohor v Sevnico -od Andrejevega doma na Slemenu po planinski poti do doma na Smrekovcu v Bele Vode -Kriška gora - Dobrča -Cerkljansko - Škofjeloško hribovje (Idrija, Sivka, Bevkov vrh, koča na Ermanovcu, Slajka, Hotovlje, Loška koča, Gora– Malenski vrh, čez pot pod Lubnikom do Škofje Loke) -Vrh nad Laškim in Hum -Storžič -Klopni vrh na Pohorju -Na Dobrči -Visoki Kanin-Prestreljenik Rombon

in

-Rjavina -izlet na Bogatin (KomnaMahavšček - Bogatin - Krnsko jezero - nad Komarčo - Planina Viševnik - Kosijev dom Vogar -Janče - slovesnost ob 100 letnici ustanovitve litijske podružnice SPD, kjer sem uspešno zaključil akcijo 100 vrhov za sto let PD Litija. Na prireditvi mi je predsednik PD Litija iskreno čestital za vztrajnost in mi podelil značko ob zaključku akcije. -tromeja med Avstrijo, Italijo in Slovenijo -Obir (Hochobir) na avstrijskem Koroškem -Spikkogel na avstrijskem Štajerskem -Sevniška pot 1. del -Noč čarovnic na Gradu na Gorič NAŠ GLAS

Izlet v gorski svet je nekaj čudovitega. Hoja po neokrnjeni naravi blagodejno vpliva na zdravje in počutje. Uživam v neskončnih naravnih lepotah, v brezmejnih prostranstvih, ki se jih lahko naužijem z razgledom, ki mi ga nudi osvojen vrh. Radovan Milenovič

Najbrž bom živel samo enkrat. Če zatorej lahko komu izkažem prijaznost ali naredim kakšno dobro delo, naj to storim sedaj, naj ne odlašam ali pozabim, saj ne bom več šel po tej poti. William Penn Junij 2006

IZOBRAŽEVANJE IZBOLJŠANJE RAČUNALNIŠKE PISMENOSTI BREZPOSELNIH Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v okviru donacijske sheme programa PHARE »Izboljšanje računalniške pismenosti brezposelnih« izbralo več projektnih predlogov za izboljšanje računalniške pismenosti brezposelnih. Za projekte je namenjenih preko 7 mio. EUR. Razvoj informacijske tehnologije je močno preoblikoval način dela in poslovanja. Ker brezposelni pogosto ne sledijo razvoju informacijske tehnologije, so zaradi tega tudi manj zaposljivi. Informacijska družba prinaša nove izdelke, nove storitve in nova področja uporabe, za katere pa je potrebno tudi novo znanje.

poselnim zagotovil osnovna znanja računalniške pismenosti oziroma njihovo nadgradnjo, povečal njihovo prilagodljivost razvoju IKT in posledično povečal njihovo zaposljivost. Brezposelnim osebam bo omogočil,da kandidirajo za delovna mesta, na katera se do sedaj niso prijavljali. Vse več delovnih mest namreč predvideva poznavanje osnovnih računalniških orodij.

vanja.Gre predvsem za kombinirano izobraževanje (»blended learning«), kjer se s pomočjo informacijske tehnologije poveča učinek učenja in skrajša celoten čas izobraževanja v učilnici. Del izobraževanja poteka na klasičen način, preostanek pa v obliki spletnih tečajev (spletajev), kjer se z uporabo informacijske tehnologije udeleženci izobraževanja učijo samostojno.

Skupni znesek sredstev za celotno Slovenijo in vse prijavitelje je 7.550.000 EUR, od česar 74,2% predstavljajo sredstva programa Phare in 25,8% državna javna sredstva. Program zagotavlja tudi boljšo izkoriščenost javnih točk za dostop do interneta (knjižnice, E-šole, središča za samostojno učenje…), večjo usposobljenost kadrov, kot tudi uvajanje sodobnih oblik izobraževanja.

