September 2004

5.

Stran 2

srečanje

starodobnih vozil

Kidričevo

2004

POTUJOČi MUZEJ TUDI V VIDEMSKI OBČiNI Klllb ljllbiteljev klas;č"II, ;11 šp011· "'" vozil Kidričevo je v soboto, 18. septemb"a orgall/z;t'ol že 5. vseslovensko, letos tlldl medllarodilO srečanju slarodoblllkov, ki so v

e lle m tlllevlI pr'ep%vali kraje v občillah

Dravskega polja JII Haloz.

Letošuje

srečallje

je bilo

posvečello

50-lelllici Talllllla Kidričevo, 50-le/lIici tovar"e Tomos III 5-lelllic; delovallja KIlIba, v katerem se družijo

ljubitelji ;11 "krati lastIliki s/arodohIlikov.

Že zgodaj zjutraj je Kidri čevo in o kolico

(pred restavracijo Pa n je bil štalt) zbudil glas stari h lepoleev, letos se jih je na srečanju

zbralo 85 ( najve č l11ororjev), mnogi starodobniki pa so imeli čas titlji ­

vo sta rost. Najstarejši med najstarejši mi so bili: motorno kolo La vrin & KJ emen iz leta 1903, DKW letnik 1927, avtomobil Tatra iz leta 1927, Fo rd Tudor letnik

Majšperku , kjer so tistega dne slavili

nanja, za hv::lle ter spominske (brihl vsern udeležencem in sponzorjem.

Ko t nam je povedal predsednik kluba Stank o Kores so se imeli o dli č n o, nepozabno, povsod so dožive li p ri jeten sprejem , pa rudi vrcmc jim je služilo kot naroče n o.

TM

Foto: Rado

1930, Mercedes ca briolet letnik 1950 na

s r eč anju

občudova li

pa smo tok rat lahko še star Certusov avtobus

kljun ač,

Kara vana starodobnikov je po startu v

o bč in s ki

praznik , potem so pot nadaljeva li v Že la le, mimo Podl ehnika d o gos ti šča Majoika v Jurovce, v ob č in o Videm, d o tam pa so se slarodobnik i odpravili še na daljši sprejem v Leskovec in nato še v [uri s ti č no vas Halonga v

--~ R ================

Stran 3

UŽiVAJTE V TEM, KAR NUDI JESEN PoleUe je za nami in s tem {'Lun čas, ko je večina ljudi izkoristila del dopusta za nabiranje nOlJih 1I10či. Leto§nje poletje je hilo manj vroče od lanskega, lako da so hili (juhi/elji son(nih ž arkov in v ročih poletnih d ni nekoliko prikrajšani za fe naravne danosti .

Pra v tako se je začelo novo šolsko /elo, zalo se, spoštovani uče lf ci, učenke in l1čiteljski zbo,~ obračam na uas z upanjem, da sle jJreživeli lepe pOČitni ce in da ho novo šolsko leto, kije pred vami, prineslo veliko novih .~pozna1~i iJl žiu(jenjskih pridobi/ev. Vsem malčkom , ki 50 pruič prestopili šolski jJrag, pa želim, da bi veselo, ::.proščello in varno zakorakali '/la pot nove učenosti. Vse poletje s preostalim. delom leta je bl/o do sed(~f zelo zahteull o za pra!) vse, za tiste, ki so odvisni od narave za pridelavo svojih pridelka!), pa toliko halj. Kljuh temu se je skozi ta čas zvrstilo veliko raz nih p rireditev in vse so hile dobro obiskane. Čas hitro teče, že 51/1.0 u jeseni. Programe, ki so pred nami, moramo doko l/ čali in rauno jese!! je Jlajuolj§a za ustvcUiClJlje. Pra vkar teče program izgradr1:ie javne razsvet(ja ve iII pričah~ielll o, da bo delo doko J/ G"r:mo v prvi polovici meseca oktohra. Nadalje je vse pnpravljeno, da se začnejo iz{)cy'ati dela I I ceslnelll prograIIUJ ter izg rcu:l11:ia kanalizac(j~likega jc!-{ka u Leskovcu. Za izvqia!ca je bilo izhra/IO Cest/lO podjeUe PIlij, saj j e hilo najugodnejši ponudnik. Pričetek de! bo v začelkil. oktobra. Oh lej p riložnosti hi se za hvalil vsem. ki boste s SVOjim. prispevkom pomagali, da bodo vsi 7 odseki cesl p ra vočasno dokonča lli .

Po napornih usklr:~ievanjih s KZ Ptl.~j} SJJ10 podpisali kupoprodajl/'o pogodbo za odkup g ram oz/le jame lel' še nekaj 1I1{:i"llj!)'r:ih parcel v Lancovi uasi. V /l.aselju Velika Va rn ica je bil zbo r vašG'r:a nov na 1('1110 izg ra chy'e vodovoda. Zral (,1l predsta{JJliko{) mcdijev je bil }la z boru prisoten tudi p oslanec državnega zhora il1. župan Občin e Žetale g. Bilta/en. Po zago tovilih ministl:litva, ki je investilor primarnega voda, bi se dela morala začeti že v tem letli , iII sicer u naselju Skoris'r:r~iak, Iwda(jeuali bi v Gradi!)'r:ču , Veliki VarIlici in Trdobojcih l

Nikakor ne smemo pozabili na več drugih aktivnosti, ki s'r:e tečejo. RežlI,ki obrat skrbi za }"(!dllo uzelrževa Jl je javnih povrŠin, to so občinske ceste. ja vne poti, pokopališča, kos'r:}~ia zelenic le,. J/o hrežill, prav tako pa prispevcy'o velik delež pri izgradt1:ii javn.e raz svet(ja ve. SkrbUo pa Weli za vsa druga elela, ki so potrebna z a lepšo urejenost naše občine. Pred nami so novi cilji ter želje ohča ll ov, kakor pu posamezllih krcyclJl1ih skl/pnosti kot IlIdi skl/jJlli prog rami. K sko raJi{I~ii izg rach ~ii vodovoda še moramo dodali izg rad Ilja vrtca li \lidnllf. kjer 51110 {J plall {( Inill istrslva za obdobje leta 2005-2007. Ome}"~ieJ7O investicUu bomo morali pokrivali l ' vi§iJJi 40% iz ohči ll skih sredstev, celoIni strošek ohane pa je projektna dokumentacija ter lIadzo r del. Vzporedno moramo peljali še akliunosti usklajevallja z lIlil/ist}sh rO IlI za ohll ovo OŠ SehJ . SklljJni program su tako OSllova za razvoJ na!)'::e o bčine - na podro čju izobraževa nja, in/i(;ISlrukllfre, ohrtl/ e COl le. požarne va rnosti in še hi lahko naštevali. Za omenjene projekle so l7alJl er~ieJla tudi držav1la sreds/t'a. Jla!)'r:a naloga pa j e, da jih po z možl7 os fi lastnih sredslev čim veG': iz koristim o. Potekc~io

že aktivnosli za volitve v državni z bor. To je pomemhlla odločitev za vsakega j.JosalJlez llika . .zalo da se volitev /.uleležile, pred lem pa se preudarno odloči m o, komu bOll1o 1lc/llleJ/ili SlJoj glos. Vsekakorje naša želja, dCl pridohimo poslanca ali poslanko lj 8. uolilni enoti z 1 J. L'olilllega o /..~I,(lia. V tem primeru bi imeli nwžnosli pridobitve večjih .!i"twnčnih sredstev za olHelljell E' illueslicUe in za rešeuclIy'e lokalnih jJroblemov. jJnjJoročall1 ,

Veliko je s'::e stuari, ki bi jih želel jJoudariti, vendar želim ob zak(jlf {ku povedali le !)':e to, da delal7/o po najboljših močeh in se trudim o, da hi naredili čim več za dobrohit Iw.5ih obtal1k il7 o!Jc;al7ov. Na I!Oll cu bi se želel z ah valiti vsem o bčan o m za sodelovanje ter za vsak prispevek posa mezllika, ki ~':te go dali za hit rejši razuoj. Pra v lako se z a dohro sodelou(/l~je zah va ljl~iem o b činskemu svetu, dallom odborov iII kOlllisU. svela KS, občinski upraVi ter predstavnikom dn.l!)'r:tev.

člallolJl

Vsaka jesen je čas. ko nam narava vrača u!oženo delo v obliki pridelkov, letošllja ilE' ho posehno obi/Ila in hogata, a kljub teml! želim, da uživate v tem, kar va m nudi. Vaš župan Friderik Bračič

NAŠ GI.:\S - Ol:lCINA V IDEj\] - SEPTEMBER 2004

-

-

Stran 4

======~\l=

IZ ZADNJE SEJE OBČiNSKEGA SVETA Žu pan Friderik Brači č je zdcl njo se jo sveta pred poletnimi počimicarni skli-

ca l petnajstič, z dne 06 , julija 2004. Čb ni občinskega sver~1 so nJ tej seji

razprav ljali o dnev nega reda. Pod ajamo to čk:

šestnajst ih

p ovzetke

točkah

n ajvažn ejši h

UTRINKI Z LETOŠNJEGA 7. OBČiNSKEGA PRAZNOVANJA Dnevi, kot

nalašč

za praznovanje, druženje in predstavljanje novih smernic

Letošnje praznovanje se jc začelo že konec maja, ko so se v obč ini Vide m starejši občani , nadaljevalo pa s številnimi športninli, dnižabnimi in svečaninll dogodki , m ed tcmi je še posebej izstopala slovesnost ob odprtju prenovljene šole v Leskovcu . Osrednja praznična prireditev v obč ini Videm je bila 11. junija, na nj ej p ~l se je zbralo veliko gostov in doma č ino v , ki so z veseljelIl prisluhnili nagovoru prvega moža občine . županu Frideriku Bračiču. Videmski kulturniki ter otroški in olh:ldinski p evski zbor OŠ Videm pa so poskrbeli za. prije tne kulturne utrin.ke n a prireditvi. srečali

pot rdi tev elaborata za ured itev

meje z Občino Hajdina, ki je nastal z~l ra d i odcepitve Lan cove v asi pri Ptuju k tej obč ini. Svet nik i so v nadal-

jeva nju potrdili p redlog razpisa za izdelavo projektn e c!okul11cnt:lcije za vrLec Videm in poko p:llišči v Vidmu in Leskovcu . ŽU IXIJ1 Občine Videm je podal poroč il o in seznani l svetnike o izvedbi gramozir:lnja cestn ega programa, v zdrževanju javne r;'lzsver lja ve in izvedbi proj ektov za zašč i to podtalnice Dra vskeg;'l in PlU jskeg(\ polja. Na predl og občins k e upra ve so svetniki potrd ili razpis za izvedbo cestnega programa. vpi sa otrok v vrtec Videm, enota Leskovec.

Po pred logu žup~lna so sve tniki Videm potrdili tudi p redblgane finančne sklepe, ki imajo za posled ico izvršev~1I1 je proračuna v naslednjem obdobju. Povzemamo najvažnejše sklepe: razdeli tev sredstev za humaniwrna in socialna društva , nakup EKG ~lparata za potrebe Zcl ra vstveneg,l dOll1:1 , enota v Vidmu. Obč in e

Kot je b ilo povecbno že v uvod niku, so č l an i seje sveta odš li n~l zas lužene počiln i ce. s prvim seplembrom pa so se že začele aktivnosti, tujpre j sevecla s sejam i komisije Z~I preventivo in vzgojo v cestnem p rometu, cia so prvošolčki lahko varno prišli v šolo, za tem p a se je zaradi svojih obveznostih sestal štJb za civil n o zašč i lO. Meci te m č:lsom je župan že sklical koleg ij, kje r so svetniki določili dnevni red za petnajsto sejo sveta Občine Vide m , ki bo 28. septembra. V tem vmesn em čas u akti vno delajo na svojem p odročju odbori za okolje in prostor, družbene dejavnosti, kmetijstvo in gospodarstvo. Občinska

uprava

V kulturnem programu so nastopili tudi najmlajŠi in s pesmijo še kako popestrili praznični don.

DOBITNIKA ZLATIH PLAKET OBČINE VIDEM PODJETJE MIR D.O.O Zi;lto plaketo za d.o.o.

področje gospoclarstv~1

je pn.:jclo

uspe.~ n o

videmsko podjelje rvllH

Pod jelje ]\[ [H je bi lo ustanovljeno 1. oktobra 1990 in je v pr i \'~ltni I:lsti. La:-.lnik:l i\ ll Hasta (b nes Roman V:tli č in Ivan Šebela. V podjelju to.lI R se že od vseg:l z~l četka ukvJ.rj~lj o s pogrebnimi storitv~Hll i in vzdrže\';:lI1jem pOkOP:l li Šč. svoje storitve 1Xl so z leri še bog:llili. s tem pa postil i vse bolj iskani in usp dni. MI R ima svoj sedež v Vid mu p ri Ptuju, svoje storitve p:l trži v .~ irš i okolici , I1<Jjvc:č na območj u občin š ir.~eg:1 ptujskega Oh ll 1UČj~1. V MIR-u je I"t.•.'d no z:lposlen ih 9 dcbvccv, veliko pa sodel uje jo ludi s pogodbenimi sodelavci.

