NAŠ GLAS D RU Š T VO G L U H I H I N N AG L U Š N I H P O D R AV JA M A R I B O R Letnik V, Številka 16
www.dgn.mb.edus.si
April-maj 2006
UVODNIK Ali se zavedamo, da zaradi lastnega divjega boja za obstanek, zanemarjamo sočloveka?
Pomlad je že pošteno zakorakala v naša življenja in nam daje s prebujajočo naravo vedno več elana in moči, čeprav nekateri radi pojamramo nad pomladansko utrujenostjo. Toda, če prav premislimo, imamo kar veliko vzrokov za to našo pogosto utrujenost. Kar ozrimo se okoli sebe in se vprašajmo kdaj, smo kaj dobrega naredili za sebe ali naše bližnje. Vsi nekam divjamo in si niti ne vzamemo čas, da se pošteno oddahnemo od vseh in neštetih opravkov, ki smo si jih naložili v svoj vsakdanjik. In to naše divjanje in neoziranje na sočloveka in njegove stiske, nas dela počasi tope za trpljenje in bolečine drugih. Kdaj smo si nazadnje vzeli čas in se nasmehnili popolnemu tujci, hm? Kdaj smo v srcu v resnici sočustvovali s trpečimi in pomoči potrebnimi, ki jih vsakodnevno srečujemo bodisi na cesti, bodisi po televiziji ali po prebranem članku v časopisu? Pa se sploh zavedamo, da smo ljudje humana bitja, ki imamo zavest, da nam ni vseeno. In prav tukaj je nekaj mojih vprašanj na mestu. Ali še znamo sočlovekom?
sočustvovati
s
Ali smo enakopravni? Ali se sploh zavedamo, kako nam naša lastna država počasi pa vendar vztrajno krči osnovne človeške in državljanske pravice?
Moj lastni občutek je, da smo v tem času vsi nekako porinjeni v ta začarani krog vsakdanjega pehanja za dobrinami in čedalje hujši boj za vsakdanji zaslužek in s tem tudi za svoj obstoj. Sedaj mi lahko vsakdo oporeka, češ saj pa moram preživeti in če se bom obremenjeval še s tem, ja kam pa pridem. Morda. Spomnim se obljub naših politikov ob naši borbi za samostojno Slovenijo, najbolj mi je ostalo v spominu, da imamo ogromno možnosti, da lahko postanemo druga Švica… Ja, nekateri so resnično obogateli na različne načine, kaj pa ogromna večina vseh ostalih, kaj pa invalidi, pa bolni in ostareli…? Pa se ta naša država kdaj vpraša koliko ljudi s tem prizadene, ko ne pokaže niti najmanjšega razumevanja še za tako banalno potrebo pa vendar življenjsko nujno, kot je baby-cry, svetlobni indikator dojenčkovega joka ki gluhim materam pomaga, da lahko potolažijo svojega otroka, ko zajoka. Takšen svetlobni indikator joka pri stane za gluho mamico okoli 45.000.00 SIT. Pa da naša država nima tega denarja za mogoče 5 gluhih mamic na leto? Sramota za državo, ki se vleče že okoli 15 let, odkar je ta možnost nakupa takšnega indikatorja sploh bila dana. Pred kratkim me je vprašal član društva, pa kaj sploh smo gluhi invalidi sluha pridobili v vsej svoji borbi za pravice invalidov sluha, pa mi našteje, da še nikdar ni bilo toliko brezposelnih invalidov, kot jih je ravno sedaj, ko naša država in njene politične garniture, želijo
In ne samo invalidi, tudi delavci, pa bolniki, potem vso svojo nezadovoljnost z državo in njenimi institucijami, ki naj bi skrbele za dobrobit slehernega državljana prenašajo še na ostale soljudi. Pa potem ne bi bil utrujen še ti, ko bi videl in vedel, koliko je pomoči potrebnih? Predsednik: Milan Kotnik
OBVESTILO SPREMLJAJTE OBJAVE NA INTERNETU Od 9. maja 2005 vse dogodke, aktivnosti, programe in ostale koristne informacije objavljamo tudi na internetu na naši spletni strani.
www.dgn.mb.edus.si
TOLMAČI
NASLOVI
KOSER MARIJA
Goriška ul. 6, 2000 Maribor
02/33 15 711
031 316 040 dopol. in popol.
NOVAK SUZANA
Celjska ul. 14, 2000 Maribor
02/332 60 09
041 600 201 dopol. in popol.
PLOJ LIDIJA
Frankolovska 14, 2000 Maribor
02/33 12 347
041 282 344 dopol. in popol.
GERENČER SIMONA
Cankarjeva 6/f, 2000 Maribor
/
031 545 440 dopol. in popol.
Stran 2
TELEFON
izboljšati razmere svojih invalidnih državljanov, da še nikdar ni bilo tako čudnih in nerazumljivih pogojev za npr. pridobitev slušnega aparata, ki ga pač vsak lahko po sedanji zakonodaji lahko dobi, nima pa možnosti, da pa dobi ustrezni aparat glede na izgubo sluha. Ja saj lahko, ja, ampak za tako visoko doplačilo, tudi do 300.000,00 SIT, ki pa krepko presega povprečni dohodek invalida sluha, saj s svojo, pogosto minimalno plačo, komaj še sproti plačuje položnice in preživlja svojo družino.
NAŠ GLAS
GSM
DOSEGLJIVOST
April-maj 2006
STAROSTNA POKOJNINA V LETU 2006 I. SPLOŠNI POGOJI Pravica do starostne pokojnine je odvisna od dopolnjene starosti zavarovanca in pokojninske dobe, ki pa mora pri najvišji možni starosti obsegati izključno zavarovalno dobo. Za izpolnitev pogojev za pridobitev te pokojnine morata biti hkrati izpolnjena oba pogoja, ki se razlikujeta glede na spol zavarovanca .Predpisane so tri različne možnosti in sicer: Za ženske: Starost
36 let in 3 mes.