Pomemben del kombiniranega izobraževanja je tudi predtestiranje udeležencev, kar omogoča tvorjenje homogenih skupin, s tem pa tudi učinkovitejši potek izobraževanja. Takšen način izobraževanja je dejansko prilagojen vsakemu posamezniku.

Pomanjkanje tovrstnega znanja povzroča »digitalni razkorak«. To je delitev med tistimi, ki že imajo osnovno izobrazbo na področju informacijske tehnologije in tistimi, ki je nimajo.

Kako se udeležiti brezplačnega računalniškega izobraževanja, lahko brezposelni izvedo na izpostavah Zavoda za zaposlovanje in pri izbranih izvajalcih izobraževanja. Več informacij pa jim bo v kratkem na voljo tudi na spletnem portalu http:// www.spletno-ucenje.com/phare.

Program bo občutno pripomogel k zmanjšanju digitalne ločnice, brez-

Ena od ključnih sestavin projekta je uporaba sodobnih metod izobraže-

Brezposelni, ki jih tovrstno izobraževanje zanima, lahko že danes brezplačno preverijo svoje znanje in oddajo informativno prijavo na spletnem naslovu http://www.spletnoucenje.com/phare. Hkrati pa so jim na voljo tudi interaktivne učne vsebine iz osnovnih računalniških programov. Povzeto iz spleta

ČESTITKE NAŠIM ČLANOM, ROJSTNI DNEVI, ROJSTVA, OBLETNICE V mesecu juniju praznujejo: BIZJAK Zvonko KORES Majda SAVEC Slavica ŠMIDLEHNER Jožica CEBEK Boris CVETKO Peter LORENČIČ Adolf GAP Dušica HOLC Aleksandra TUŠ Zoran

Junij 2006

ISKRENE ČESTITKE OB PRAZNOVANJU OSEBNEGA JUBILEJA TER VSE NAJBOLJŠE ŽELJE IN VELIKO ZDRAVJA VAM ŽELI

ČESTITKA OB

ČESTITKA

ROJSTVU HČERKE Ob tebi Abraham sedi, navihano

Danica Novak in Franci se ti smeji, na polovici življenjske Korošec sta postala starša si poti, uživaj lepe srečne dni. hčerki Niki. Rojena 4.5.06

Društvo GNP Maribor Predsednik Milan Kotnik

Iskrene čestitke ob življenjskem jubileju,predvsem pa zdravja in Člani Društva sreče obilo ti želita

iskreno čestitamo NAŠ GLAS

Bernarda in Slavica Stran 7

KULINARIKA … KROMPIRJEVE ŠTRUČKE S PRŠUTOM Sestavine za 14 kosov: 200 g krompirja, 250 g gladke moke, 50 ml mleka, 20 g kvasa, 10 g sladkorja, pol čajne žličke soli,2 jajci, 50 g zmehčanega masla,1 jedilna žlica sesekljane bazilike, ščepec popra, 14 rezin pršuta Priprava: Krompir skuhamo, olupimo in zmečkamo. Kvas raztopimo v mlačnem mleku ter ga s še toplim krompirjem, moko, jajcem, baziliko, zmehčanim maslom in soljo zgnetemo v testo. Testo pokrijemo s kuhinjsko krpo in pustimo, da počiva eno uro. Znova ga pregnetemo in če je premokro, dodamo še malo moke.

Za razvajene obstajajo celo posebne mizice, ki se jih prijetno namesti na pernico, in če kavo spremlja še kakšen rogljiček, malce marmelade, mehko kuhano jajce, kosmiči s svežim sadjem in jogurtom, ob posebnih še kozarček penine, so izpolnjeni skoraj vsi pogoji za začetek dneva.. Že stara modrost pravi, da je treba zjutraj jesti kot kralj in če se pri tem ne omejimo le na količine, temveč tudi na okoliščine, je zajtrk v postelji zagotovo obred, ki nam vzbuja prav takšne, namreč, kraljevske občutke. Ker se naše energetske rezerve čez noč močno izčrpajo, potrebujemo za dober začetek dneva že zjutraj pošteno podporo. Po možnosti kmalu zatem, ko smo vstali. Najboljši dobavitelji energije so kompleksni ogljikovi hidrati, kot jih najdemo v pol-