FRANJO LEVSTIK ZA PODROČJE IZOBRAŽEVANJA Franjo Lcvstik je bil 29 let uspešen r~lVnJ.telj OŠ Videm. Posehne zasluge ima za vzgojo in izobrazbo številnih generaCij učen cev. Zn: d je dobro o rganizirali elelo tudi v slabih pogojih na ,~o li. Pripr;l\,il je por Z~I gradnj o nove šole, so na kratko o gospodu Levstiku napisali predlagatelj i za plaketo - OŠ Vidcm in predsedni c I odbo ra za družbene dejJvnosri jl. larij<J Čern ila . ln še na kratko nekaj stavkov o delu in življenju Franja Levstika. Rodil se jc leta 195--l v Ljublj:lni. Ž ivel je \' Podsredi na Kozjanskem. Po končanem u čire l jišču 195'-1/ 55 je z a čel pouče\"at i na Ln't"i ci pri Ljubljani. Po ods lu žencm vojaškem roku jc poučeval na

--~t

Stran 5

.

~

-

kmetijski šoli v Turnišču p ri Ptuju , nekaj časa pa je pou čev:! ] tudi na OŠ Sevn ica. Februarja 1963 je prišel n:1 OŠ Videm. kjer je prevzel mesto I",L\'lutcl ja. Videm je poznaj že od prej, kot prijemo halo.~ko

PRAZNIK 7. OBČiNE VIDEM

vas, in bil je vesel, da je pristal

pod Haloza mi. Ibvnatelj OŠ Videm jc bil 29 let. V sko raj 30-tih letih pod njegovim ravn:.ltcljcvanjcm je OŠ Videm dosegb iz Icta v ICIO večje rezult:He. Uče n ci so kljub slabim prostorsk im pogoj cm za

delo dosegali dobre rezultate v nadaljn jcm šolanju in na tekmovanjih. Po njegovi z:ls1ugi, clej~l vnos ti in gospodarnosti jc šola p ridobiLI mnoge potrebne proSLOn.: lU

podstrešju.

1\ llade U Čite lj e je spodbujal na razne za dobro elelo in doseganje uspeha\'. na č in e

Z n:t1 je list varili d obc::r in usrvarja len kolektiv, ki je dajal učencem maksimalno p od L\go Z;l ži,'ljenje. Njego vi sodebvci so ga in ga šc cenijo. prav tako nekcbnji u čenci in sta rši. Zna na je ugotovirev - Levstik je bil dolxr ravnatelj! Za svoje delo je prejel štcvi ln:l priznanja ; od občins kih , republi ških do drž~lVn ih . Pred upokojitvijo je uredil vse potrebno za gradn jo šole Videm. Oh odprtju nove šoll: -1 99-t. lera je povedal: "Pr:l\' bi bilo. (i:t hi se ohČJ. ni m očno povezali s šolo. ker je skupno življenje na vasi lahko uspešno le v sodelova nju . Šob jc \' kraju sredi ..;če življenja. Že li . da hi se učenci. sta rši. krajani počutili ponosne. da so ,. kraj dobili lepo šolo. Secl:ij se hodo učenc i lahko več naučili za življen je in poklic. Prijetno počutje in vel ik o uspehov želim učencem in vsem zapos len im ."

PODELJENIH 7 PRIZNANJ OBČINE VIDEM IDA POTOČNIK, člal1ica KD Leskovec V Leskovec jc Icb Po točnik prišla kor uČiteljicI gbsbe in pra v v Leskovcu je b il njen Z~tčetek slu žbova nja. lukaj p~l ho prav km~tlu dočakala IUdi odhod v zaslužen pokoj. Od leta ] 969. ko je začel a s službovanjem v Leskovcu. ni bilo priredi tve in proslave. v k~ltero gospa Jda ne bi vložila svoje požrtvovalnosti. Zmer:lj jih je znaLI osrečiti z orro.~kim pevsk im zborom, ki ga je vod ila vse od let:1 1969. Z otrošk im pevskim zho rom se jc udeleŽ<..:vab tudi pevskih revij in tam z mbdimi pevci zmeraj dosegla lepe usp ehe. Ves čas je bila dejavn~1 tudi v kulturnem društvu, v

Letošnji dobitniki najvišjih kr~tju. kjer sc k vanja z njo .

občinskih

priznan;

naprej veselijO sodelo-

ANICA KOKOL, članica KD Frllllceta Preše rna Videm Anica Kokol je čb ni Gt KD Francela Prešerna od leu 1968, ko je pričela nastopat i kot č la 11 iCl meša nega pevskeg: t zbo r:t. pozneje p a se je vk l juč il a ~e v delo glecbliške skupine in skupine ljudskih pevcev Vinogradnikov: to skupin o že z:ldnj ih pet lel tudi vodi. V le tih od 1993 d o 1997 jc b ila tudi predsednic:l društva. Za svoje delo na glasbenem področju je p rejela bronasto. srebrno in zb to G~dlusovo značko. S svojim delom je Anica Kokol pomembno sooblikov:lb kult-urni utTip v Vidm u. zato v KD Videm menijo. eh bo priznanje Ohčine Videm vzpodbuda Z~l njeno nadaljnjo delo v kulturi.

RADE SELAK, člall ŠD Vit-Jem

"Na dosedon;e dosežke v obdoblu samostojnosli smo lahko ponosni tudi v občini Videm, " je na osredn;i priredili med drugim dejal župan Bračič.

Rade Selak je začel delati v ŠD Videm takoj. ko je Ict;! J 962 prišel v Videm in tukaj ostal. V Vidmu se je zelo hitro vk lju č il v šponn o društvo. že prej pa se je dolgo kt osebno ukva rjal s špol1om b il je dober nogometaš. V njegovem času ak tivn ega i g r~l nja nogoll1et~1 je d ru štvo doseglo zelo dobre rezulrare. Bil je pobudnik in o rg;lniz~ltor mnogih akcij n,l .~ p o rrn e m p o dročju v redanji KS Videm. Pod njegovim. vodstvom so se ka1ile številne vrste mladih. Še vedno je akt iven v ŠD Videm. Ibde Selak, pravijo, jc ;P0r1 na legend:l .

najzaslužnejšimi, da \' Tržcu Sloj i ig r išče. in da imara društvo in kraj tudi lepo urejen šponni p~trk. .J ože Klinc je bil prvi in dolgoletni p redsednik ŠD Tržec. danes pa uspe.'; no pom aga v društvu, predvsem nJ gospocb rskem pod ročju. Jože Klinc je med tistimi, ki je po mnenju ŠO Tržec v vseh letih delovanja društva naredil naj več na športnem kot ludi gosp odarskem področ ju , zato si za dolgolen1o in uspešno delo na pod roč ju športa vsekJkor z;tsluži pri znanje

JOŽE KLINC, clall ŠD Tržec

Občine.

.Jože Klinc je bil med pobudniki in najbolj Z,lvzclimi Z~l ustanovitev ŠpOItn e-

za uspehe na

ga društva Tržec, prav \ako pa je med

KMETIJA MARJANA MURKA IZ SEL področju

kmetijstva

-

Stran 6 ,

-.

clruštvu še povečalo - v zadovoljstvo vseh članov.

EDI VAJDA, župnik v župniji sv. Andraža v Leskovcll , dobitnik priznanja za o hranjanje kulturne de di .sčine Gospod Edi Vajela si priznanje zasluži predvsem zarad i številn ih izjemnih dosežkov pri obno vi sakraln ih spom enikov, še poseb ej se je izkazal pri obnovi dveh podružničnih ce rkva in obnovi župn ijskega doma v Leskovcu . Pred leti je fara sv. Andraža ostala brez farnega župnika. Nekaj časa so bogos lu žje v fari opravl jali patri iz Podl ehnika, na to pa je v Leskovec prišel gospod Edi Vajde!. Škof mu je precl prihodom dejal, da bo mora l marsik
Uspešni osmošolci - letošnii odličnjaki

Kmetija Murko

Selih je družinska kmetija , usmerjena v živinorejo p roizvodnjo ml c k:,l. jvllada družina se je s kmetovanjem z ačela ukvarjati 1985, najprej s proizvodnjo govejega mesa , takrat so v ta nam e n zgrad ili lucii hl ev. V ml

letu 1990 so se prič e li pre usmerjari v proizvodnjo ml eka, začeli 50 z e no kravo , že leta 1993 pa so na kmetiji od prli lastno zbira lnico. Ker pa so vedeli, cia

bo

potrebno proizvodnjo ge če bo km etija še naprej živela izključno iz kmetijske dejavnosti, pov ečevati ,

so v letu 1999

pričeli

z gradnjo sodobn e-

ga hleva za krave mo[znice.

D U Videm je bilo ustanovljeno leta 1954 in letos slavi zlati jubilej - 50-letnico del ovanja . Društvo je ustanovilo 20 članov , do danes pa je število članov društva naraslo že na 460 . D U je bilo vseskozi zelo aktivno in delovno v SVOji osnovni dejavnosti in druženju upokojencev. Prirejalo je različna s reča nja in izlete, s tem pa pripomoglo, da se vedno več upokojencevodloča za članstvo v društvu. vsi dosedanji odbori DU Videm so se zavzemali za svoje člane, jim p o svoji h najboljših m očeh in zmožnostih pomagali pri njihovem vsakdanjem življenju in delu .

Da pa imajo jvl urkovi v hlevu krave lisasle pa sme, ki jih llvr.ščamo v sam vrh po proizvodnosti v slovenskem merilu , dokazujejo številna priznanja, ki so jih dobile njihove živali na razli čn ih sejmih in ocenjevanjih.

V D U Videm delujejo razni odbori , tucli odbor za socialo, ki vsako leto poskrbi za obisk e pri članih, starih 80 in več let, obiščejo tudi bolne ·in onemogle, ki ne morejo na sreča nja.

DRUŠTVO UPOKOJENCEV VIDEM za uspehe na humanitarnem področju

Novo vodstvo D U Videm si zelo priz3deva, cia bi se štev ilo aktivnosti v

/'"

. ----------------------------------------------------------.....\

/"

, ,

Občina

Videm in Javni zavod Zdravstveni dom Ptuj obveščata vse občane in druge zainteresirane, da dela splošna ambulanta v Vidmu pri Ptuju 51 vsak dan, in sicer:

- ponedeljek, torek, četrtek, petek

,,, - sreda ,, ,, ,

.

Najprej

se

je loti l o bnove obeh cerkvic: sv. Avguština in sv . rVlagdalene, nalO pl eskanja fame ce rkve sv. Andraža in še mnogih drugih obnov; rudi parka in letos župnijskega doma, ela cerkvenega vinograda, učilnic za verouk in mladinsk ih srečanj sploh ne omenjam. Za Edija Vajdo velja , cI;l če je ena ro ka, naredi zelo malo, če sla dve, pa že več , če pa je rok več, pa se da ve l iko naredili. Zato so v leskovški župn iji prepričani , da si za vsa dobra dela doslej in dobro sodelova nje z župljani zasluži tud i priznanje Občine , kar pa ne pomeni, da je s tem njegovih dobrih del kon ec, naj mu bo to le majhna vzpodbuda za vnaprej. podružn i čn ih

TM Fotografije: Langerholc

.. ---------------------------------------------------------- ....., Severin STANO]EVIC

'

clr. dent. med .

Manuela MOVRIN, zdr. tehnik ORDINACJjSKI Č4S

od 07.30 do 13.30

DOPOLDAn 7.00 - 13.30 SREDA PETEK

od 14.00 do 20.00

POPOLDAN, 12.30 - 19.00 PONEDELJEK

'

' ..... _--------------------------------------------------------_ .. ,,/

DELOVNI ČAS DOPOLDAN , 6.30 - 14.30 POPOLDAN, 12.00 - 20.00 MAliCA

DOPOLDAn 10.00 - 10 .30 , POPOLDAN, 16.00 - 1630 i

,

\.

'.

---------------------------------------------------------_. /

NAS GL,\') . O BČ H\ ." VlDE.~1 - SEPTE,\II3ER 2004

,, ,, ' /

=~:==================

Stran 7

-

OTVORITEV PRENOVLJENE ŠOLE V LESKOVCU V p e tek, 4. jlltlijll~ je bilo v LeskovcII .'ivečano.

Popoldall smo bili " (",,reč otvoritvi prenovljelle

priče s večaIIi

skoraj sio l etIl e l eskovške šol ske

slavbe. Sla v Ilosi,,; gosi je bil m eti {/I'lIgimi tlldi Sla vko Gabe, ~ mi"ister Z li šo /s i vo, Z IIl/ll osl iu šport R ejJlIblike Sl ovelIije.

Vse pri soJne .so n ~l jp rcj pozd ravili gostje, n ~lkar so vs i lI ž i v~lIi v prijetnem ku l(Urnem p rogramu . O snovnošolci so g ~1 po pe s!ril i s pk: snim i in glasbeni mi toč k a m i. K aslOpib SI;! l udi nekcl;t nja u če n ca leskovškc šole. mladi k njižcn 1ik Dejan Kozel in opern i solist Alfonz Kodrič . Po ku lt urnem programu se je množica p risOlni h preselila pred obnovljeno šolsko zgradbo. Na ko nClI je n a poč il na jtežje pri ča k o v a n i trenUlek : o bn ov l jene lepOl ica je odprl a svoja vrata.