60 let in 4 mes.
najmanj 20 let
62 let in 4 mes.
najmanj 15 let
Za moške: Pokojninska doba
58 let
40 let
63 let
najmanj 20 let
65 let
najmanj 15 let
II. DODANA DOBA ZA IZPOLNITEV POGOJEV ZA PRIDOBITEV STAROSTNE POKOJNINE V letu 2006 se lahko za izpolnitev manjkajoče pokojninske dobe določene za pridobitev pravice do starostne pokojnine, poleg pokojninske dobe zavarovanca upošteva kot dodana doba tudi pet dvanajstin: - časa zaključenega študija na dodiplomskem in podiplomskem šolanju - časa dejanskega obveznega vojaškega roka, nadomestne civilne službe ali usposabljanja za rezervni sestav policije in - časa, v katerem je bil prijavljen pri zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve ali brezposelna oseba. Upoštevanje naštetih obdobij dodane dobe za izpolnitev pogojev manjkajoče pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine pa je možno le v primeru, če ta že niso všteta v pokojninsko dobo! April-maj 2006
Višina zmanjšanja pri starosti uveljavitve:
Dodana doba vpliva le na izpolnitev pogoja manjkajoče pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ne pa tudi na višino odstotka za njeno odmero! Višino odstotka za odmero starostne pokojnine se torej določi brez upoštevanja dodane dobe.
0,2% za uveljavitev od 60.-61.leta
0,3% za uveljavitev od 58.- 59. leta 0,25% za uveljavitev od 59.- 60. leta
Pokojninska doba
55 let in 4 mes.
Starost
Osebi, ki je bila vključena v obvezno dodatno zavarovanje, se lahko kot dodana doba upošteva četrtina obdobja, v katerem je bila obvezno dodatno zavarovana.
III:NAJNIŽJA POKOJNINSKA OSNOVA Če pokojninska osnova , izračunana z upoštevanjem plač in zavarovalnih osnov ne dosega zneska najnižje pokojninske osnove, se zavarovancu starostna pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove. Od 1. januarja 2006 znaša najnižja pokojninska osnova 104.495,45 SIT. Višina najnižje pokojninske osnove se spreminja ob uskladitvi pokojnin za toliko, kolikor se spremeni višina novih pokojnin. IV: POLNA STAROST Na višino starostne pokojnine moškega lahko v nekaterih primerih vpliva tudi starost ob pridobitvi pravice in vrsta pokojninske dobe, s katero je pokojnino uveljavil. Če je moški pridobil pravico do starostne pokojnine pred dopolnitvijo polne starosti; ki v letu 2006 znaša 61 let in 6 mesecev; se mu bo pokojnina zmanjšala za vsak mesec manjkajoče starosti do polne starosti za določen odstotek, če pokojninska doba, s katero je uveljavil pokojnino, ni hkrati tudi delovna doba. Zmanjšanje starostne pokojnine, ki je bila uveljavljena pred dopolnitvijo polne starosti znaša:
V letu 2006 znaša največje možno zmanjšanje starostne pokojnine, uveljavljene pred dopolnitvijo polne starosti 12,6% (0,3% x 42 mesecev) Zmanjšanje starostne pokojnine, uveljavljene pred dopolnitvijo polne starosti je trajno! Povzeto iz spleta
SVETOVNI KNJIGE
DAN
Unesco je leta 1996 razglasil 23. april, za svetovni dan knjige. Letošnji že 11. Slovenski dnevi knjige so potekali pod geslom »Podarimo knjigo«, ki so jih organizirali v Društvu slovenskih pisateljev. Osnovni namen svetovnega dneva knjige je širjenje bralne kulture, kar so ponavljali organizatorji in nastopajoči na knjigi posvečenih prireditvah širom naše domovine. Slovenski ljubitelji knjig se zadnje čase posvečajo predvsem boju za uvedbo ničelne stopnje DDV na knjige, ki seveda ni v skladu z vladnimi reformami in enotno davčno stopnjo. Povzeto iz spleta
NAŠ GLAS
Stran 3
ZANIMIVOSTI OD TU IN TAM 1. MAJ DELA
PRAZNIK
O DVOJNEM OZNAČEVANJU CEN
Svoje korenine ima v Chicagu leta 1886, ki pa svojega pomena ni izgubil vse do danes. V današnjem svetu se delavski razred ne bori za 8 urni delavnik, ampak ga pesti negotovost glede delovnega mesta in izplačila plač. Po svetu v današnjih dneh praznik dela obeležujejo na različne načine, v zadnjih letih pa prvomajske prireditve po svetu spremlja vedno več nasilnih demonstracij.
Bližamo se 1. januarju 2007, ko bomo morali pozabiti na našo valuto –TOLARJE. Ker živimo v okolju, kjer so se izvajale različne menjave plačilnih sredstev, težav verjetno ne bo.
Slovenci so 1. maj prvič praznovali že leta 1890. Prvomajske manifestacije so takrat potekale po celotnem narodnostnem območju v takratni Avstro-Ogrski monarhiji. Praznovanje praznika dela se je začelo z godbami, ki so igrale delavske budnice. Temu je sledil sprevod delavcev, ki so se družno napotili na bližnji hrib ali gozd ob mestu, nato pa se veselili ob jedači in pijači. Pohodniki so obvezno nosili simbola prvomajskega praznovanja - nagelj in značko. S praznovanjem 1. maja sta v Sloveniji povezana še dva običaja: postavljanje mlaja in prižiganje kresov. Po drugi svetovni vojni so v komunističnih državah 1. maj pogosto izrabljali za vojaške parade in agitacije ljudskih množic v podporo vladi.