Tako kot za ves dan, velja tudi za zjutraj priporočilo, da čim več pijte. Kava je dovoljena, sveži sadni sokovi brez sladkorja so najboljši za začetek dneva, tudi sadni in zeliščni čaji dobro denejo. Še najbolje zeleni čaj, ki tako in tako velja za tistega, ki poskrbi za dobro telesno počutje. Tudi kakšno kakšno praznično lenarjenje pod pernico tam do poldneva ni od muh.

VINOGRADNIŠKO KISLO ZELJE ALI REPA Sestavine: 1 kg kislega zelja, 30 dag mletega mesa, kranjska klobasa narezana na kolobarje, 20 dag sesekljane čebule,2 dl belega vina, 3 - 4 žlice olja, sesekljan česen, majaron, kumina, lovor,žlica sladke paprike v prahu. Priprava:

Razdelimo 45 g velike porcije in oblikujemo v tanke štručke. Položimo jih v pekač na papir za peko in premažemo z razžvrkljanim jajcem. Pustimo počivati okoli 20 minut. Pečico segrejemo na 170 stopinj in na srednji višini pečemo 20 minut. Pečene in ohlajene štručke zavijemo v rezine pršuta ter postrežemo. Čas priprave: 2 uri (testo počiva 1,5 ure).

ZAJTRK V POSTELJO, PROSIM! Kaj je lepšega kot jutranje prebujanje ob vonju kave in osebi, ki poskrbi za to, da se opojna pijača znajde na pladnju ob postelji? Stran 8

nozrnatem kruhu, kosmičih, in drugih polnovrednih žitaricah. Dobre so tudi marmelade, še boljše je sveže sadje, ki nam že v jutranjih urah

podari nekaj koristnih vitaminov. Sadni sladkor se namreč napoti direktno v kri. Mlečni izdelki, še posebno tisti z nekaj manj maščobe, obogatijo zajtrk z beljakovinami. Krepak zajtrk z jajci na oko in slanino pa nas bo prej utrudil, kot spodbudil v tek in hkrati še pošteno okrepil naše maščobne rezerve.

NAŠ GLAS

Kislo zelje skuhamo in odcedimo. Na olju popražimo čebulo, dodamo mleto meso in narezano kranjsko klobaso in začimbe. Pražimo počasi 10 do 15 minut. Med praženjem pogosto mešamo. Ko je meso praženo, dodamo papriko v prahu, še malo popražimo in zalijemo z belim vinom in malo vode, dodamo kuhano kislo zelje.

Dobro premešamo in pokrito počasi dušimo še 10 do 15 minut. K zelju postrežemo krompir po svoji želji. Bogdan Fras

Junij 2006

DOGODKI; DRUŠTVA, ZDGNS REZULTATI Državno prvenstvo gluhih v košarki v Kopru se je odvijalo v Luciji 20. maja. Prijavljene so bile 4 ekipe. Po izredno zanimivih tekmah je bil vrstni red ekip naslednji. 1.

mesto DGN KOPER

2.

mesto MDG LJUBLJANA

3.

mesto ZGNL

4.

mesto MDGN SL. KONJICE

Državnemu prvaku v košarki za gluhe za leto 2006 čestitamo.