Veseli, do bi kor zaplesali v novo šolsko 51ovbo. Folo: l. Roškar

Blagoslov šolske stavbe upnik Edi Vajdo.

ie opravil {arni Folo: l. Roškar

Upamo , da se bodo \' t ~ l k o p r i j ~lz n c m hramu u če n os t i p oč u t il i pri jetno vs i: otroci, k ~lt e ri m je p r~l vza p r~l v n;:lll1cnjcn. delavci šole in vs i ob iskovalci te šole. Verjamem , da bo v prostorih prenovljene šolske sla vbe d eve t let os n o v n ošol s k eg~1 i zo b ra žev a n j~1 p rebil tud i k akšen bodoč i . pri nas in mo rda IUd i v svetu , pomemben č l o v e k.

Iztok Roš kar

Leskovški

učenci

so pripravili priielen kulturni program.

Folo: 1. Roškar

Popravek k čl a nku Šola v Lesko vcu ti k pred prenove, obj avljenem v prejšnji številk i Našega glasa . Zapis Prvi ravnatelj po po lne osemictke v Lesk ovcu je bil Alfonz K o dri č se pravi lno glasi : Prva ravnatelj ica po po lne osem letke je bila An ica Tep eš, prvi rav natelj S p o lnim mandato m v osemletk i pa Alfo nz doko n ča n je m

K od ri č .

Prizadetim se

op ra Vičujem .

Obnovljeno leskovško šola. FOlo: 1. Roškar

Iztok Roškar

NA:'. GLA~ - OUČI:" A VIDE..\1 - ::.EI'TE..\IlJER 2O(M

-

Stran 8

==============0 = ŠOLA VIDEM

Na krilih domišljije

iščemo

pot do uspeha.

POGOVOR PO TELEFONU

Naj bo ta naša pot v letošnjem šolskem letu sproščena, razig rana, uedože!jna, delovna in tudi varna. F== Posebej prvošolčkom želim veliko razig ranosti, kopico novega znanja in dobro počutje v njihovem drugem domu, OS11lošo[cem, ki končujejo osnovno šolanje, čhn boljše uspehe, ki jim hodo omogočili vpis na želeno srednjo šoto, najmlajšim v videmskeln in leskouškem vrtcu veliko igre, igre, igre ... , vsem zaposlen.im pa veliko delovn.ih uspehov. Marija Šmigoc, ravnateljica Vzgojno-izobraževalnega zavoda Videm

Bilo je sobotno jutro. Kerje bilo Špelei dolgcajt, je ponifa/a svojo cl'bestfi'enclico Majčico . 110, haj, Majči, a Si se že uejka/a? Veš, niSJl m.ogla več spati, pa sem. te poru/ala, li je govorila Špelca, "Supel; cia si me ru/nila/Jaz tudi nisll mogla spati in sem se rano zhud/a. Saj si lahko misli§. da Jle vem., kaj si nc~i začn e 1n . Fu} je bedno. Hva/a Bogu, da si me pOrL{(a/a, Jul sem hepi.l Kaj se dogaja?" je vpraša/a Jl1aj{i. '1Vi{ ne dogaja. Ful je bedno. živ dolgeajf. Ej, !I1ajči! Kaj tije rekeljotel; ko si včeraj prišla pozno domu,?"je vprašala Špe/ca. ''roter iII matka sta že spa/cI in sp/oh nista SkUŽ/CI, da sem p rišla pozno dornu. Sam o moj Fi}i:je 11ekaj cvi/o, ko sem se jJrišlepala domu . ilA te pol ni nihče zašleko, da si bila pazIlCl?" je vpre/Iala Špe/ca. "A1a ne/ Nihče od s/arcev, samo moj bruc/erje skužo. da se l'lisn drža/CI ure. Pa sem. mu obljubi/a čo ko ­ laciico 11'1 je tih o kot mil. A ni lO cUhesl/" :'loj, kak si ti hePi/ Njene je doblcl I110ja seka pa me je vjut ro fo lru za§peca/a. Si lahko misli.5, kako §Ia/o mam. doma/ Fo/erji.tI benti/" jJravi Špe/ca. liMa, valda, da maš štalo l Ej, Špelca, ci se lahko kje dobiIna?" je vpra~'{a ICl Majči. "Seveda, klajčl, ji.11 klil.' 'lb hi bilo dobro, salHO ne vem, kako bo to ~'{/o. mejoter nikam ne pusti, CII'est mam.' Ja, lahko se dobima p ri men.z~ m.ogo{e hi se pol loter skl/liro/" "Ful dober predlog! OK se uidima oh štirih/" je rekla II

TELEFONSKI POGOVOR "Čao bela! Ti , sori! Sem sliša la , da ci ngia, ampak sem bla na šopingu, pa se nisem javla. Ful je b io oclštekano! Na .šoping

sem šla zaradi špaget kov. Ampak ne t11 islit,cla sem jih našla . Ej, fOler je skoro popeno, ker sem prepozno prišla s frend icami iz šopinga. Dobro, da ga nisi vidla , kak je šizo, k o je vido račun. Pa saj veš, da so ta slari valsih malo zab lokirani in težijo sto na uro, ker ne vejo, da za lajf pač rabiš keš, Jutri ti poka žem cOlke. Ful so dobre! Dol boš padla! Ej, bomba so! 0 , ne! Foter mi je ra vnoka r z::lče l spel težil! Mor&m dat dol! Sori! Čao!"

Barbara Trafela, 8. f OŠ Videm pri Ptuju

Majči.

"Cao Špelca, se vielima.!" /leao lHC~jči/ Ob štirih, n e pozabi/" je še rekla Špe/ca. Rebeka Ostroško, 8 . f OŠ Videm pri Ptuju

PROBLEMI Z MOPEDOM .Janezek je kupa čebelo. En ce jt mu je lepo letela , pol pa je crknala. Ka pa zej? Ja, treba jo je popraviL Pregledno jo je in vido, da je pred na luč hin in da je kuplunga počla. Začel je po prav1a l , pa mu ni šlo. Pol jo je proda l, pa kupa novo. Ker ni vedo, da A 35-k a dela meša nco sama, je vliu noter že nareto premočno mešaneo. K tri če trt litre bencina je vliu liter pa po lolja. Ko se je hrel pelati, je zakurblo in ni šla. Pol pa je prebrau papi re in je vido, da moped dela mešaneo sam . Spu co je fergazar in naredo tak, ko je pisa lo. Moped je leto 8 meseof pa pol , pol pa se je .Janezek z mopedom pervrgo. Janezek si je zloma taca, počo h o si je klun in spehno si je ramo. Perleleli so policaj i in poklical i rešilce. Oclpel ali· so ga na Ptuj v bolnco. Tam je dobo gips. Pol so mu še zamolali fris. Ko je bil zdrav, so mu policaji dali 100 jurjof kazn i, ker ni meu izpita. .J anezek se ni več vozo z mopedom, rej,ši je hoda peš .

Aleš Sitar, 8. f

OŠ Videm pri Ptuju

NAS GLAS . O BCINA VIDE!>1 - SEPTEMBER 2()():i

F==

=!!= = = = = = = =

Stran 9

-

V TRŽCU PROSLAVLJALI 2. KRAJEVNI PRAZNIK Pod skupno streho

simbolično

odprli vse pridobitve

V KS T'r ž e c so ob koncil a vgusta pripravili praznovanje 2. krajevne· ga prllzllika, ki so ga

začeli

že 21.

avgusta s lTadiciollalllim turnirjem v malem nogome tu. V Tržcu so s pre'-ezom vrvice simbolično v uporabo predali nove pridobitve l) kOlllllllalIli iI~f,.astrllkl. II";, družellje pa popestrili še s krajšim klil/urnim programom, družabnimi igrami, tekmovalljem v košnji tra ve iII pestro kulinarično

pOlllulbo.

V Tržcu so o h d rugem kra jevn em pr:lZni ku na enem mestu. pod novi m lesenim luc!streškoJll pri šponnem objektu (sredstva zanj so zb r~i1i izključno krajani treh vasi), v upora bo pred al i vse

nove pridobi tve. Predsed nik sveta KS Tržec Dušan Se rdin še k je v svo jem n:tgovoru prec!st:lvil delo in ak ti vnosti v z~ldnj i h dveh lc tih po vsch treh vaseh, ki s pacl~lj o v eno :-i kupnosr. Poveda l ie. da so v bn sk em lelll uspeli r~l zši r iti j,lvno razsvctlj:lvo, pridobili so 18 novih lu č i , modernizirali kr:lj ši odsek ceste, skupaj pa so v razvoj vlož ili dobrih 14 milijonov Tolarjev.

V DVEH LETIH ZA RAZSVETLJAVO, CESTE IN NASPLOH ZA RAZVOJ PORABILI 18 MIO TOLARJEV Nek delež sO pri spevali tudi v pripravo na izgradnjo kan : t!i z~l cijs k ega sistema . skupaj z leto.šniimi eleli lX I so v razvoj vlož ili okrog 18 milijonov tola rjev sredstev iz o b č in skeg< l pro r ač una . Serdinšek

Pod novim lesenim nadstreškom v športnem porku Tržec slo župan F Bračič in predsedni k KS D. Serdinšek ob pomoči predstavnikov društev s prerezom vrvice s im bolično v uporabo predalo vse nove pridobitve.

je dejaJ. cI:l so ves T
Zbra ne v Tržc u jc ml p razn iku pozd ra -

Letos sto se koscem pridruŽili tudi predstavnici nežne;šego spala, domačinki Danico in Anico

vil tucii videmski župan Fricierik Bra č i č , ki je i z r~ lzil z~l dovol j stvo nad že o prav ljenimi n ~lloga 1lli po vsej KS, ob tem pa spomn il. eki so od p rvega do d ruge praznika v dveh let ih uspeli narediti vel ik o. če p rav letošnje in vest ici je p ovsod še niso z~l klju čc n e. Bra č i č je po ved~11. da je vese l. d~l je v KS Tržec več kor po loviCI ljudi v klju če nih v društva . saj vs i ti p o njegovem vel iko prispeva jo k razvo ju , n e k~lIcri ' p:l sk rbijO ru di za oh ran i ~lIl j e o bi č::t j (:v in dragaccnega k ultu rn eg::1 b Ll g~ 1.

TM

vdomačem kraju 50 nastopili tudi Fanlie iz Jurovec in muzikantje iz Tržca.

-

Stran 10

========~= IGRE BREZ MEJA

V nedeljo, 22. avgusta, so Ila šjJortuem igrišču v Pobrežju potekale tradicio1lalne igre brez m eja, ki so letos potekale že šesto leto zapored. Kot je povedal Milall Cafuta, eden od organizatorjev, so "Igre brez meja " le ella od aktiv11osti, ki jih organizira ŠportIlo društvo Pobrežje. Njihov letošnji večji zalogaj je bil prvomajski dnevno-nočlli turnir v malem llogometu. Na igrah je nastopilo osem ekip, in

sicer: Zabovci - Razjarn iki, Kocil Skorišnjak, Dravinjsk i Vrh - Pristava , ŠD Pobrežje - H opsi , Šturmovci , Konjeniško d ruštvo Pobrežje, KTO Klopotec Sov i če ­

Dravci in FO Pobrežje - Obetavniki. Letošnje igre so se od p redhodnih raz-

likovale po sedmih novih, izv irnih igrah: slamnati abecedi , prenašanju hloclovine, konjski vpregi , pobiranju krompirja , pobrešk em potap l jačll in po pripravi "šmorna". Sled ila je zadnja, finalna igraiskanje biočebule v kop ici slame. Ta je po teka la na izpadanje, v nje j pa je nasropilo vseh osem ekip hkrati. Če bi ob kon cu pogledali na ra7.:p redelnico 7.: rezu ltati, bi ugotovili , da je prvo mesto osvoj i la ek ipa Konjeniškega društva

Iskanje biočebule v kopici slame. Pobrežje, drugo Koci l - Skorišnjak in tretje mesto ŠD Pobrežje - Hopsi. 'fako kot vsako lcto so ek ip e presenerile z izvirnimi jolly-j i. Prvo m esto si je prisluži la ekipa FD Po brežje Obetavniki, z "mamo ", 300-1itrskirn sod om, oblečenim v žensko. Bolj kot rezultati pa je bilo pomembno od l ično vzdušje in druženje, je še dodal M ilan

Cafll ta. Organizatorji želijo naslednje leto privše vcč ekip , rud i izven Občine Videm. Obenem se zahvaljujejo vse m sponzo rjcm , ki jih podpirajo pri njihovih aktivnostih. ci biti

Marjan Škvorc

OTVORITEV VAŠKEGA DOMA V LANCOVI VASI Uresničene

dolgoletne sanje Lancovljanov

Na sveča1li priredilvi v Lanc ovi vasi so se prvo sobolo v JUlIiju zbrali šlevillli domačini iII gostje od ')lizu in daleč, med njimi ludi župan Občille Videm Friderik Bračič, župa1l mesllle obči1le Pluj Šlefa1l Čelan in Branko Brllmell~ predseduik slovenskega združenja karnevalskih mesl, lel' šlevilni drugi, da bi skupaj svojemu namenu predali 1l0vi vaški dom. 5. junij bo zagotovo oSlal zapisalI v srcih mnogih Lancovljanov, saj se je lega dne zaključila dolgoletna zgodba okrog laslnega vaškega doma. V lijem so svoje proslore dobila drušlva, ki delujejo v vasi, in sicer: Folklorno društvo, koranti, orači, Športno društvo ill Društvo podeželskih žella iII deklet, prostore pa je za svoje delovanje dobila tudi KS.