Informativno dvojno označevanje cen je hkratno označevanje cen v tolarjih in evrih, pri čemer se za preračun uporablja centralni paritetni tečaj 236,640 SIT za en evro.
Letošnja osrednja slovenska proslava v počastitev praznika dela je potekala v prireditvenem šotoru na Snežnem stadionu pod Pohorjem. Slavnostni govornik je bil predsednik države Janez Drnovšek, ki je med drugim poudaril, da je Sloveniji v 15-tih letih samostojnosti uspelo ohraniti socialni dialog. Sindikati so ohranili svojo vlogo in so partnerji v socialnem dialogu. ŽIVEL 1. MAJ! Povzeto iz Dela Stran 4
Obdobje informativnega dvojnega označevanja cen se je začelo 1. marca 2006 in se bo končalo na dan določitve tečaja zamenjave. Po tem obdobju se bo pričelo obdobje dvojnega označevanja cen: začelo se bo z dnem zamenjave cen-
tralnega paritetnega tečaja s tečajem zamenjave in končalo šest mesecev po uvedbi evra, predvidoma junija 2007. Vodilna valuta do uvedbe evra je tolar, potem pa bo evro. Pravne osebe morajo pri izdaji računov končnim potrošnikom navesti obe valuti za končno vsoto. Povzeto iz Delavske enotnosti
KAVA, UŽITEK POŽIVILO
IN
Beseda kava izvira iz arabske qahwah. Kavna zrna so že v 9. stoletju našega štetja najprej žvečili, kasneje so odkrili, da jih je moč zmleti in iz njih pripraviti pijačo. Obstaja veliko zgodb o odkritju in NAŠ GLAS
učinkih kave, najbolj priljubljena pa je zgodba o abesinskem pastirju. Opazil je, da so bile njegove koze vedno bolj živahne kot druge, in da ponoči niso spale, kadar so jedle plodove z določenih grmov. Še častitljiv samec, ki je bil navadno tako dostojanstven in resnoben, je poskakoval naokrog, kot da bi bil spet kozliček. Radovedni pastir je nekoč sam poskusil neznane plodove. Poskus je čudovito uspel. Ko so koze poplesovale, je pastir plesal z njimi. Pa je res mogoče kavi pripisati take učinke? Medicinsko mnenje o kavi pravi, da spodbujevalni učinek kave
dosežemo z uživanjem zmernih količin, to je od ene do dveh skodelic ne dan, kar povzroča budnost, boljšo koncentracijo, večjo zmogljivost za fizično in umsko delo ter zmanjšuje utrujenost. Kofein se po zaužitju zelo hitro absorbira v kri, polno učinkovitost doseže po 15 do 30 minutah. Razkrajati se začne po treh urah in pol, konča pa se po šestih urah. Raziskave so pokazale, da v manjših količinah kofein ni škodljiv, če pa zaužijemo prekomerne količine kave (to je preko 5 skodelic na dan), pa lahko postanemo nervozni. Dobrodejna navada pa lahko vodi v razvado ali odvisnost. Smrtni odmerek kofeina je deset gramov. Kofein vsebujejo tudi druga živila kot so čokolada, bomboni, napitki, čaj in zdravila za lajšanje bolečin. Po podatkih Urada RS za varstvo potrošnikov je vsebnost kofeina v proizvodih sledeča: 1 kozarec Cole: 20-50 mg kofeina 1 skodelica kakava: 2-5 mg kofeina 1 tableta proti bolečinam: 30-100 mg kofeina. Bogdan Fras April-maj 2006
ČLANI PIŠEJO, ZANIMIVOSTI IGRE NA PTUJU Od oktobra do aprila smo pridni in poslušni, vsako sredo zvečer prihajali v društvo gluhih, kjer smo se dve uri družili in učili prve korake zna kovnega jezika gluhih. Tečaj je strokovno in zelo prijazno vodila Marija Koser. Iz različnih interesov smo se želeli naučiti jezika gluhih. Nekaterim je to znanje, ki ga drugi nikoli ne bomo imeli, drugim bo znakovni jezik mogoče kdaj pomagal na delovnem mestu, vsi pa želimo z gluho osebo govoriti brez tretje osebe. Iz tedna v teden smo postajali bolj sproščeni in prav kma-
lu smo postali mala družina in se veselili vsake srede. Učenje nam je šlo kar dobro od rok in veliko smo se smejali. Vse pogosteje nam je čas vse prehitro minil in domov smo odhajali z pravo zmešnjavo v glavi, saj nas Marija ni niti malo »šparala«. Vsakič smo spoznali veliko novih besed, tiste, ki imajo več pomenov ali pa se kretajo podobno kot druge, le te so nam povzročale posebne težave. Ampak ob Marijini veliki vzpodbudi in naši veliki volji do učenja nam ni bilo težko vztrajati. Prišel je dan izpita. Trema je bila zelo velika, vsak je od sebe želel dati le najboljše in se trudil po svojih najboljših močeh. Predvsem pa s tem želeli pred komisijo dokazati, da Marijin trud ni bil zaman, da se ji vsaj s pokazanim znanjem zahvalimo. En za drugim smo povedali svoj življenjepis v slovenskem znakovnem jeziku, nato pa odgovarjali na vprašanja, ki jih je zastavljala komisija. Komisijo so predstavljali Majda April-maj 2006
Kores, Bedo Črešnik, Marija Koser in predsednik društva Milan Kotnik. Njegovega strogega preverjanja ni mogla zmotiti niti mala poplava, ki se je zgodila na stranišču. Ampak, vsi smo uspešno opravili zaključni izpit začetnega tečaja. Zelo nestrpno smo pričakovali petek, ko smo se tečajniki skupaj z gluhimi, naglušnimi in slišečimi odpravili na Ptuj. Veselili smo se potrdil o opravljenem izpitu, kot tudi tega, da spoznamo sotrpine iz Ptuja. Skupaj smo pripravili program in družabne igre ter tako vedeli, da je pred nami lep in zabaven večer. Sama sem prvič sodelovala pri CAD-u (Center za interesne dejavnosti Ptuj) in bila presenečena nad prijetno urejenimi prostori. Po kratkem medsebojnem spoznavanju so največ poguma pokazali tečajniki iz Ptuja. Zelo dobro pripravljeni so nam predstavili pouk v današnjem času. Na komičen način so prikazali kako je, žal, odnos do učiteljev in znanja danes vse premalo spoštovan. V tem času smo se Mariborčani ogrevali. Res smo bili nervozni, saj je kar nekaj naših nastopajočih manjkalo. Glede na aplavz, ki smo ga poželi mislim, da je tudi nam uspelo. V znakovnem jeziku smo pokazali, kako površno mnogokrat izgledajo obiski pri zdravniku.