EKSHIBICIJSKA TEKMA V KOŠARKI ZA ŽENSKE Istočasno je v Kopru, popoldan potekala eksihibicijska tekma v košarki za ženske VZHOD : ZAHOD V ekipi Vzhod, ki je zmagala so nastopile tudi tri naše članice: Sanja Mertik, Janja Feguš in Mirjana Drumlič. Za lep uspeh na ekshibicijski tekmi v košarki za ženske našim članicam čestitamo. Sanja Mertik

DRUŠTVO GLUHIH IN NAGLUŠNIH DOLENJSKE IN BELE KRAJINE JE PRAZNOVALO 50 OBLETNICO DELOVANJA DRUŠTVA V mesecu maju smo dobili prijetno vabilo iz Novega mesta, ki nas je povabilo na otvoritev novega prostora in novinarsko konferenco ob njihovi 50 obletnici društva. Zaradi obilice dela in ostalih obveznosti se temu prijaznemu vabilu nismo mogli odzvati, zato na tem mestu izkoriščamo priložnost in izrekamo iskrene čestitke ob častitljivem jubileju in jim želimo še naprej veliko uspehov. Društvo GNP Maribor

VIDEO NOVICE ZA GLUHE IN NAGLUŠNE, ZDGNS Izšle so nove video-novice za mesec april, ki jih pripravlja Gorazd Orešnik v studiu Zveze.

LEOPOLD ZORKO 1926-2006 V osemdesetem letu starosti je umrl naš dolgoletni član Leopold Zorko.

ZNAKOVNI JEZIK

Rodil se je leta 1926 v Bratoncih blizu kraja Beltinci v Prekmurju. V ranem otroštvu je oglušel. Kljub temu se je izučil za zidarja. Zadnja leta je živel v Mariboru z ženo Marijo in hčerkama. Veliko šaljivih zgodb iz življenja nam je znal povedati in nas nasmejati.

Ugasnil je dan, sonce je zašlo, sveče zdaj gorijo ti v slovo. Družini Zorko izrekamo globoko sožalje. Člani Društva

Državni svet RS je v sodelovanju s Fakulteto za socialno delo organiziral mednarodni posvet o neposrednem in individualiziranem financiranju storitev. Posvet je bil organiziran s ciljem, da se čim prej pripravita predlog zakona o izenačevanju možnosti za invalide in predlog zakona o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Državni svet Republike Slovenije je v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve že 6. decembra 2004 organiziral posvet na temo izenačevanja možnosti invalidov, vendar tega predloga zakona še ni v zakonodajnem postopku. ZDGNS

Video novice bomo predvajali v sredo 7.6. in 14.6. ob 18:30 uri na velikem platnu v družabnem prostoru društva. Info Društvo

IN MEMORIAM

NEPOSREDNO IN INDIVIDUALIZIRANO FINANCIRANJE STORITEV

GLUHIH, ENOROČNA ABECEDA

TOLMAČ ZA GLUHE DEŽURNI TOLMAČ - GSM št. 041 789 555 za nujne primere, ko tolmača potrebujete takoj. Dežurstvo traja vsak delovni dan od 15.00 popoldan do 8.00 zjutraj ter 24 ur ob sobotah, nedeljah in praznikih.

SPLETNO NAROČANJE TOLMAČA Tolmača lahko naročite na spletni strani www.tolmaci.si/, potrebujem tolmača/želim naročiti tolmača. ZTSZJ

Če se na poti do cilja začneš ustavljati, da bi kamenjal vsakega psa, ki zalaja nate, ne boš cilja nikoli dosegel. Fjodor Mihajlovič Dostojevski

GNP Maribor Junij 2006

Stran 9

NAGRADNA KRIŽANKA

Pravilno rešeno CELO križanko prinesite v društvo k Majdi Kores, ki bo zbirala rešitve do konca meseca junija. Med vsemi prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 1 nagrajenca, ki bo dobil praktično nagrado. Stran10

NAŠ GLAS

Junij 2006

POEZIJA, RAZVEDRILO... PRT LJUBEZNI

NASMEJMO SE

Veter se poleže, sobana umiri. Razgrne se tvoj cvet raznežen zadehti. Še bolj je žameten,

Obisk Miha pride k dedku na deželo in gre v hlev. Tam ležijo krave in prežvekujejo.