Dokončan

Pr ireditev je bila slovesna kot se za takšen dogodek spodobi . V ku llUrn em delu jo je popestri la godba na pihala iz

Podl ehnika, zapel i so ljudski p evci in pevke FD Lancova vas. domači folkloristi, ki so že nekaj časa pridn o vadi li v

-"\ lIki 111111

r

in svoiemu namenu predan voški dom v Lancovi vosi

,\lAŠ GLAS - OBL1!\'A \-,10[,\1 - SE PTE,\lllER 200·j

novih prostorih , pa so se ponosno z~lvrteli pred domačim občinstvom . Janko Jcrenko na otvoritveni slovesnosti

--~ " ================

Stran 11

-

ni skrival veselja in zadovoljstva in je n a

kratko predstavil S-letno doga janje , ki je privedlo cio same orvoritve . Dejstvo je, cia so v Lancovi vasi že od nekdaj delo-

vala društva , ki so za delovanje potre bovala svoje prostore . Pred log, kako priti do lastnih prostorov, je leta 1996 dal Stanko Ro pič , takratni podpre dse dn ik FD Lancova vas. Pred laga l je, da b i organizira li faše nk v Lancovi vasi . Dobe r glas je tako ocl leta 1997 vsa ko leto vabil na 5dnevne pustne prired itve poci šotorom, ki so bi le ze lo uspeš ne . Kmalu nat o so odkup ili zem l jišče in vložili vlogo za spremembo prostorskega plana . Pre d d vema leto m a, meseca ap rila , pa so ve nda rl e pr i čeli s sa m o g rad njo in sred i vasi je kmalu zače la rasti stavba, ki je iz d neva v elan sprem injab podobo. Vanjo je bil o vloženega velik o trud::.! in prostega časa mnogih Lancovljanov. Je re nk o se je ob tej priložnosti zahva lil vsem, ki so v teh let ih na kakršen ko li n ačin pomaga li pri pustnih p rired itvah a li p ri sa m i grad nji doma . Po udaril pa je, da so stavbo zg radili s koraj b re z podpore lo ka lne ~kup n ost i.

Danilo Turk je prejel posebno zahvalo za svoj dolgoletni trud.

delež b remena; zad nja leca je vodi l prired itve "Fašenk v I.ancov i vas i" , ves čas pa je b ij nc urnorni vodja g radben ega o dbo ra . V zahvalo za ves trud in delo, ki ga je vložil v dom , je preje l spo m insko sl iko. Novi p ri dob itvi so čes tita l i tudi mnog i gostje, me d njimi tudi videmski ŽUjXIIl , ki je s seboj prinesel s imbolično daril o . V im e nu vseh Lancov ljanov ga je sp re jela ena izmed naj s rarej .~ i h vaščank, ga. Anica E mer.~ i č , p o d o ma če Pišakova Nanika.

S slovnoslnim prerezom vrvice so D. Turk , ). Krajnc in M . Jerenko novi voški dom tudi uradno predali svojemu namenu

Posebna zahva la je b ila i z reče na Danilu Turku , k i je na svoji h ram e nih nosil levj i

Da p a bi d o m dobro služil ~voje mu nam e nu , so novi vaški dom b lagoslovili tri je patri, domači ni iz Lancove vas i: p . J\!iart in Kmetec, p. Nlartin Vidovič in p. Franc Murko , p ri družil pa se jim je še p . l3e njamin Mlaka r.

s lovesn i trenu tek tega d neva , s im bo l ično rezanje vrvice, ki sta jo prerezala Miran Jerenko in Jožef Krajnc. Njiju je ta ča s t doletela zato, ker sta ta krat proda la svoje ze mljiš če , na katerem danes pon osno sto ji vašk i dom - to d e janje je b ilo na mr eč k l j u čnega po mena, d a s mo Lancovljan i sp lo h lahko p ri čeli z gradnjo. Pri tem sveb nem opravi lu pa jim a je pomaga l še D. Turk. Sledil je le še sam og led doma , v katerem so s i gostje lahko ogledal i tudi kulinarično razsta vo in razstavo ročn i h del , ki so ju prip ravi le p rid ne roke č l anic Društva podeže!sk ih žena in dek let iz Lancove vasi. Ob dobri hrani in vesel i glasbi pa so Lancovljani in osta li gostj e rajali še pozno v n oč . Bil je namreč dan za slavje.

PK Foto, Jakob Selinšek

Nato p a so fanfare napoveda le najbolj

BIBLIOBUS ponovno krenil na pot Spoštovani bralci i1l prijatelji k1lJig!

VIDEM

SRE 8 30-10

22. 9

13. 10.

3 in 24. 11.

15 12 .

LESKOVEC

SRE 11 -12

22. 9

13 10.

3 in 24 . 11.

15 12 .

LANCOVA VAS

PON 10-11

27. 9

18. 10.

S. in 29. 11.

20. 12.

SELA

SRE 12.301330

22. 9

13 10.

3 in

15 12 .

dvomese č n em poč itku

je s 1. septem brom potu j oča knjižni ca ponovno kre nil a na pot. Spet imate odli č n o priložnost , da si v domačem kraju na berete knjig in s tem zadovol jite svoje potre b e p o b ranju , izobraževanju ali razvedrilu . Ve se li bodo vašega ob iska, vi pa se boste lahko prepri čal i , da so knjige čudov it e p ri jatel jice duše, pred vsem pa dobra d ružba. Na območju o bčin e Vide m se bo knji žnica na kolesih ustavlja la na n asled njih postajališčih: PO

24 . 11.

"Nobe1la zabava ui tako poceni kot brallje ill 1loben užitek tako trajen. " (M. W. Mon/agu) Petra Krajnc NAŠ GlAS - on(:JNA \·Il)E~ ! . SEJ>TEl>.IBEK 200·1

-

Stran 12

SPLAVARJENJE V TRŽCU Lepo po letno vreme in cl o b r~1 kk-ja sta b ili do vo lj za o rgani zi l-':Inje sp l avarj e nj ~1 v Tržcu , na reki Dravinji. Zb r~d o se je kar ve liko število udeležencev, ki so z raznim i p lovi li p ogumno rcz:l1i val ove reke Dravinj e ocl jezu v Tržc u PJ elo žage v .Jurovci h. Na p ot so se od pra vili z~llož e ni z dobrim okrep č il o l11. ki lXI g:1 je kar h itro zm::lI1jkalo . Z:HO so bili veseli dobrodošlice v jurovcih . N:no je sledil še

s pust cio

d o m ačeg a pri sta n i šč a .

Celo tn:1

p lovb a je kljub nek ateri m p o topo m minila brez v ečjih poškodb in posledic. Spla varj enje se je z ::lklju č i1o Z dogovorom , da bo postal o tra d icio nalno, in z

zab avo. ki je traj::li:t d o lgo v

n oč.

Jože Junger

Pogumen o driv na

p OI

OB OBČiNSKEM PRAZNIKU TUDI ZLATI JUBILEJ VIDEMSKIH UPOKOJENCEV Dobitniki velike plakete zveze društev upokojencev Slovenije Društvo upokojence v Vit/eli/je letos junija praznovalo 50·letuico svoje· ga obstoja, prireditev ob jubileju pa je bila ravllo v ČtlSU, ko je občina slavila občinski prtlZllik, upok(~.ien­ ci pa so jo zdru.žili še z reduo letno kouferellco v gostišču Pa l v Vidmu. N a s la vju se je z brtllo okrog 240 upOkoje ncev in gostov.

Priredilev smo pri čeli z bog3 tim kulturn im progra ma lll. ki so n ~ 11ll ga p opl.!strili ljudski p ev ci Vinogr3dniki KD Videm pri Ptuju , ljudske p e vk e iz Pob režja in mbdi harmo nik ar iz Dol ene. PO kulturn em program u se je začela rcd l1 ~1 in hkrati jub ilejn:1 50. ko nferenGI društva. V predstavljenih po roč i l i h je bilo lepo p rikazano delovan je društva v

Utrinek iz kulturnega programa, ki so go s pesmiio obogatili videmski Vinogradniki.

p reteklem o bd ob ju in predsta v ljen e smernice za delo v prihodnje. Zbrani so se s trinj ~lIi S p o ročili in vsi so bili enotnega mnenj::l , da vodst vo d ruštva zelo dobro deb in se trud i, (LI hi bil o veliko skupnih prireditev in ::Ikli vnosti , pred vse m pa , cb bi se č lani č im več d ru žili in si na tak n:1 č in po p estrili jesen živ ljenja. V svoj program smo ludi z:lpisali. da bo mo lem o o rgani zi rali vsaj štiri izlete p o Sloveniji in tujini ( letos smo že bili na treh), Z:1 jesen pa pripravlj:lIl1o .~e enega za rekreacijo in pa n akupn egJ. p ~1 tudi o 111 a rtin ov~lIlju razmi šljamo. Letos smo že uspešno izpeljali d ve rekreacijsk i ko lesarjenji, tukaj pa mOI
=9 ================

Stran 13

--

Še posebej veseli s mo bili , ela nas je na s lovesnosti obiskal in pozdravil predse d nik slovenskih upokojencev ( ZDUS) Vinko Go bec, ki P~I je cl r LI.~tvll ob tej priložnosti podelil veliko plaketo ZO US .

Re publi.ško priznanje za do lgo le tno neumom o delo je prejel biv.ši predsednik na šega društva Ivlilo ra c! Pa v lovi č, clru št:veno prizn anje pa je prejela gospa Šte fk a Novak za dolgo letno ele lo v

dru štvu . Zbrane na sloves nosti

sta

nagovorila tud i župan Friclerk Brači č in predsedn i k poc! ravsk e zveze upokojencev Mirko Bernhard. Po končan e m uradnem delu smo pripravi li še veseli del druženja , ki pa je ob prij etno glasbi trajal cio poznih

I I I priznanj v gostov (od župan Friderik Bračič, ob njem OOOlf,OI' liške plakete nekdanji predsednik Milorad Pavlovič, društveno priznanje ie prejelo Novak , sedanji predsednik Franc Koderman z veliko republiško plaketo, ob njem pa ie predsednik podrovske zveze upoko jencev Mirko Bernhard.

n oč nih ur. ln ko smo se ra zšl i. smo b ili enakega mnenja: še v eč takih in podobnih prireditev si želinlO. V vodstvu DU Videm pa V;II11 zagotJvljamo , da se bomo še n:lprej trudili, da nam bo le po.

Vinko Gobec, predsednik ZOUS, ie veliko plaketo izročil pred5edniku Francu Kodermanu. Foto: Langerholc

Kulturna pot

občine

liah predlagali našo članico Manjo C~rllila iz Vidma. Moja že(jaje, dajo vsi poe/prelilo ter ji da mo S!!(Jj glas in lako končno dohimo eno poslanko l!ldf iz tega de/a rJaloz, ki nas ho v Ljl/hUan i zastopala in se Irl/dila za hilrejši in p ra v ičnejši razvoJ Ilaših krajev,

SPOj"tollane članice in člani na.fega drušlual Pred nami SO uolil ue v slovellski par/ali/enI ill iz naših ursl smo sklfpaj s stranko DeSUS za kandidalko na l.Io!il-

Videm

SRAKAČU ZARISALI POT KulturIlo društvo "Franceta Prešerlla " Videm j e 19.jullija odprlo in označilo ,~e eli del kulturne poti j)O ob čini Vide m. Ta deL se imelIuje SKARAČEVA POT. Ime je dobila po

Francetu Forstneriču, ki j e napisal zbirko Ilovel s tem naslovom, pa tudi v gimnaziji Ila Ptuju se ga j e prijeL vzdevek Srakač. Sam j e ponose n na ta vzdevek in je vese~ če ga kdo .~e sedaj tako imenuje. Čikov FralIci (učitelj, novina1; publicist, literat) s e je rodil v Pobrežju iII tam preživUal mladost. Kar nekaj njegovih literarnih del s e dotika Pobrežja in pokrajine tam okrog vse do Šturmovcev. Je častili občan Vidma. Član i kultu rnega društva Videm smo pripravili za Srakačevo pot zloženko, v

Iz nove zloženke . .'lAŠ GL\S· O BČ!!\A \ '!DE.\! • SEPTE,\!UER 200-1

Franc Koderman, predsedik DU Videm

--

Stran

14=============================:!!~~~"' --";.'

-

lud i kul turn i program .

IN ŽE PRVE IZKUŠNJE Po Sra kačev i poti so popeljali žc nek3j sk upin . Pohodniki so ze lo zadovo ljni, S~lj je pot lahka in prij e tn ~l. Pdj e p o poljskih poreh mccl gozdič i in polji. ob "tun fi h" in ribn iki h. kjer je svojo mladosI preživljal na š Franci s svojimi vrstniki.

Zemljevid pol;. kateri je zemljevid in oris p oti. Ob oclpl1 ju so jo do bili udeleženci po hoda . Zbrali sm o se pri vaškem d o mu v

Pobrež ju . kje r nas je pozdr;wil predsednik KS Marjan

Se lin .~e k .

udeležilo okrog "1 00 ljudi , med njimi slavisti. študentje in učitelji od vsepovsod. Ob poti so nas počak a li d o ma č ini in na s postregli s prigrizkom in pijačo. Za

kulturni progranl so p os krbel e vse gra fskega

KD

Videm

drll .š l v~1

o krepčali

in pos lovili .