Zraven čestitk so nam podarili še zgoščenke slovenskega znakovnega jezika, ki nam bodo zagotovo pomagale pri nadaljnjem učenju. Na koncu smo se še malo poigrali. Marija je vodila komične igre, v katerih so sodelovali tako gluhi, naglušni in slišeči. Vsak napor je bil poplačan z lepimi nagradami. Dokaj hitro pa so nam zabavo prevzeli otroci, željni sodelovanja in zabave. Ni jih bilo malo tako, da Marija ni imela lahkega dela pri delitvi vlog, posebej budne pa so bile otroške oči pri podeljevanju nagrad. Le teh je bilo na presenečenje otrok resnično toliko, da se jim je samo smejalo. Kaj naj napišem za konec? Besede, ki vam bodo povedale vse, BILO NAM JE LEPO. Za nekaj trenutkov smo odložili vsakdanje skrbi, za nekaj časa smo bili samo mi in za nekaj ur smo bili nasmejani in srečni. Slišali smo gluhe in začutili njihov svet. Hvala Mariji, da nas je mučila, hvala društvu in predsedniku Milanu, da nam je bilo to omogočeno, lepa hvala Ptujčanom za skrbno pripravo in vsem ostalim, da ste prišli. NASVIDENJE JESENI ! Zlatica Hotzl
Po končanih kratkih predstavah so nas gostitelji obilno pogostili. Pripravili so narezke z zelo okusnimi mesnimi dobrotami in salamami različnih vrst. Manjkalo ni niti dobrih sirov in svežega kruha. Odžejali smo se z raznimi osvežilnimi pijačami. Vsaj za kratek čas smo nekateri namenoma pozabili, da imamo pod obleko še (pre) veliko zimske zaloge. Dobro okrepljene nas je nato Marija vodila skozi drugi del programa. Skupaj s predsednikom Milanom sta nam podelila potrdila o uspešno opravljenem začetnem tečaju. NAŠ GLAS
NE MISLIM NA BRIDKOST, TEMVEČ NA LEPOTO, KI JE ŠE OSTALA Anne Frank
Stran 5
IZOBRAŽEVANJE DISNET - E-učna mreža za nezaposlene osebe s posebnimi potrebami V okviru programa PHARE 2003, poteka tečaj "Izboljšanje računalniške pismenosti" na Andragoškem zavodu Maribor.
raževanje učiteljev za delo z IKT in predstavitev priložnosti, ki jih ponuja e-učenje ljudem s posebnimi potrebami. Po projektu bodo institucije pridobile status Podpornih centrov z možnostjo e-učenja na daljavo, pri čemer bo na voljo pomoč tutorjev, in opremo za pripravo in oblikovanje e-gradiva.
Namen projekta DISNET je vzpostavitev izobraževalne mreže za brezposelne osebe s posebnimi potrebami (gluhe in naglušne, slepe in slabovidne) v Sloveniji in ustanovitev Interesne izobraževalne skupine, ki bo imela informativno, predstavitveno in izobraževalno vlogo. Ljudi s posebnimi potrebami bo izobrazila in usposobila za učinkovito vključevanje v delovno okolje, ki zahteva poznavanje računalniških veščin. Uporabljena bodo gradiva, pripravljena vnaprej in izdelana z video snemanjem.
Partnerji; z Andragoškim zavodom v projektu sodelujejo UM Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, RACIO SOCIAL zavod za razvoj socialnih in zaposlitvenih programov, MIRK - zavod za projektno in raziskovalno delo na omrežju Internet in PRAVA POTEZA - zavod za računalniško izobraževanje, projektno svetovanje in oskrbo s programsko opremo.
Osnovno usposabljanje iz IKT se bo zaključilo s pridobitvijo spričevala ECDL. Izobraževalne institucije za ljudi s posebnimi potrebami bodo tako obogatile svojo ponudbo z izvajanjem e-učenja s pomočjo tutorjev.
Kdor se želi vključiti v računalniški tečaj, ki se začne na Andragoškem zavodu 15. maja ob 9.00 uri, se naj obrne na svojega svetovalca zaposlitve za zavodu za zaposlovanje ali na naše Društvo, kjer bo dobil vse potrebne informacije.