OBVESTILO Za letovanje v Banovcih je za sezono 2006 na razpolago samo še zadnji termin. 22. 09 - 30. 09

»So ti všeč?« ga vpraša ded. »Všeč mi je, da imajo toliko žvečilnega gumija.« odgovori Miha.

diši po janežu in sončnem bilju. Vdano vpijam te. Oči nedolžne, odblesk igriv.

Sprehod v dvoje Miška in slon gresta po puščavi. Miška hodi ves čas v slonovi senci. Čez dolgo časa predlaga slonu: »Če ti je prevroče lahko zamenjava.«

Podoba čistosti, jasnine. Kam bi te skrila? Kam zaklenila? Morda te stkem v prt ljubezni, ki ne mine. Majda Senica Vujanovič

ZVEZDE JOČEJO Bolno zaječim, a le v sebi -

Pot domov Iz kina prideta dve bolhi, zunaj močno dežuje. »Midve pa brez dežnika«, pravi prva. »Ali greva peš, ali počakava na psa?« Napad Mravlje so napadle slona. Slon se je samo stresel in vse so popadale z njega, le močni mravljinec se je obdržal na slonovem vratu.

Vse dodatne informacije o rezervacijah za letovanje v naši počitniški prikolici v Termah Banovci dobite na sedežu Društva v času uradnih ur. Prijetno letovanje vam želimo Društvo GNP Maribor

Življenje ni lahko za nikogar. A kaj potem? Ohraniti moramo vztrajnost in

Ostale mravlje so zatulile: »Zadavi ga, zadavi ga!«

potem me nosi nekam, ni poti. le zvezde zazrem, jočejo, poznajo me, le one. Kje je on? Majda Senica Vujanovič

Junij 2006

Na zdravljenju V bolnici sta ležala bolnika z poškodovanima nogama, oba sta imela enako zdravljenje z masažo. Ko so prvemu masirali bolno nogo, je vpil od bolečin, drugi se je smehljal. »Te nič ne boli?« ga je vprašal sotrpin. »Ali misliš, da sem tako nor, da dajem masirati bolečo nogo?« NAŠ GLAS

še zlasti zaupanje vase. Verjeti moramo, da smo za nekaj nadarjeni, in to uresničiti za vsako ceno Marie Curie Stran 11

TEHNIČNI PRIPOMOČKI ZA GLUHE IN NAGLUŠNE TEHNIČNI PRIPOMOČKI V sodelovanju z g. Zupancem in povpraševanjem naših članov vam bomo predstavili tehnične pripomočke za gluhe in naglušne člane, ki jih izdeluje svetovno priznani izumitelj g. Zupanc Miran, ki je v lanskem letu prejel priznanje za izumitelja leta. Zveza vsako leto pripravi program tehničnih pripomočkov, s katerim zagotavlja gluhim tehniške pripomočke. Te pripomočke na podlagi razpisa posreduje društvom, kjer so dostopni zainteresiranim posameznikom. -BREZŽIČNE SIGNALNE NAPRAVE Pretvornik akustičnih signalov od na primer telefona, vratnega zvonca, joka dojenčkov, budilk in podobno v optične svetlobne signale v vsako

-SVETLOBNA IN VIBRACIJSKA BUDILKA Kompletni budilni program narejen za različne zahteve. Budilke za dom, pri delu ali na potovanju. Brezslišno bujenje s svetlobnimi signali ali vibracijo. Time flash (svetlobni blisk) Moderna in robustna svetlobna budilka v beli, rdeči in črni izvedbi.