VABIJO NA TRI KONCE, NA TRI KULTURNE POTI

pridružil pa se

nam jc Fran ce Fo rs tneri č os hče r ko Melilo, vllukomJ in sestro. Pohoda se je

skup ine

smo se

in

č lani

emo-

Tržec, ki so nas

počakali pri Ribogojnici Hrg~l. Tam sta predsed nik KD Videm Jože Šmigoc in mag. I V~1I1 B ož i č k a v imenu PD Haloze p odp i s~ll a pi sm o o sod elova nju za vzd rževanje in urejanje pori. Predsedn ica Orll.~tva km eri c obč in e Videm Angela H abja ni č pa je v obč in s ki dvorani poskrbela za bogato pojedino n a k o ncu pOli. O b glasbi tamburašev

Ku lrurn,,1 pOI občine Videm ima zd aj tri dele, S R AKAČ E VO POT NARAVOSLO VNO UČNO PO T ŠT U ROVC I IN POT PO SNEMALNI J-J MEST" -I FILMA SVET NA KAJŽARJU. Vsak del jc lahko samostojen poh od od 2 do 5 ur. Če h očete prehoditi vso po t, p a je pOlreben ves dan. Po pOl i se l::l hko odpra vit e sami, če nimate vo diča (do bit e ga pri predsed· niku K O Jožetu Šrni gocu ali pri namcst· nici predsednika Mariji Če rnil a) . seveda pa va s p o poti lahko popeljejo vodič i. če jih pok l i čet e na tcl. številko , 04 11680 684. Povedali va m b omo zanimi vosl i iz življenja Franceta Forst neriča in vas seznanili z njegovi m lirc rarnim delom, ki je veza no na p ot. Lahk o va m prip ravimo

ODVOZ KOSOVNEGA ODPADA V ZG. LESKOVCU Vso nav l eče n o kramo sta sonirala, hkrmi pa sta se zabavala. Razmišljala sta ce lo : da bi iz ra z li č nih odpadn ih srvari izdelala predmete, ki bi jih lahko še upora bi ti . Zamisel je traja le kratek čas , saj so nek aj kosovnega od pada od peljali neznanci že čez noč , ostalo pa je bilo odpeljano kasneje. NZ

Mišo in Toni sto odvoz kosovne90 odpodo vzelo v svo;e roke.

:\A:) GLA~· 0f1ČIN"A \'11)1'..\ 1 · "'EI'T E.\IBEII1OOI

Usmer;evolne table no terenu, do se no Srokačevi poti ne bi izgubili. Več pohva l pa smo orga nizatorji prejeli ob od prtju. meci d rugim je Zlu na plujsk a slavist k:1. in predsednica d ruštva Zreli vedež z: lpisa ta: "Čes titam čla n om KD Videm za u spel proj ekt. Lepo jC, če so pravi ljudje na pravem mestu . Pri vas veste, kaj hoče t e , zato sle uspešni. H vala za lep dan.".

Jesenski dnevi \,:15 v~lb i jo na K U L· T URNO POT občine Videm. Prid it<.:!

Marija Če rnila SRAKAČEVO POT so pripravili Jože Šmigoc. Mirko Černila , Alojz Satler in Marija Černila . Že na slednje leto pa bomo v sodelovanju z drugimi ku lturnimi društvi in PD H aloze p ripra vil i nov - če trt i del poti.

--~ " ================

Stran 15

-

LESKOVŠKI '44-LETNIKI SMO PRAZNOVALI Nepozabno

srečanje

v Zg. Leskovcu

N a pobudo G e rčk e Kozel i ll Pride rika Bra čiča lel' s pomočjo zakoncev Mlaka r

iII Zagortl1lski

zadnjo junijsko soboto o rganizirali s re čanje le tnikov 194 4. Srečanje n i bilo zflmišljello kot srečanje sošo/ce v, ampak sre čanje vseh listih, ki so Ila kak.{ell koli na či" povezani z Leskovcem. Tistih, ki so se tukaj rodili, tistih, ki so obiskovali šolo, iII tiSti/l, ki so s svo jim llstvarjallje m pripomogli k 'r azvoju lega kraja. Pripra ve Ila srečanje so bile obsežne, včasih tudi naporne. P r ; vsem te m l u ml j e veliko pomagala naša mlada kolegic a iII p rijateljica Brig ita Po/all e c. PO v z trajlle m zbiranju iII iska nju pravi/uill naslov o v ter poši/jal/ju vabil S1II0 s e v s oboto, 2 6. jU1lija, ob 11. u r i kOllČ1l0 zbrati. S1II0

Udeleženci srečanja p red OŠ Leskovec. FOlO : Langerholc

S r ečan j e

je b ilo med narodno, saj so bili udeleženci iz različnih evropsk ih držav. Po krajšem spozna vanju in predstavljanju smo se udeležili svete maše v lepo u rejeni domači cerkv i sv. Andraža. Na pokopališču smo prižgali sveče v spom in vsem tistim na .~ im letnikom , ki jih žal več ni med nami. Sledi l je ogled osnovne šole in nursikdo je bil prijetno presenečen, saj je .':;01::1 rrenovljena in zelo lepa. Z veselje m smo prisluhnili kul turn emu programu , ki so ga pripravili u če n c i osnovne šole. Vrnili smo se v

gasilski dom, kjer n as je čakala pogosritev. Vsi smo bili zadovol jni , saj se je druženje zavleklo pozno v n oč oziroma do zgodnjih jutranjih ur. Čas je ob bogato obloženih mizah, ob dobri haloški k ap l jici, ob prijetnem kramljanju in zvokih dua Senjor iz Maribora zelo hitro minil. Organizatorji se zahvaljujemo gospodu župn iku za m ašn o d aritev, gospodu Štefanu Murku , vodji OŠ Leskovec, za prisrč e n sprejem v šoli ter učencem, PGD Leskovec, gostišču

MajoIka za okusno hrano in post režbo jedi ter vsem ostalim, ki so kakorkoli prispevali , da je bilo ro d ruženje nepozabno. Razšli smo se z željo, da moramo tako srečanje v kratkem ponoviti, saj je bilo nepozabno. Geslo rega druženja pa je bilo: "Letnik 1944 je zares dober leln ik. arhivsko pa Kaj dober, celo arhivski ima ceno!"

Toni Zagoranski

OBČNI ZBOR ETNOGRAFSKEGA DRUŠTVA HALOZE Ellajsteg a s epte mbra s o s e clalli društva te r ostati gostj e zbrali p red e tllogr afskim muzejem v Ve liki VarIIici Ila občll e m zbo ru ter p redsta vitvi rezultatov r a z iskave slarih "iš njihovega. k r aja. Lepo jesensko vreme je pred mu zej privabilo kar nekaj ljudi. Predsednik društva, Friderik Gračič , je zbranim predstavil delo društva v lanskem leru in razkril načrte tako za naslednje leto kot dolgoročni plan dela. Poudaril je, da društvo želi ohraniti vsaj del bogate kul[Urne dediščine Varničanov. S tem namenom je v muzeju razstavljenih že čez sto eksponatov. V prihodnje namera vajo razširiti muzej in v njem razstavit i še več zanimivih in danes že neuporabnih predmetov. Poudaril je rudi pomen takšnega muzeja za [Urizem v reh krajih. Vsi so se strin jcdi z njegovo izjavo, da bo na ce lotnem leskovškem področju turizem zaživel le ob sodelovanju vseh krajanov in društev v kraju.

domačinom

v strnjeni obliki p redstavil Poudaril je pomen ohranjanja tudi po p r iporočilu recenzentov na nakazal možnost njihovega vključevanja kraja. ded i ščino.

Občni

njihovo arhitekturno tov rstnih objektov in, državnem srečanju, v [U r istično ponudbo

zbor se je konČ3 1 sprijetnim druženjem vseh p risotnih.

Ob ko ncu občnega zbo ra je Anton Roškar, mentor mladih leskovških raZiskovalcev, predsta vil še rezultate raziskovalnih nalog Cimprače mojega kraja ter Butanice in zidanice mojega kraja , ki sta na državnem tekmovanju dosegli 1. mesto, rer tako NAŠ G LAS - OB ČiN A VIDEi\! - SEI'TBIBEk 200~

Iztok Roškar

-

Stran 16

Članice Društva podeželskih žena in deklet Lancova vas

NA "SREČANJU TREH DEŽEL OB POGRNJENI MIZI" Povezovanje kmečkih žena tudi zunaj Slovenije KGZ Slovenije, Kmetijska svetovallJ soclelovall)u s t.uristično agelIcijo Kurent orgauizirala o bisk jJrireditve Ila Avst.rUskem Koroškem, ki je letos nosila naslov "Sreča nje treh dežel oh pogrnjen; lIlizi '~ Gre Zli čezmejno sodelovanje štajerskih, s lo venskih iII koroških kmetic }Jod ges lom "Živeli sosedstvo " iII sedaj traja že IUI služba Ptll}, je

dve leli. V želji, da bi se jJodeže[ske žene iII ,[ek/ela. iz Lallcove vtisi /Jov ezovale s kmečkimi želIlImi tudi

.'--

.

-.:

,- . ' :.;"", . "" ""

zlitin} SlovelIije, se je v nedeljo, 29. avgusta, 26 c'1l1llic zgoelll) zjutraj podalo IUI pol. N a lIvtobusu so se

jim pridružile še

km ečke

žene iz Sel,

D r ttžellcev iII HlIjdille. S rc č: lI1je

udvij::tlo n~1 v Dohrli \,;ls i CEherndorf\ s kulin:lri čn imi dohrout1li , ročnimj deli in dom;lčo o hnjo.<'o se ta ko predstavile vse tr i regije: Avstr i jska Koroška. Slovenija in A\'strijsk:l Št;Jjersk,l. Ob prihod u na k raj sn,:č:lI1ja je \'se udeleženke najprej pozdravila glasba. nato pa je sledila s!:wnoSII1:l sveta m:l.<;a. O rg:m izirano je hilo tueli p recb v:lI1je o kulturi prehranjev:lnj:l in vede nja pri se

s~lrnosl~ m sket1l

je

leras

dvori šču

Obiskovalke so lahko

občudovale

številna razstov/ieno

kmečke slikarije, r~l zlič n e vrste vezenin, šop ke iz suhega cvetja. rezbarska in soda rska dela, izdelke iz stek la. pogrnjene p raz ni č ne mize za pos<..!bnc dogodke v letu, predstavljeno pa je bi lo ludi plt!tcn jt: k oša r. Na s:I Jllosta n sk em zel i ščnc m vrtu so si ogledak pestro bero

ročna

dela.

d u tako boga te ponudbe hitro min il. O b 16. uri je sledi l zakl j u ček sreča nja, udeleženke pa so se na poti proti domu ustavile še v Šemaneiu in skupno druženje tako zaključile z veče rj o v prijetnem dum~l če m vzdušju. Žene in dekleta so se domov vrnil e z lepimi vt isi, zagotovo pa so s seboj pri nesle kakšno novo idejo za dejavnost i v njihovem dru šrvu. Dodale so še, da bi bila p rireditev za njih še uspešnejša , če bi bo ljše obvlada le nemški jezik, sa j je leta prevladoval na prireditvi.

Petra Krajnc

Foto'JK

V pri;efnem druženju. mizi cbnes, a žal le v nCl11.~k e m jeziku. D ru gače pa je b ila prireditev pr~lva pa ša Z:l oči. Udeleženke so si namreč lahko ogledale bogato r;IZ5t:IVO ročn ih del , in sice r: kera m ič n e izdelke. okrašene in poslikane s\'eče. r:IZS !:WO !ončko\'.

ze li.;:;č. na l. i . stezi posL.tdkov pa so km etice iz treh dežel po nujal e tradiciona lne kolače in pecivo. Prav tako so lahko ubiskoval k e kupil e štev ilne pridelkt:, ki so jih ponuja li n
Stran 17

@ Mag. Sil vestra

Klem enči č,

-

POSLANKO, KI SI UPA roj. 8. 11 . 1958 na Ptuju,

s tanuj oča

v st ra nka mladih sloven ije

Kidri čevem

s s

Izobrazba: Fakulteta za šport Fakulteta za dru žbene vede www.sm s.s i magi stra znan os ti - menedžment nepro fitnih organizacij Tuji jeziki: angleški akti vno, fran coski in nemški jezik pasivno Delovne izku šnje : od dela na t ekočem traku. prodajalke, u č it e lji ce, vzgojiteijice, profesorice v srednji šoli do ravn ateljice na os novni šoli. Zaposlena na osnovni šoli Žetal e, članica S veta stranke mladi h Slovenij e, predsednica LO Kidri čevo (S MS). Tisti , ki me poznate ali me boste šc spoznali, veste, da se že ce lo življ enj e posveč am mladim. Delam z njimi in za njih! To pa je tudi odgovor na pogosto vprašanje: "Kako to , da si se odl oči l a za po litiko, in to rav no za SMS?" Največj a vrednota je neprestana skrb za soč l ovek a , zato moramo mladi skrbeti za starejše in obratn o. Ravno zato sem se od l oči l a za politi č no kari ero, ker v današnji družbi lahko samo skozi to ures ni č im svoje poslanstvo in tudi svojo dol žnost do sokraj anov, soobča no v, sodržavljanov, predvsem pa do otrok in mladine. Starejšim je treba zagotovili dostojn o, pra v i č n o in varno življenj e. Razvijati je treba vzaj emnost in solid am ost, kar bo omogoč il o dostop do zdravstvenih in soc ialnih storitev. To mladi lahko u res ni č im o. V DRŽAV NEM ZBORU se bom zavzemala za 10 konkretnih zapovedi: - ZA dejansko BREZPLAČNO OSNOVNO ŠOLO - ZA ustrezno urejanj e STAN OVANJSKIH VPR AŠANJ - ZA VZGOJO OT ROK BREZ PRISILE - ZA poveč ano skrb v MEDGENERAC IJSKJ PO M OČI _ ZA o m ogočanj e ENA KIH MOŽNOSTI ZA VSE - ZA sistemsko pošteno rešitev KM ETIJSKE IN VINOGRADNiŠKE POLITIKE - ZA trajnostni RA ZVOJ OKOLJA BREZ SEŽiGALNI C ZA zmanjšanje razkoraka med BOGATIMI in REVNIMI - ZA č l ove ku dostojno ZDRAVSTVO - ZA

u č inko vit ej še

odpravljanje BREZPOSELNOSTI

Obljubljam le to, kar sem sposobna

uresničiti.