Ostala cilja projekta zajemata izob-
Društvo GNP Maribor
Društvo GNP Maribor
OBVESTILO
OBVESTILO ČLANOM Mobitelova ponudba Paket za gluhe V društvu dobite potrdilo o članstvu s katerim lahko greste na Mobitel, kjer si ob sklenitvi naročniškega razmerja, ali podaljšanju le tega za 24 mesecev, pod ugodnimi pogoji izberete GSM aparat iz Mobitelove redne ali posebne akcije. Nekaj ugodnosti ob sklenitvi naročniškega razmerja: -mesečna naročnina 1280 sit -kratka sporočila 4 sit -videotelefonija brezplačno Za več informacij se oglasite v Društvu v času uradnih ur ali si oglejte spletno stran: http://www.mobitel.si/slo/Ponudba/ GSMnarocniki/Ponudbainceniki/Narocniskipaket i/Paketzagluhe.asp Društvo GNP Maribor
ČESTITKE NAŠIM ČLANOM, ROJSTNI DNEVI, ROJSTVA, OBLETNICE ČREŠNIK Bedo
KOKOL Darko
IVANJŠIČ Jožefa
MERTIK Jana
LONGAR Milena
ŠMIT Ivan
PERKOVIČ Franc
ZUPANC Ferdo
PIŠOTEK Anton
MLAKAR Branko
ISKRENE ČESTITKE OB PRAZNOVANJU OSEBNEGA JUBILEJA TER VSE NAJBOLJŠE ŽELJE IN VELIKO ZDRAVJA VAM ŽELI
NOVAK Ružica
Društvo GNP Maribor
NOVAK Zvonko
Predsednik
ŠPES Marija
Milan Kotnik
SENICA - VUJANOVIČ Majda PAVLINEK Alojz SELJAK Melita VODUŠEK Adolfina
Stran 6
Ni dobro biti nesrečen,
ČESTITKA OB ROJSTVU SINA
dobro pa je,
Valerija Kancler je postala mamica sinku Tilnu.
če smo nekoč že bili. Antoine Gombaud de Mere
Člani Društva iskreno čestitamo Valeriji in Momotu
Postati oče ni težko, biti oče pa zelo. Herbert Grun
NAŠ GLAS
April-maj 2006
KULINARIKA … PEČEN PIŠČANEC V SMETANOVI OMAKI Za 6 oseb potrebujemo: - 6 večjih kosov piščanca (prsi, bedra) s kožo - oljčno olje - košček masla - 3 majhne čebule - 3 majhne korene - 1200 g belega fižola - 12 vejic svežega pehtrana (uporabimo samo liste) - 12 vejic svežega timijana (uporabimo samo liste) - 3 lovorove liste - 450 ml smetane za kuhanje
OREHOVA POTICA Sestavine: Testo: 2 zavitka suhega kvasa, 4 dl mleka, 1 skodela sladkorja, 6 skodel moke, 1 skodela masla, 3 jajčni rumenjaki, 1 nastrgana limonina lupina, 1 stepen jajčni rumenjak. Nadev: 1 skodela masla, 4 jajca, 1 skodela sladkorja, ščepec cimeta, 1 žlička nastrgane limonine lupine, 4 žlice smetane, 3 zmletih orehov, 1 žlica vanilijevega sladkorja.
- sol in poper Priprava: Kose piščanca namažemo z oljčnim oljem ter rahlo potresemo s soljo in poprom. Meso pečemo na zmerni vročini, da lepo porumeni, a ostane sočno. Na maslu prepražimo nasek-
ljano čebulo, dokler ni mehka in rumeno obarvana. Ne sme porjaveti, sicer bo dobila grenak priokus. Dodamo lovorove liste, na majhne koščke narezane korenčke ter liste pehtrana in timijana. Na čebulo, začinjeno z mešanico začimb, stresemo fižol, ki smo ga pred tem splaknili in dobro odcedili. Premešamo, prilijemo smetano in na zmernem ognju počakamo, da omaka zavre. Takoj ko zavre, posodo umaknemo z ognja in po potrebi dodamo sol in poper. Odstranimo lovorove liste in z omako obložimo piščanca. Mercator April-maj 2006
Priprava: V posodo vlijte 4 žlice mleka, dodajte kvas, žlico sladkorja in žlico moke. Počakajte, da mešanica vzhaja in podvoji prostornino (kakih 10 minut). Stepite maslo, dodajte jajčne rumenjake, nastrgano limonino lupino in preostali sladkor. Počasi dodajajte preostalo mleko. Dodajte kvasno mešanico, sol in preostalo moko. Zamesite mehko voljno kvašeno testo. To naj vzhaja na dvojno velikost. Če je premehko, dodajte nekaj moke. Naj vzhaja še enkrat. Razdelite testo na 3 dele in jih razvaljajte v pravokotnike v velikosti pekača. Pripravite nadev: umešajte maslo, jajca, sladkor, cimet, nastrgano limonino lupino, smetano in zmlete orehe. Premažete z nadevom vse tri plasti testa. Oblikujte 3 zavitke in jih položite v namaščen pekač. V toplem prostoru naj stojijo 40 minut. Premažite površino s stepenim jajčnim rumenjakom in pecite v pečici okoli 90 minut. Hladno potico narežite na rezine in posujte z vanilijevim sladkorjem. Povzeto iz priloge Dnevnika NAŠ GLAS
LJUBEZEN Noben človek ni popoln, saj če bi imel to lastnost, verjetno ne bi bil več samo človek. Vendar pa sta njegova želja in poslanstvo, da na poti svojega življenja najde tisti manjkajoči del,ki ga popolnosti najbolj približa. Večina ljudi išče ta svoj manjkajoči del v drugem človeku. Nekateri iščejo svojo drugo polovico, spet drugi svoj nasprotni pol, saj se nasprotja privlačijo in kot teza in antiteza sestavljajo celoto, tretji razmišljajo bolj abstraktno in iščejo manjkajoče v nečem nadnaravnem. Ne glede na to, na kakšen način ljudje to počnejo, se moramo zavedati, kaj je rdeča nit našega življenja. Seveda bi bilo skrajno dolgočasno, če bi vsi iskali na enak način; in kakšna katastrofa bi bila, če bi vsi imeli eno samo stvar, eno samo bitje. Zato si vsak izbere svojo manjkajočo polovico in večina jo najde v ljudeh, seveda pa ni nič narobe niti s tistimi, ki najdejo svoj življenski smoter v domačem ljubljenčku, roži, sliki, misli … Verjamem, da je najlepši trenutek za vsakega od nas, ko začutimo, ko se zavemo in uvidimo, da je z nami tisti, ki nas dopolnjuje, ki nam pomaga živeti, ki nam daje energijo in ustvarjalnost, tisti, ki daje našemu življenju ljubezen, radost, samozavest, igrivost,barvitost … in to počne samo s tem, da je, da obstaja in z nami orje polje življenja. Žal na te ljudi v naši nemarnosti velikokrat pozabimo, saj nam kar hitro postanejo nekaj samoumevnega. Zato je prav, da nas tudi Pošta Slovenije od časa do časa spomni na vse,ki dopolnjujejo naše življenje, in nas z voščilno znamko vzpodbudi, da jim sporočimo, da brez njih tudi mi ne obstajamo. Staša Bračič Stran 7
OBVESTILA ZDGNS OBVEŠČA
FOTONATEČAJ
Vsem društvom gluhih in naglušnih Slovenije ter šolskim centrom za gluhe in naglušne
ZDGN Slovenije in MDG Ljubljana organizirata razstavo na temo: UTRIP ŽIVLJENJA SKOZI OČI GLUHIH.