Vibracijska budilka Idealni popotni spremljevalec

Univerzalna ura

sobo stanovanja. Oddajniki sprejemajo akustične signale, ki jih spreminjajo v radijske impulze in jih prenesejo po obstoječem električnem omrežju od sprejemnikov, kateri radijske signale zopet spremenijo v svetlobne signa-

Elektronska digitalna ura z možnostjo digitalnega priključka; lučka ali vibracijska naprava

Vibro time Budilka z zelo močno vibracijsko blazino

Lisa time - univerzalna Univerzalna budilka z Lisa sprejemnikom

-OJAČEVALEC ZVOKA ZA TELEFON TA - 1 Univerzalni telefonski ojačevalec za stacionarno uporabo. Lahko ga kombiniramo s skoraj vsemi modernimi telefoni. Omogoča nezaželjeno poslušanje kot pri zelo glasnih prostogovorečih napravah. Primeren za skoraj vse oblike naglušnosti. Omogoča ojačanje zvoka v slušalki. Možno je priključiti razne pripomočke.

PA—25 Mali prenosni ojačevalec, ki se ga lahko pričvrsti na skoraj vse oblike telefonskih slušalk. Idealno tudi za brezžične telefone. Brezstopenjski regulator zvoka s svetlobnim kazalom za vklop - izklop. PA 25 reagira istočasno kot klasični ojačevalec in kot induktivni spoj in se uporablja z ali brez slušnega aparata.

Lisa time - flash Bliskovna budilka z Lisa sprejemnikom Stran 12

NAŠ GLAS

Junij 2006

TEHNIČNI PRIPOMOČKI ZA GLUHE IN NAGLUŠNE INFRA RDEČ PRENOSNIK GLASU Izbira sprejema mono ali stereo preko peresno lahke slušalke v podbradnem loku. Oba slušna kanala se lahko nastavita glede na slušno zmožnost. Odprt slušni sistem deluje nemoteno tako, da ves čas v kontaktu s sogovornikom. Napaja se s tremi baterijami-ena za 6 urno slišanje, tako da je omogočeno nenehno delovanje.

TELEFONSKI OJAČEVALNIK Z1 in Z2 Pripomoček pri telefoniranju, ki do desetkrat ojača zvok, namenjen je osebam z zaušesnim slušnim aparatom.

ustreza njim, ali po potrebi TV sprejemnik popolnoma utišajo. Elektronska TV zanka Z2 se montira

Ojačevalnik je v posebnem plastičnem ohišju, na katerem lahko stoji telefonski aparat - model Z1

ali pa se ojačevalnik pritrdi na telefonski aparat - model Z2

INFRA LIGHT se napaja preko vgrajenih polnilcev v oddajniku. Oblika dobav: - kot podbradni sprejemnik - HG za nosilce slušnega aparata OJAČEVALEC S KROŽNO

ZANKO LA-200 so razvili za domače področje in za manjše konferenčne prostore. Povezava z audio virom poteka preko SCART kabla pri TV/HiFi napravah oziroma preko mokrofona ali direktnega kabla v vtičnico za slušalke. Avtomatska nastavitev glasnosti. Dodatni mikrofon za blendiranje okoliških

Junij 2006

Ko želite telefonirati, morate preklopiti slušni aparat v položaj T (ali v položaj M+T, če ima vaš slušni aparat tudi to možnost). Z gumbom za regulacijo jakosti zvoka si nastavite želeno glasnost glede na vaše potrebe in kvaliteto telefonske zveze. Gumb za nastavitev barve tona pa si nastavite tako, da bo za vas čim prijetnejši zvok. Telefonski aparat z ojačevalnikom lahko povsem normalno uporabljajo osebe brez slušnega aparata.

ELEKTRONSKA TV ZANKA Pripomoček osebam z zaušesnim aparatom za boljši tonski sprejem in individualno regulacijo glasnosti pri spremljanju TV programa. Namen: Z uporabo tega pripomočka lahko naglušna oseba spremlja TV program nemoteno, saj si lahko jakost zvoka iz TV aparata nastavi glede na svoje potrebe preko elektronske TV zanke. Ostali normalno slišeči pa lahko nastavijo glasnost TV aparatu kot, NAŠ GLAS

v prostoru, kjer naglušna oseba spremlja TV program in sicer v določenem krogu, kjer gledalec običajno sedi ali leži. Za jasen sprejem zvoka preko Tv zanke je potrebno samo preklopiti zaušesni slušni aparat v položaj T ali M+T (če ima aparat tudi to možnost). Jakost zvoka pa se nastavi na ojačevalniku Z2, ki se nahaja pri TV aparatu. Montaža elektronske TV zanke je enostavna in tehnično nezahtevna. Elektronsko TV zanko sestavljajo: -ojačevalnik Z2 -skart ali chinch priključek -induktivna zanka