Imam izkušnje,

hočem,

zmorem in znam. Zaupam sebi iII Vam. mag. Silvestra

Klemenčič,

prof.

ODGOVORNOST, ETiČNOST IN TOLERANTNOST Mag. Darinka FAKIN. kand idatka SLS na volitvah za Državni zbor RS Predstavljam se kot kandid atk a Slovenske ljudske stranke na volit vah

SLS.

za Državni zbor RS. Sem Darinka Fakin , roj ena PisIak. Svoje otroštvo sem preži ve la na kmetiji v Le šju pri Maj šperku skupaj z očet o m Slove n s k a ljud s ka stranka Viktorj em in mamo Ido ter tremi sestrami. Danes pa živim z možem Brankom in sin om Tomažem na Breg u. Po ko n ča n i gi mn az iji na Ptuju sem so lanj e nadalj evala na Fakulteti za strojništvo v Mariboru, se zaposl.il a v TV I Maj šperk in ob del u ko n ča l a tu di magi strski študij. Po 16 letih dela v gospodarstvu sem pred štirimi leti menjal a zaposl.i tev. Danes sem zaposlena na Fakultet i za strojništvo v Mariboru , kj er z akJju č uj em dokt orsko di sert acijo. Zraven opravljam tudi funkcijo županje obč i ne Maj šperk , kjer se v tem let u ukv3ljamo s številnimi investicijami, kot je gradnj a nove osnovne šole Maj šperk. Uspešni smo bili tudi na dveh Evropskih razpis ih Phare (vodovod in či s tiln a naprava), i s t oča s n o pa grad imo skupaj z o bčani tudi sedem odsekov cest, eno gradimo tudi s po m očj o sredstev iz Saparda. V vseh teh letih sem si nabrala veliko izkušenj na ra z li č nih pod ročjih in pre p ri č a na sem, da bi lahko sedaj skozi delo v parlamentu dala svoj pri spevek k razvoj u tako na državni, region alni kot tudi lokaln i ravni. Kot državlj anka Slovenije in tudi kOl ženska se bom zavzemala predvsem za višjo kakovos t življenja vsakega posameznika, za vzpostavitev bolj ših pogojev za razvoj podjetni štva, uSlvaljanje rav novesja med finan č ni m in socialn im ka pitalom in predvsem za decentrali zacijo in skJ aden ter enakomernej ši razvoj naše države. Kandidirala bom pod sloganom "Ohranimo Slovenijo!" , kar zame pomeni predvsem ohranim o svoj jezik, svojo kulturo, č i s t o naravo in ohranimo Slovenijo pose ljeno na celotnem po dro čju . Zat o pa moram o biti o b č utljivi za probl eme mladih družin, dostojno moramo skrbeti za starej še gen eracije in postaviti si moramo jasne cilj e. Za vse to pa je pomemben tudi

č ut

za odgovornost,

e ti č n o s t

in tolerantnost. mag. Darinka Fakin

:-.lAS (iLi\:', - OHC1:>:A \'m n l - SE1'lL\llIER!O().t

-

Stran 18

PRIHODNOST ZA VSE! . Socialna demokracija je udejanjanje miru, svobode, enakosti, pravičnosti in solidarnosti. Ustvarimo pogoje zanjo: - Posameznik naj bo izhodišče in cilj naše družbe. Omogočimo mu, da se izkaže! - Visoka zaposlenost je temeljna zahteva socialne demokracije. Prizadevajmo si za nova delovna m.c sta in za pospešen razvoj malih in srednjih podjetij.

Albin Milošič 4 9. 1970 elektrotehnik elektronik, komercialist v družinskem pod;et;u

Droviniski vrh Videm pri Ptu;u

NosIDv:

4c,

Mail: oJbin.miJosic@z/sd.nef

Tel: 04 1 667325

- Družina jc, in naj ostane - najpomembnejša oblika dnlžbenega življenja ljudi.

- Mladi so resnica prihodnosti. Vedno opozarjajo na krivice, ki jih sami najbolj boleče občutijo. Brezplačno šolstvo ni utopija - za vse in vsakogar! V zdravem okolju! - Kmetje in delavci naj dostojno živijo od svojega dela! - Modra zastava z rumenimi zvezdicami naj mladi Sloveniji prinese enako blaginjo, kot jo poznajo naše najbolj severne prijateljske dežele!

'vVWVv'. z/sd.si

Sodelovanje ZLSD v vladi je SloveIlijo 1Iaredilo za varnejši dOlil. Smo steber PolitiLY lle in socialne stabilnosti. Z novim zagonom želimo zdaj popeljati Slovenijo v krog najrazvitejših držav. To bo mogoče sa1ll0, če bomo ZIlali izkoristiti znallje in ustvarjalnost slehernega posameznika. Vsi moramo imeti enake mož1losti. To je zdaj 1Iaša 1Ialoga.

Z ARGUMENTI IN IZKUŠNJAMI ZA HITREJŠi RAZVOJ NAŠEGA OKRAJA

*LOS

Rodil sem se lela 1955. Po končanem šludiju malemalike in fi zike sem se zaposlil v OŠ Podlehnik, in od lela 1986 do 2001 UBERALNA DEMOKRACIJA opravljal naloge pomoč nika ravnalelja. Od lela 1998 sem župan SLOVENIJE novonastale občine Žetale. Leta 200 l sem bil imenovan za vršilca dol žnosti ravnatelja OŠ Žetale, leta 2002 pa za ravnatelja. Junija 2002 sem postal ANTON BUTOLEN poslanec v Državnem zboru. Sem veteran vojnc za Slovenijo. po ročc n in oče treh otrok. Od rojstva živim v Halozah. Na svoji koži č utim probleme, ki tarejo ljudi v Halozah in na Dravskem polju . V politiko sem vstopil , ker mi ni vseeno, kako bomo v tem oko lj u žive li jutri. Verjamem, da lahko z vztrajnostjo in doslednostj o pripomorem k hilrejšemu razvoju Haloz in Dravskega polja. Naj pomembnejša naloga v našem vo lilnem okraju j e izves ti investi cije, ki mj jih je že uspelo uvrstiti v proračuna za 2004 in 2005 ali v razvojne programe države za obdobje do leta 2008. To so celovita oskrba Haloz z vodo, izgradnja osnovnih šol in vrtcev, izgradnja avtoceste Slivnj ca-Draženci in hitre ceste Slovenska BislricaPtuj , posodobitev nekaterih odsekov državnih cest. posamezne odseke cest pa je nujno prekategorizirati v držav ne. Do s eči bo potrebno stoodstolne subvencije za kmetijstvo in zgraditi učinkov it sistem zašči te pred naravnimi nesrečami (toča). Č lan stvo v EU je priložnost za naše oko lje, da z dobro pripravljenimi programi razvoj Haloz in Dravskega polja še pospešimo. zato bom tudi v bodoče tesno sodelova l z vsemi občinami iz volilnega okraja. Z argumenti in strpnim dialogolll mi je v skrajšanem mandatu uspelo opozoriti širšo skupnost Ila posebnosti in potrebe nalega okolja ter zanje najti prostor v zakonskih besedilih in v državn em proračunu.. Tako želim nadaljevati tudi v bodoče. V parlamentu se bom zavzemal za argumentiran, strpen iII kultu,.ni dialog med različno mislečimi, saj menim, da j e politika zato, {la probleme rešuje, Ile pa dajih ustvarja! Anton Butolen

'\:A.~ GL\ S - OBČI~A \'IDE.\I - "Fl'TE.\1B1!1.t 1001

--~================ a

Stran 19

--

?'

ZeJelffse~etent 'e

))trajnostni razvoj pomeni, da namesto omejenih naravnih dobrin, izkoriščamo neomejene zmogljivosti našega razuma«

Gla~uj

za sonaravni razvoj lašega življenskega prostora.

Voliti modro je voliti zeleno! Občinski

odbor Videm

ZAKAJ KANDIDIRAM

SDS

Odločitev ni bil a lahka, saj se zavedam, da je to ena od najodgovornejših nalog v primeru izvoli tve. Vrsto let sem aktiven na različnih področjih družbenega življenj a. Pravica do sodelovanj a v družbenem življ enju je ena temeljnjh pravic sodobnega držav ljana. K temu sodi svoboda misli, ki mora biti vsakemu omogoče n a. Program vsake sodobne politične stranke mora temelj iti na vzorih d e mokratičn e družbe: na svobodomiselnosti, ustavni vladi , vladavini zakonov, delitvi ob lasti, verski strpnosti in tudi na zašč i ti svobode posameznikov. Nikjer, za nobeno demokratično dru žbo, ni zdrava monopolizirana suverenost od ene osebe, zdru žbe ali institucij. Oblast se zlorablja, politična svoboda pa krati. V d emokra ti č ni družbi , kjer je potrebna dobra vlada, ki jo ohranja, mora biti oblast uravnotežena. Dobro poznan princip delitve oblasti na zakonodajn o, izvršilno in sodno, mora odražati njihovo medsebojno usklajenost, neodvisnost in nadzor. V navedenem vidim izzive, kjer bi želel dati svoj prispevek.

Branko MARINIČ, rojen 28. Ol. 1956, na Janškem Vrhu v Halozah. Zapos len sem v podjetju Holding Slovenske železnice kot vodja prodaje in proizvodnje v enoti Maribor. V letu 2001 sem se odl očil za študij ob delu in sem izredni študent Uni verze Maribor, FOV Kranj. Vseskozi sem akliven v družbenem živ lj enj u. Med vojaško agresijo na Republiko Slovenijo v letu 1991 sem bil aktiven v vodstvu narod ne zaščite Pragersko, kar mi danes potrjuje status vojnega veterana. Sem poročen, oče dveh otrok. Z družino živimo v lastni hi ši v Pobrežju 74/A, Videm pri Ptuju.

VOLILNI PROGRAM - glavni poudarki ZNANJE, SPODBUJANJE SODELOVANJA, RAZVOJ REGIJ, IZOBRAŽEVANJE, VERSKA STRPNOST, RAVNOTEŽJE POLITIČNE MOČi in GOSPODARSKA KONKURENČNOST so gibala in perspektiva Slovenije v naslednjih letih. Z učinkovirim delovanjelll reh atributov bo zagotovljen tudi skladen razvoj demokratične slovenske družbe in upravičenost njenega članstva v družbi najrazvitejših držav Evrope in tudi sveta. Treba si je prizadevati za odličnost, ne za popolnost. Treba je včas ih obrniti krmilo v drugo smer.' Branko MARINIČ

;'/,\ :; Gl.t\ S • OUCIN"A \ 'II)B I • SEl'n'.M Ll ER 200 +

--

Stran 20

============================,I~m :t == 'CI" NOVA PRILOŽNOST - NOVA SLOVENIJA Zaradi vedno večje razlike med ljudmi in regijami, zaradi centrali zacije, nepravilne porabe denarja, pozabljanj na razvoj vasi, podeželja - vse to ustvarja privilegirana politi č na elita, ki je na oblasti - zaradi teh in šc NOlla SIollenija K~tlnsll.a I}udskrl stranka drugih dejstev so potrebne spremembe ob letošnjih voli tvah. Povrniti moramo zaupanj e v pravno državo in odpraviti štev ilne nepravilnosti v samem vrhu. Zagotoviti hočem o spoštovanje zakon skih predpisov, finančno in plačilno disciplino. Kljub negativnim napovedim dati zagon gospodarstvu, posebej še kmetij stvu s poudarkom na družin skih kmetijah , saj nam je pomemben majhen č lovek in tudi majhen kmet. Ti so vendar v večini med našim prebivalstvom.

"Si

FRANC BEZJAK Rojen 1.12. 1953, s tanujoč v Maj šperku, poroče n , 3 oLroci, univ. dipl. ag roekonomist, zaposlen Upravna enota Ptuj - višji sve toval ec,

član

sveta

Zato je moj program in način dela: 1, Spoštovanje in dostojanstvo vsakega človeka. 2. Poštenost, doslednost in načelnost (trdno sem prepričan, da ni nikoli izgubljeno, kar je pravično in pošteno). 3. Znanje, izkušnje in dosedanje delo za domači kraj in za domače ljudi. - Dobro mi je znana problematika trde, haloške pokrajine - Podrobno sem seznanj en z razvojnimi programi občine Videm. - Za svoje delo sem si pridobil izčrpne informacije o željah in namenih ljudi. Sem kandidat Nove Slovenije, ki je najbolj prepoznavna slovenska stranka in naju spešnejša v ev ropskem parlamentu. Zato sem pripravljen, da v sodelovanju z našimi evropskimi poslanci, s katerimi sem dober prijatelj , ter seveda ob zaupanem vašem glasu, za katerega se vam že vnaprej zahvaljujem, storiti največ za ure s ničitev zgoraj navedenega. Tako nam bodo želene spremembe prin es le spoštovanje, dostojanstvo, poštenost in doslednost v skupnem prizadevanju za bolj še življenje.