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije bo v okviru Mednarodnega dneva gluhih v soboto, 23. septembra 2006 v Gledališču za otroke in mlade Ljubljana (nekdanji kulturni dom Španski borci) pripravila kulturni program. Na podlagi sklepa Odbora ZDGNS za kulturo gluhih vabimo zainteresirane kulturne sekcije društev gluhih in naglušnih k sodelovanju s svojo točko. Pogoji: -Skupina šteje največ 8 oseb -Dolžina predstave največ 10 minut -Sceno si skupina pripravi sama, ali pa prosi za morebitne rekvizite (mize, stoli …), da gledališče te stvari priskrbi. -Če ima skupina glasbeno spremljavo, naj s sabo prinese posnetek glasbe na CD-ju. Prosimo vas, da v Društvu izpolnite prijavnico in jo najkasneje do 20. aprila 2006 pošljete na naslov ZDGNS. Na podlagi prejetih prijavnic bo organizacijski odbor Mednarodnega dneva gluhih izbral skupine. Izbrane skupine bomo pravočasno obvestili, da bodo pripravili točko za nastop. Zdgns
BALINANJE AURIS organizira DRŽAVNO PRVENSTVO V BALINANJU ZA MOŠKE IN ŽENSKE, ki bo potekalo v soboto, 17.06.2006, s pričetkom ob 09.30 uri, na balinišču Balinarskega društva Primskovo v Kranju. Zbor tekmovalcev na balinišču ob 08.45 uri. Dodatne informacije na sedežu Društva. Stran 8
Natečaj je namenjen vsem gluhim in naglušnim ljubiteljem fotografije iz Slovenije. Vsak avtor lahko predloži 5 fotografij v formatu 15 cm x 20 cm in v digitalnem zapisu velikosti resolucije 300 dpi (srednja ali visoka kvaliteta). Rok za dostavo del je podaljšan do 22.05.2006. Dela dostavite po pošti na naslov:MDG Ljubljana, Trubarjeva cesta 24, 1000 Ljubljana s pripisom: FOTONATEČAJ. Dodatne informacije dobite v društvu ali na spletni strani:
[email protected]
DRŽAVNO PRVENSTVO V KOŠARKI
VABILA RIBIČEM MDGN Velenje prireja DRŽAVNO TEKMOVANJE V ŠPORTNEM RIBOLOVU, ki bo v soboto 13. 05. 2006, ob Velenjskem jezeru. Zbor tekmovalcev ob 08.00uri.
V soboto, 27. 05. 2006, organiziramo MEDDRUŠTVENO TEKMOVANJE V ŠPOTRTNEM RIBOLOVU, ki se bo odvijalo v Pesnici ob jezeru Jelenče; isto kot lani. Zbor tekmovalcev ob 08.00uri. V soboto, 03. 06. 2006, bo ob Velenjskem jezeru TRADICIONALNO TEKMOVANJE V ŠPORTNEM RIBOLOVU. Zbor tekmovalcev ob 07.00 uri. Po ribolovu bo poskrbljeno za družabno srečanje z bogatim srečolovom.
Športna zveza gluhih Slovenije organizira v soboto,20.05.2006 v Športni dvorani Lucija v Portorožu Državno prvenstvo v košarki.
DGN Pomurja vabi na TRADICIONALNO TEKMOVANJE V ŠPORTNEM RIBOLOVU, ki bo v soboto, 10. 06. 2006, ob ribniku v PETIŠOVCIH (Speedway stadion).
Zbor v športni dvorani Lucija ob 08.00 uri.
Zbor tekmovalcev ob 07.00 uri pri avtobusni postaji Lendava.
Prijave in dodatne informacije dobite na sedežu društva.
Prijave in dodatne informacije o tekmovanjih na sedežu društva pri vodji ribiške sekcije g. Mertik Milanu.
KOŠARKA ZA ŽENSKE zahod - vzhod DGN Koper organizira EKSHIBICIJSKO TEKMO V KOŠARKI ZA ŽENSKE (zahod-vzhod), ki se bo odvijala v soboto, 20.05.2006 v Športni dvorani Lucija v Portorožu.
UDELEŽENCEM TEKMOVANJ ŽELIMO DOBER ULOV!
Zbor tekmovalk ob 12.30. uri v Športni dvorani Lucija.
Misli, kar hočeš, govori, kar moraš.
Potrebne informacije in prijave dobite na sedežu društva.