Trgovina in servis Milan Zupanc Telefon: +(386) 41 777 118

CENTER MOŽNOSTI Na ZDGNS, Drenikova 24 v Ljubljani je odprt center možnosti, kjer so predstavljeni tehnični pripomočki, ki si jih lahko ogledate vsako sredo od 13 do 18 ure. Zdgns Stran 13

D R U Š T V O G L U H I H I N N A G L U Š N I H P O D R AV J A MARIBOR Obvestila, vabila, aktivnosti Vsak torek Treningi balinanja na balinišču Branik potekajo od 16:00 do 17:00 ure. Treningi potekajo od aprila do konca septembra. Vodja je g. Jože Koser.

Državno prvenstvo v malem nogometu - Slovenske Konjice DP bo 10. junija v športni dvorani Slovenske Konjice. Zbor ob 8:00 uri.

Vsako drugo sredo v mesecu ob 19:00 uri okrogla miza za informiranje članov.

Vsak petek Tečaj učenja neznanih, težje razumljivih besed in znakovnega jezika gluhih poteka vsak petek od 17:30 do 19:00 ure v prostorih društva in bo trajal še do konca meseca junija, ko bomo pripravili zaključno srečanje vseh tečajnikov in podelili potrdila o udeležbi. Voditeljica tečaja je tolmačka Marija Koser.

Studio: Sekcije:

bo v ponedeljek 12.6.2006 ob 16. uri. Vsako sredo in petek web klepetalnica od 17:00 do 22:00 ure. Prav tako lahko uporabljate računalnike v računalniški sobi za brskanje po spletu in e-učenje.

Članarina v letu 2006: Vsak petek mivki

odbojka

na

Treninge odbojke na mivki bomo imeli vsak petek od 17:00 do 19:00 ure do konca poletja na igrišču Fontane.

Dosegljivost Društvo:

Pomoč gluhim staršem pri učenju slišečih otrok od 17:00 do 19:00 ure. Zaključno srečanje gluhih in naglušnih staršev, njihovih otrok in prostovoljk

V soboto 24. junija Tradicionalni turnir v ribolovu za gluhe in naglušne na Brdinjskem jezeru . Organizator Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih DGN Dravograd. Zbor ob 07:00 uri.

Vsak ponedeljek:

Telefon/Faks

02 / 252 21 82

GSM pisarna:

031 / 365 410

GSM predsednik:

041 / 777 132

Telefon/Faks:

02 / 252 21 82

Telefon/Faks:

02 / 252 21 82

GSM predsednik:

041 / 777 132

- zaposleni in upokojenci 1.700 sit - brezposelni, študentje in dijaki BREZPLAČNO. Članarino lahko plačate še do konca meseca junija.

Elektronska pošta

Uradne ure v pisarni

[email protected]

Ponedeljek: 09:00 do 12.00 Sreda: 09:00 do 12.00 16.00 do 18:00

[email protected] [email protected] Druženje in aktivnosti:

Sreda in petek: 17.00 do 22.00 NAŠ GLAS-interno glasilo Društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor, Trubarjeva 15, 2000 Maribor, Slovenija,

Spletna stran Društva: www.dgn.mb.edus.si

Odbor za pripravo časopisa: Majda Kores, Radovan Milenovič, Milan Kotnik, Bedo Črešnik, Polonca Burgar, Vesna Burk, Erna Savski in Bogdan Fras Izid številke so omogočili: Zavod RS za zaposlovanje, FIHO, občine Podravja, Evropski socialni sklad Tisk: Društvo GNP Maribor