Kmetijsko gozdarske zbornice RS.

Franc Bezjak

RADA BI ZA VSE GENERACIJE ČLOVEKA VREDNO ŽiVLJENJE!

MARIJA ČERNILA KANDIDATKA NA LISTI DeSUS v 8. VE, Il. VO

Roje na sem 1943 na Ptuju. OŠ in g imna zijo se m obiskova la na Ptuj u . S sta rš i in sestro sem mLtdost prež ivljala v predmestj u Ptuja , kjer sta bila oče in mama opeka rni ška delavca. Zaposlena sem b ila v OŠ Videm, kjer sem b ila 30 le t učiteljica, 5 let pa rav nate ljica. V tem času smo na Vidmu zgrad ili novo šo lo . Živim na Vi dmu kj er sem aktivna v OPM , PO , KD , DU in sem vod ja odbora za družbene dejavnosti v o b č in i Videm . Moja dru žin a mi pomeni zelo velik o , saj mi vedno stOji ob stran i in ima velik e zasluge za vse kar na redim. Rada pletem, vezem , kuham, pomagam pri u čenj u , reži ram , pomagam v humanitarnih akcijah in ho dim v naravo.

Moje poslansko d e lo bo poleg zagotav lja nja pravic upokojencev, posveče no do l goročn im gospoda rskim načrtom. Zavedam se, da brez tega ni brezplačnega izobraževanja, kulturne rasti, za nesljivih pokojnin in domov za sla rejše , stanovanj za mlade, zd ravstve nega varstva. pa tu d i ne čis tega okolja za naše Olroke in vnuke. Ni mi vseeno kako živi mo in kako bodo živele vse generacije v mojem okolju - Halozah in Dra vskem polju in v vsej Sloven iji. Marija Černila

DeSUS ZA VSE GENERACIJE! POJDITE NA VOLITVE IN GLASUJTE ZA VSE GENERACIJE!

NA.~ G LAS· O U(:I "iA V!DHI - SEPTEI\1UEH 200-1

=g ==========================

Stran 21

-

Žene in dekleta iz Lancove vasi "na kolo za zdravo telo"

REKREACIJA IN PRIJETNO DRUŽENJE Članice dru š t. va p o d eželski" ž ena i II d eklet iz Lallcove v a si so se z a d-

IIjo ne d e ljo v m esecu maju podale Ila kolesarski iz let. Ob 13. u r i se j e pisalla dru šči"a z brala p red v a š kim domom lJ Lancovi vtisi, nalO }Ja se j e okrog 3 0 kolesark, lIIed IIji mije bilo ne kaj otrok , dobre volje p o dclIo Ila pot, ki p" z a. prv ič Ili bila tako z ahtevIla.

Tudi ženske

50

lahko

vešče

kjer je bila na ša za d nja kol esa rska postaja. PO napo rn i vožnj i smo se "utru jen e" ko lesa rke o kre pča le z o kusnimi p ostrvmi i n ob prijet nem kl ep etu uži v::d e v n ed el jsk em p o poldn evu . Pog umnejše med nam i so si u lx ile v roke vzet i še ribiško p alico in p oskusile iz bli žnjega ribnika na suho p otegn iti k ak šno ribo. G. H rga nam je prijazno razkazal svojo ribogOjnico, razlo žil nam jc, kak o potega

gojenje rib in nam dovol il , ci a smo lahko sodelovale pri h ranj en ju le-teh. V po pold anske m č a s u sm o se ti kolesi poča s i vrn ile v do nučo vas, vse pa smo bile mnenj::!, d a je b il t,1 d an čud ov ita pril ožn o st 2::1 rek re:K ij o in sk u pn o druženj e, predvsem pa, da bi b ilo takšnih izleto v še več!

Te kst in foto: Pe tra Krajnc

z ribiško poli-

co. Sk o zi do ma čo vas, mimo Po brežj::1 in Vid m a smo prispe le cio krai i nsk eg::l pmka ŠturJl1o\T i. kjc r jc bila luša prva

po staja.

N~ lt o

nas je pot vod ila še d o

b ližnjegJ jezu v J\ b rkovcih. k jer smo si n::llx ale m oč i še za z~ldn j i del pOli . Vcse b dru šč i n a jc po t nacl aljevab ci o Rihogoj n ice D ušan:t H rge v Šl url11o\TlI .

NOGOMET MED POLETJEM V LESKOVCU šp ortno društvo Lesko vec je v po letnih mesecih v .~ port n e lll pa rku v Lesk o vcu o rga ni zi r::l lo nogom etna turn irja. Ju n i j ~1 jc b il na vrst i že tradicio ml lni turni r v ve likem nogometu za I-b loški po kal , ~l vg u s t a pa se je okroglo usnje zako talilo še na malem

r--------------------- ------~

ig ri šč u .

Zad n jo po mladn o soboto v tem k olecbrskc m letu je bilo na nogometn i zelenic i v Lesk ovcu posebej živa h no . Nogometno znanje so namreč p r ik:no\'ali n ogo mer ~l.~ i Leskovca, Cirkul an in Po dlehnika . Če pr~l v je turnir tek movaln e narave, je b ilo ~~:<:;;;<. med tekmami čut i ti p rija teljsk o vzdušje vse h p risotnih . Po kal pa je osvoji la ekipa Pod lehnika. Tu d i avgusta so v špo rtnem parku v Leskovcu prišli na svoj ra č un lju b itelj i okrog lega usnja . IIŽogobrc lrW lesk ovš k ih hri bov in d o lin so namreč želeli d okazati, da so prav na vrhu njihovega hriba ali v nji hovi doli n i do ma najboljši leskovšk i nogometaši. Prehodni Vašk i pokal so si na k on cu zaslu že no priigrali n ogo m e t
Iztok Roš k ar ;';AS cu\,;;· OIlČI'lA \'!D[,\I • "EI' lHIl3EI< 10.1 1

-

Stran 22

~ ,. ---:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::II~~~!"I~~ V

_

~

Prijeten dogodek v KS Vareja-Soviče-Dravci

PRI KORPIČEVIH RADIJSKA DELAVNICA ZNANCEV V meseclI jllt1iju.je e kipa 'r adia. Maribor Radijsko d e l(umico zu,mcev }Jr/prtwiltl v Dravc;", IUI domačiji Priljubljeno oddajo - Radijsko dela v nico ZlIlIncev je vodil Tone Peleli"šek s svojimi prijate lji. Zbralo se je veliko občallo v, rojlikov iz Haloz, ki sedaj živijo po različnih kraji" "aše drž a ve.

Korpiče vill.

skimi gosti V oddaji so sodelovali pevci in godci iz Cirkulan in ostalih kon cev videmske občin e, med gosti v oclcbji pa Sla bila tudi žu pan Fri derik Bra č i č in ra rni župnik p. Emil Kri žan. Korpi čev:] c!om;,l č ij:.l , ki jo najdete v turi s ti čni vasi Halonga, je ro krm v oddaji predsta vila del svoje km ečke kulinarike z dobro haloško kaplji co in novi objekt s sodobnimi 3lXlI1lluji. ki bod o gostom kmalu Ila voljo. Vse 10 precls ta v lj ~1 veliko prido bil ev v turi sr i č ni ponudbi H al oz, za

Ob želvi no obisku pri pri;ole!iih . družino K o rpič iz D ravcev pa je 10 do polnil na dejavnost v turi zmu na vas i in s tem izpolnjena tudi dolgo letn=1 želja .

KOl1Jičevi 1ll želimo veliko Ila Ilo vi poti v 1",.iZIIIII.'

lI~l) e "o v

TM

V SKORiŠNJAKU VSESTRANSKO AKTIVNI Poletje je čas, ko se /jlldje odpravljajo liti 1II01:je, v hribe ali Ila e llodlIevIle izlele. Za slet"~iegll smo se odločili t,lIdi v Drllšlvu z a IIapre dek iII rtlzvoj Koci! v Skoriš"jaku. Tak o smo se v soboto. 17. julija , o krog devete ure zjutraj z avtobu som odpeljal i proli Ptuju . Ker je v društvu veliko vinogradnikov in ve liko zanim anje za vinogradnišrvo in vinarstvo, smo se najprej usta vili v ptujsk i vinski k leli . Prijazno nas je sprejela in p ozd ravila ga. Tanj a Vinkler. Najprej na s je popeljala p o delu vinsk e k leli. ki je odprLa za obiskovalce. Vmes nas je opo za rjala na za nimi vost i, ki si jih je bilo vred no ogledati. Pr:wa zanimivost jc najstarejše vino v Sloven iji. ki g3 hranijo ra vno v ptujski vinsk i kl eri , in se imenuje Z lat a trta - je iz leta ] 9 17. V njihovi arhivski kl eti pa se po leg o menjenega nahajajo ludi naj s t ~l rejš;1 arhivska vin3 v Sloveniji. Posebna za nim ivost pa je [udi ta , da se ;':l rhivska klet nahaja pod centrom samega mest.a Pluj. Vm es smo se ustavili tlldi p ri drugem n ajvečj e m sodu v kleli. katerega vo lumen znaša kar

22] 15 litrov in je že p ravi velik:1I1, kaj .šele najv ečji sod , ki je skoraj enkrat večj i , t ~l se n::lhaj ~l v drugc m d elu kleti. Po ogledu klcti nas je gospa Vinkler spremi 1\;\.o) GL·'", · OUČI NA \ IDEo\I · ~EPIUIBER !O(}.i

la v d voran o, kjer n as je sprejel lig. Hizling". S pom očjo diapozitivov nam je poveda l svojo življenjsko zgodbo in nam hkr3!i p o nudil pokušin o \' k oza rcih.

Stran 23 Sledila je dcgustJcija vin, poskusili smo PCl vrst. večino iz zbi rk Noblesse in Noble, ki sta blagovni znamk i podjetja. Ob koncu našega druženja je ga. Vink ler odgova rjala še na naša vprašanja ter vS~lkc mu obiskovalcu za spomin podarila steklenico vin:t iz zbirke Noblesse. Polni prijetnih vl isov smo svoj izlet n:tdaljevali po kurentovi deželi, mimo gradu Borl do kmečkega turizma Švabovo. Na srečo nam je vreme dobro služilo in jc bil razgled od lam čudovit. Tako smo se bhk o najprej r:ngledali po bližnjih in daljnih vinogradih, prav tako pa poiskali KociL najvišji hrib v Skori šnjaku. Sledilo je kosil o, dobra kapljica in druženje, za kate rega je danes ved no manj časa. Vmes sta p redsednik društva Franc EJ1l(; rš i č in Ro man Zavec izkoristila priložnost in podelil:t priznanja za v i n~l letn ik 2003 . Ocenjev~lnje vin je n:Hllreč pot ek~do 16. maja n:t sedežu društva Kocil. Na [em ocenjev:lIlju se je zbralo okrog trideset vzo rcev. Da se kv~ditera vin v Skorišnjaku povečuje, pričajo visoke ocene in prizna n ja. Predvsem pa je potrebno poucbriti , da je bil leLOs prv i č na ocenjeva nju tud i izbor, k i je dosegel zav id ljiVO oceno 19,12. Njegov lastnik je Milan Tomani č, ki je dokazal , da se hlhko z vztrajnostjo in tru dorn veliko doseže.

se n:lše druženje še ni končalo. V Utšk em je bil n am reč to soboro n~tp o vedan ve lik ognjemet v o k v iru prireditve Pivo in cvetje. Pobuda, da si ta dogodek ogleclamo, je prišla s strani Sandija in kar naenkrat se ni več nikomur mudilo domov, tuci i šofe rju ne. Še preden smo se dobro zavedali, kaj se dogaja, smo že bili na poti proti deželi p iva in cvetj~l. Na avtobusu je bilo precej veselo , saj smo s seboj imeli tudi harmon ikarja, Vlada Korena, ki je raztezal svojo fnljtonarico. Tako nam je pot rudi hitreje minila. Por v Ll.~ko se nam je vsekakor sp l ačala , saj se je ognjemet pričel točno ob deseti uri in trajal polnih petindvajset minut in to kar iz dveh b regov. Kljub mika vnemu soku od hmelja , kot re čejo p iV1.t v Lašk em. pa smo se z veseljem vrnili domov, med svoje vinograde.

Udeležili smo se tudi kmečkih iger v Leskovcu in iger brez meja v Pobrežju

Prijema pa je vse izlemike presenetil tudi Homan Zavec. saj so ga na Švabovem pri ča kal i njegovi p rijatelji muzikantje in skupaj z njimi je poskrbel, d:.l so se nekateri ob dobri glasbi tudi zav rteli.