Francoski pregovor
NAŠ GLAS
April-maj 2006
NAGRADNA KRIŽANKA
Pravilno rešeno križanko in geslo iz oštevilčenih polj prinesite v društvo k Majdi Kores, ki bo zbirala rešitve do konca meseca maja. Med vsemi prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 1 nagrajenca, ki bo dobil praktično nagrado. April-maj 2006
NAŠ GLAS
Stran 9
ČLANI PIŠEJO, ZANIMIVOSTI POMLADANSKI ŽENSKI TURNIR V MALEM NOGOMETU Turnir je potekal v soboto, 8. aprila, v prostorih Športne dvorane Kašelj v Ljubljani. Udeležile so se ga tudi naše članice društva. Tekmovanje je potekalo v petih krogih. Zmago so slavile nogometašinje iz DGN Koper, naše pa so se po izredno težki finalni tekmi uvrstile na zasluženo tretje mesto. Končni vrstni red po petih odigranih krogih je naslednji:
2. DRAVINJSKI TURNIR V RIBOLOVU
TEČAJ SLOVENSKIH IN TUJIH BESED
V soboto, 29. aprila, je bil drugi Dravinjski turnir v ribolovu za gluhe in naglušne na jezeru Jernejček. Organizator Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Slovenske Konjice se je izkazalo z gostoljubnostjo in dobro organizacijo turnirja v športnem ribolovu.
V petek, 14. aprila, smo začeli s tečajem učenja slovenskih in tujih besed za gluhe in naglušne člane društva.
Naši tekmovalci, skupina »A« (Klančnik, Šmidlehner, Mertik) so se prav tako izkazali in osvojili odlično prvo mesto, med posamezniki pa je bil najboljši naš član g. Klančnik Andrej z osvojenim 2. mestom. Vsem tekmovalcem čestitamo!
Prijavljenih je 14 članov. Voditeljica tečaja je naša tolmačka znakovnega jezika gluhih, gospa Marija Koser, ki ima že dolgoletne izkušnje z vodenjem takšnih tečajev.
Rezultati ekipno: 1. mesto: DGN Maribor »A« 2. mesto: MDGN Velenje 3. mesto: MDGN Sl. Konjice »A« 4. mesto: DGN Ljubljana 5. mesto: AURIS Kranj 1.mesto: DGN KOPER
6. mesto: DGN Celje »A«
2.mesto: AURIS-KRANJ
7. mesto: DGN Celje »B«
3.mesto: DGNP MARIBOR
8. mesto: MDGN Sl. Konjice »B«
4.mesto: DGN CELJE
9. mesto: DGN Maribor »B«
5.mesto: DGN LJUBLJANA
Na tečaju se gluhi in naglušni člani društva učimo o pomenu težje razumljivih besed in so nam nazorno prikazane in razložene v znakovnem jeziku gluhih. Na tečaju se vsi dobro počutimo in z veseljem učimo. Na tečaju se nam je kasneje pridružilo še nekaj članov, ki so izvedeli za ta tečaj iz našega glasila in okroglih miz, ki jih izvajamo vsak teden ob sredah.
Po zaključku srečanja je bila slovesna podelitev pokalov in priznanj za najboljše ekipe in posameznice.
Rezultati posamezno:
Priznanja so prejele dve naši igralki;
2. mesto: Klančnik Andrej, MB
-Za najboljšo igralko turnirja je bila proglašena Mertik Sanja DGNP Maribor in zato prejela priznanje.
3. mesto: Rozman Franc
-Za najboljšo strelko turnirja je bila proglašena Feguš Janja DGNP Maribor s petimi zadetki, ki je prav tako prejela priznanje.
25. mesto: Mertik Milan
NASMEJMO SE
27. mesto: Trifunovič Andrej
Plavanje
Med najboljšimi strelkami je bila tudi Mirjana Drumlič DGNP Maribor , ki je bila s tremi doseženimi goli uvrščena na 5. mesto na listi strelk. Feguš Janja
1. mesto: Marinko Matevž
7. mesto: Šmidlehner Albin, MB
Milan Kotnik
14. mesto: Bizjak Zvonko
V Blejsko jezero je padel Italijan, ki ni znal plavati. Kosilo
»Aiuto, aiuto!« je kričal na pomoč.
»V tem hotelu imajo take zrezke, da sem jih zadnjič pojedel pet.«
Mimo sta prišla dva Blejca in eden je dejal:
»Tako dobre?«
»Plavati bi se naučil, plavati, ne pa tujih jezikov.«
»Ne, tako majhne.« Stran 10
Tečaj bo potekal do konca meseca maja in upam, da se bomo še veliko naučili.
NAŠ GLAS
April-maj 2006
ČLANI PIŠEJO, OBVESTILA Kam ste zbežale, pesmi? V sanjah si z menoj. Poln zaslon je verzov: stihi, stihi kot mehurčki milni. Prebujam se In še snujem na nebo in v srce toplo, žejno, žejno. Bredem tostran kje ste listi snežnobeli? Kje ste, rožne pesmi? Jočem za sladkostmi. Majda Senica Vujanovič
V zenitu poletja V zenitu poletja
OBVESTILO Prikolica v Termah Banovci je odprta in pripravljena za letovanje naših članov od 1. maja do 30. septembra. Za letovanje v Banovcih je za sezono 2006 na razpolago še nekaj prostih terminov. Z rezervacijami pohitite, ker se obetajo lepi in sončni dnevi ter dolgo in vroče poletje. 12. 05. - 19. 05. 19. 05. - 26. 05. 26. 05. - 02. 06. 07. 07. - 14. 07. 18. 08. - 25. 08. 01. 09. - 08. 09 08. 09. - 15. 09 15. 09. - 22. 09 22. 09 - 30. 09
V SLOVO PINTARIČ FRANCU Rojen je bil 15. novembra 1950 leta v Zgornji Koreni. V družini svojih staršev je živel še s tremi brati in sestro. Pri dveh letih je zbolel in za posledicami bolezni oglušel. Osnovno šolo je obiskoval v Ljubljanskem zavodu. Po končani osnovni šoli se je izučil avtoličarskega poklica in to delo z velikim veseljem opravljal v več podjetjih. Za boljšim kosom kruha se je podal v kruti tuji svet, kjer je v Nemčiji kar nekaj časa opravljal različna dela. Svojo življenjsko sopotnico Ano je spoznal pred 20 leti v Celju. V zakonu se jima je rodila hčerka Sonja. Že v mladih letih se je včlanil v DGNP Maribor in bil še posebno aktiven v športni sekciji saj je zelo rad igral mali nogomet. Zelo rad se je družil z svojimi gluhi-
Vse dodatne informacije o rezervacijah za letovanje v naši počitniški prikolici v Termah Banovci dobite na sedežu Društva v času uradnih ur. Društvo GNP Maribor
je najin čas. Zoriva v svetlobna leta. Opita z odtenki vseh barv. Razprta v ljubezni. Sekunde neznane, v kraju brez kraja. Sonce je najin bog. Leživa. Milijoni zvezd le za tren v zenitu poletja. Majda Senica Vujanovič April-maj 2006
V SPOMIN NA VESNO KOTNIK Letos 17. aprila mineva že 12 leto, kar med nami več te ni. Ko v ranem jutru ptički so zapeli, oznanjali lep so
mi prijatelji iz Mariborskega društva, katerega član je bil do svoje mnogo prerane smrti. Člani DGNP Maribor izrekamo globoko sožalje ženi Ani in hčerki Sonji. Člani Društva
pomladni dan, nihče takrat ni slutil,
Črnogledost mladih
da nikdar več ne bomo
temelji na
videli
tvoj nasmeh.
premajhnem znanju, črnogledost starih
Vsakomur hvala, ki z lepo mislijo prižge svečko na njenem grobu. Milan Kotnik NAŠ GLAS
pa na veliko izkušnjah. Karol Hiller
Stran 11
DRUŠTVO GLUHIH IN NAGLUŠNIH P O D R AV J A M A R I B O R Obvestila, vabila, aktivnosti Vsako soboto v mesecu aprilu Trening odbojke in nogometa od 16:00 do 18:00 ure na osnovni šoli Janko Padežnik, Iztokova 6 na Taboru. Vodji sta gsp. Sanja Mertik in g. Andrej Vivod. Vsak torek Treningi balinanja na balinišču Branik potekajo od 16:00 do 17:00 ure. Treningi potekajo od aprila do konca septembra. Vodja je g. Jože Koser. Državno prvenstvo v malem nogometu - Slovenske Konjice
Vsako drugo sredo v mesecu ob 19:00 uri okrogla miza za informiranje članov. Vsak petek 10 urni tečaj se je začel v petek 14. aprila 2006 od 17:00 do 18:30 ure (dve šolski uri). Tečaj učenja neznanih, težje razumljivih besed in znakovnega jezika gluhih bo potekal v prostorih društva in bo trajal do konca meseca maja. Voditeljica tečaja je tolmačka Marija Koser. Vsak petek-Fontana
DP bo 10. junija v športni dvorani Slovenske Konjice. Zbor ob 8.00 uri.
Treninge odbojke na mivki bomo imeli vsak petek od 17.00 do 19.00 do konca poletja na igrišču Fontane.
V soboto 24. junija
V soboto 13. maja
Tradicionalni turnir v ribolovu za gluhe in naglušne na Brdinjskem jezeru . Organizator Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih DGN Dravograd. Zbor ob 07:00 uri.
Animacija kulturne dejavnosti. Predstavitev in vzpodbujanje vodita Suzana Peperko in Bizjak Jožef. Zbor ob 9.00 uri v Društvu.
Dosegljivost Društvo:
Studio: Sekcije:
Telefon/Faks
02 / 252 21 82
GSM pisarna:
031 / 365 410
GSM predsednik:
041 / 777 132
Telefon/Faks:
02 / 252 21 82
Telefon/Faks:
02 / 252 21 82
GSM predsednik:
041 / 777 132
Vsako nedeljo v mesecu aprilu Treningi bowlinga v Bowling centru Kolosej od 16:00 do 17:00 ure (dve igri na posameznika). Vodja je g. Milan Mertik. Vsak ponedeljek: Pomoč gluhim staršem pri učenju slišečih otrok od 17:00 do 19:00 ure. Vsako sredo in petek web klepetalnica od 17:00 do 22:00 ure. Prav tako lahko uporabljate računalnike v računalniški sobi za brskanje po spletu in e-učenje. Članarina v letu 2006: - zaposleni in upokojenci 1.700 sit - brezposelni, študentje in dijaki BREZPLAČNO. Članarino je potrebno plačati do konca meseca junija.
Elektronska pošta
Uradne ure v pisarni
[email protected]
Ponedeljek: 09:00 do 12.00 Sreda: 09:00 do 12.00 16.00 do 18:00
[email protected] [email protected] Druženje in aktivnosti:
Sreda in petek: 17.00 do 22.00 NAŠ GLAS-interno glasilo Društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor, Trubarjeva 15, 2000 Maribor, Slovenija,
Spletna stran Društva: www.dgn.mb.edus.si
Odbor za pripravo časopisa: Majda Kores, Radovan Milenovič, Milan Kotnik, Bedo Črešnik, Polonca Burgar, Vesna Burk, Erna Savski, Bogdan Fras Izid številke so omogočili: Zavod RS za zaposlovanje, FIHO, občine Podravja, Evropski socialni sklad Tisk: Društvo GNP Maribor