14.8.2004 je v Leskovcu pot ekal kmečki p razni k in prav tako že tradicionalne km eč k e igre, katerih smo se udeležili tudi člani društva Koci !. V ek ipi smo sode lova li Anc1ela, Andrej, Brane, Damjan , Dejan in Melita. Da jc bila ekipa d o bro izbrana in pripra v ljena, pr i ča dejstvo, da smo osvojili tretje mesto. To pa nam je dalo še več elana in t;'tko smo se prijavili tudi na igre brez meja v Po brežju, kj er smo slav il i z drugim mestom.

Čas nam je tako hitro m inil in v poznih popoldanskih ur~lh smo se odpr:lvil i proti avtobusu. N ak l jučje lXI je hote lo, da

Tokrat smo " b~trve " Koc ila zastopa li: Andrej , Bran e, Dejan, Petra, Franc in Melita. Čeprav je naš moto "Sodelovati in

Ekipo Koo! - Skorišnjak v leskovcu ne l ekmovati", smo bi li ze lo veseli drugega mesta.

Pohod po okoliških hribih V začetku meseca septembra sta Zali ka in Janez Belšak o rganizirala pohod po Vis ini. Tako domačin i namreč imenujejo del pori , ki potek:l po meji s sosednjo Hrvaško. Na pot se je podal o čez trideset dobre volje in rekreacije željnih ljudi. S pohodom smo pr i čeli o b deveri uri izpred sedeža našega društva. Pot nas je vodila najprej po cesti okrog kapele sv. UrlXl!13 in naprej v doli no proli državni meji. Vmes 51110 imeli ve liko postojank, saj so nas doma č in i že p r i ča kali z dobro kap ljico in kakšnim pecivom. Tako nam p i ja če in jedače ni zmanjkalo, čep ra v smo imeli s seboj polne nahrbtnike. N~lsmejani in dobre vo lje smo naš pohod zaključili nek je v popoldansk ih urah p ri Kozelavih v Skorišnjaku. Tam je namreč .J ožek pripravil odlične pečenke . da pa je miza izgled:lb tako kot treba , so poskrbeli domači. 1';"lko smo se še malo okrepčali in p očas i zaključili naše druženje.

ŠPORTNO DRUŠTVO TRŽEC V p reteklem obdobju so v Športnem društvu Tržec nadaljeva li s posodobit vi jo in izgradnjo prosIOrov, ki pomenijo izboljša nje tako lekmm-alnih kot društvenih pogojev elela. Tako so z lastnimi sre cl~tv i v višini okrog 450 tisoč tolarjev in z lastnim delom uredili klubsko sobo, ki pomeni lud i zakl ju ček investicije - izgradnje objekta. Ker p:I je ŠO povezano z o ko ljem. kjer deluje, se je porajala ideja o pokrirem prired itvenem prostoru. K uresničitvi l e ideje so pristopili krajani in KS, ki so z zbranimi sredstvi. reh je bilo okrog 480 t i soč tobrjev, omogoč i li postavitev luelstrešnice. S tern so pridobili pokrit prostor. ki bo služil

-

potrebam društva in krajanov. Delo pa še ni končan o, saj jih za kon čno pod obo špoJ1nega parka čaka še postavilev ograje in nekaj napra v, ki bod o namenjene druženju in zabaVi , tako mladim kor starim , seveda vse v duhu rekreacije . To bi naj bil o izvedeno v prihodnjih dneh. Nač rt e za prihodnost pa je predsednik športnega društva Tržec;: Dani Hliš srrnil v eno željo - novo, primernejše igrišče, ki bi pomenilo tudi nov motiv in zagon za uspešno delo tak o sedanjim kot rudi prihodnjim generacijam.

Jože Junger

Nova nadstrešnica trževskih športnikov.

Me lita Turk

-

Stran 24

DEVETI KMEČKI PRAZNIK V LESKOVCU

Turis tično dru š t vo Klopotec iz Leskovca j e letos pripravilo ž e 9. km ečki

praz 1Iik. Po krajše m ku/-

tur"em prog ramu iII podelitvi prizIlallj so sle dile š aljive

kmečk e

igre.

Tr ~lcl i ciona l ni

k m ečk i praznik se je s kulrurnim programom , med katerim je vse prisotne najbolj navd ušil krajši dramski prik az. Nastopajoči so na duhovi! in ša ljiv način oživili nekdanje z::mim ivo km eč k o o pravilo - mlate v pšenice. Na prired itv i so podelili ru d i obč in ska p ri znanja za na jlepše urejene domove in d ru ge zgradbe. za pmice. mesne izdelke l er vina . pr i čel

Kot gostje so prired itev popesIrili ru cii fo lklorn e sku pine iz D estrnika in ljudski godci - pokači iz TržcJ.

člani

i\'a vrsto so prišle še tradi cio nalne km eč k e

igre. Letos so organizatorji k igram povabili ekipe drLI.~tev v o bčini Videm. Med na s t o paj oči mi je ve li ko navdu.5enja med pri sotnimi požela ek ipa o b č in s ki h svetnik ov. Tekmo va nje je minilo v zelo sprošče n e m vzdušju , pa tucii smeha ni ma njka lo. Če pra v je bila dobra volja glavni cilj iger. je vseeno potrebn o povedati . da so se zmage vese lili predstavn iki Etnog rafsk ega d rušrva Haloze iz Vel ike Varn ice.

z vetmiakam 50 včasih ločevali zrnje od plev.

=--,-----------=

Istega elne je v okviru k m eč k ega p rd zn ika v Lesk ovcu gostovala tu d i znana Rad ijska d elavn ica znancev) oddaja Radia Maribor.

RadijsKo delavnico znancev v živo iz LeSKovca

S škoponjem so pripravljali kritino zo strehe.

Hoditi po mojavih tleh je lahKO nevarno. ;.::\~ GL-\:, - Olltl;';:\ \'lnl;)1 - ~EI'TeIBEI{ 100-1

=0 = = = = = =

Stran 25

--

Priznanja za najlepše urejen dom v občini Videm: 1. mesto: družina Kardinar, Zg. Pristava 56 2. mesto: Marija in Mirko Feguš, Repišče 9a 3. meslO: Milena Koroš ak - Mlakar, Trnovec 22a Priznanje za ohranjanje kulturne

družina

Grgič ,

dediščine:

Trdobojci 72

Priznanje za urejenost objektov iII okolice: župnijski urad sv. Andraž v Halozah

Priznanje za lepo urejeno kmetijo: družina Vidovič , Skorišnja k 34 Priznanje za 1Ittjlepše urejen pOSlOVIlo-stanovanjski objekt:

Družino Kordinar iz Zg . Pri5tave imo letos najlepše urejen dom.

vinotoč Maroh, Dravinjski Vrh 16

V videmski

občini

Tekst

teden dni na obisku zanimiva skupina turistov iz

ln

fotogra fije : iztok Roškar

Nemčije

ŽUPAN SPREJEL MINI BRKAČE IZ NEMČiJE V

ča sl/.

poiehliJl

po čituic

so

se v občilli Vide m mudili gostje jz FelLlbe"gll

v

Ne mčiji,

sicer bolj z nani

čilIIIi

ScllIlllllZ klllba

kol

(k luba brkačev). V Slovelliji so bili prvič iII v le kraje jih je pripe ljala rojakinja

doma

iz Mlllle/~

IV(llIka

iz

Haloz, llekdaj

Sedlaškcl

pri

PodlehIliku. Slo venij::! je nanje naredila dober vtis , so pripovedo vali o b ml šcm srečanju , še posebej jih je presenetila n ::l.~~l urejenost p o krajin in prij ~l z n ost ljud i. Ob prihodu v videmsko obč in o in rekrea cijski center Dra vin ja , kjer so bili n ~l s t a n ­ jeni , sta jim dobro doš li co

izre kla župan Friderik Bra č i č in predsednik Planin skega dru štva Haloze Brank o Fvlarini č. V ted nu clni so b rkati Nemci prepot ovali d e l če k Slovenije. bili so v Postojnski jami in na dru že nju z Dra vs kimi splavarji, prehodili so elel haloške planinske POli in si dobro ogleda li Ptuj z oko lico. Po Halozah jih je p o peljal Ivan Pernek iz Tržca, Ivankin znanec, med

pmjo p a jim je pokazal številne h,Jlošk e posebn osti in predstavil Halo žane, ki imajo kaj p o nudi ti gostu. Pred odhodom v Ne mčijo so se gostje usta vili šc v Viclmu , pred ob č in s k o zg radbo, vanjo pa jih je p o vabil župan Bračič \' dru žbi poka č ev iz etnogra fs k ega društva Tržec. Nekoliko dlje so se potem zaelržal i v o b č in s ki vinski kleti , kj er so se nauč i li tueli risto znan o p esem jvIi se imamo r~lcli. Polni n~l vdll.~e nj '; l in enkratnih doži vetij bodo kar težko zapustili Slo venijo, nam je ob slovesu p o veda la gospa Ivanka , še posebej vesela pa je bila , da so bili njeni prijatelji iz kluba rako dobro sprejeti v njeni rodni deželi, kamor se sama zdaj že bolj poredk o v rne . S klubom brka čev, v karerem je tucii njen mož, se bo v Slovenijo še vrnila , že čez nekaj let, nam je o bljubila , kajti vmes 1110rajo obiskati še katero drugo evropsko državo . TM

Foto, TM

-

Stran 26

OORASLA FOLKLORNA SKUPINA IZ LANCOVE VASI USPEŠNA NA GOSTOVANJU NA POLJSKEM Ko ti dober nastop prinese nova povabila V zIIa nem smučarskem središču Zakopane IUI Poljskem so kOllec avgusta priredili lro(licionalllo že 36. med"arodllo Jolk/ontO sreča1lje, liti katerem je nastopila v rsta - kar 18 - IIsjJešuih folk/ornill skupi" iz Europe, btlrue lIaše drž a ve pa so liti festivalu za stopali folkloristi iz L(mcove vasi. Z gostol)a'~ia so se vrnili zadovoljili, saj so uspešno predstavili svoje folklorn e splete ill si s tem prislužili IUlli posebuo priz"(ilije org(lIIiz atolja, s .fest.i vala pa so se vrnili že z novimi povabili za prihodnja gostovanja, ki pa bi bilo jih škoda za mudili. Le nekaj dni po vrniti ~ Poljske smo umetn iškim vodje m l:mcovskih folkloristov Jankom Jerenkom. ki je prve vtise (,ak ale strnil: "\1 im eli/! vseh. ki klepet~di Z

bili t i Zcd!opallih, lalllm pOI'elll. da je bilo lo eHO IIaših Jlctjboli~ih. lIajlep!>Y:i!J gosto{)CII~i nasploh, kajti bili Sl1l0 Ha festitJalll, ki j e hil lIC1 vsezad /~ie .!estival z velikim .ftevilom skupiIl, /lelja jJa za fes tival z odličIlo orga nizacUo iII slouesolll. Vse skllpine i!llajo na festiL'ClllI zelo dobre pogoje ZCl IlClSIOp. skrCltka. skupinCIlJI nl/dijo lis/o, I.XII" želijo za kar nctjbo(j§i odrsl..~i I1CiS/OjJ. Zelo se lili zdi jJomembno, da dajo pOlldarek Ila au/eJ/ tičllost skllpirt. da želijo l1el..~o izvirnosI in lo vedno zrtova pOl7clll(jajo. Festival I I Zakopanih je sicer IlIdi .lestival li te/...!S II/O

Skupinski posnetek

no

gostovanju

mOllainem smislff. posebej lXI pri oce l~ie­ IIC/njll dc~iejo palldarka rt:flI110 iZflirnosti. NCI.{CI skllpinCl lahko to pokaže. kar smo liCi festiualll IlIdi dokazali. 1/ Na festivalu ste v skoraj tednu dni nastopili kar n e kajkrat; predstavili ste svoje najboljše folklorne sple te, skratka tiste, s ka terinti s te že poželi uspehe na domačih revijah. Kako pa so to izvirnost spre jeli ostali udeleženci, publika in n e nazadnje tudi ocenjevalci? Janko Jere nko:

"Predslavili

smo

resnično

tisto, kar SI/IO p ri Has že pred11C1 revijah il1 fo/Norllih s rečanjih, Naj sClmo omenim gosIUa, gasilsl.w veselico, splel IIIlIha in temll smo dodali §e l1e/...!c~i kratkih predstavilev - samo nekaj pleSaLi. To so bili odrski l7C1stopi. ki sll/ojih /clI1i. ob naši 20-lell1;ci, že p redstcflJili, ampak za Po(jsko smo nClslope malo pa INl1dC/rle morali spremenili. Naredili smo naslope s čilll ma/"!i gOlIara, bolj smo igrali. ueliko pa seveda peli. plesali iII igrali . Veliko poudarka smo dali IlIdi I's aki Ila§i napol'edi, sc~i smo želeli, da lIapoL Iejo celolelI naš splet, ki je bil na nas/opil Ila {lrst i. da je seveda občins!IJo lo lažje dojelo iII sprem(ja/0 naše nastope. 1/ s/avili

Zagotovo ste bili na folklor nem festivalu dnlgačni od ostalih skupin, kar je navsezadnje tudi dobro, da si bolj opazen na odru, da si laŽje izviren, skratka drugačen ...

ljudski pevci in pevke

50

Janko Jere nko: "Na feSlilJal1l smo resda bUi edilli preds/avlliki iz Slouenije, če pa smo bili tam drugačni. bi rekel, da kar. Naslopili smo v d r/lžbi takih sklfpin , ki so na primer p redsta o(jale salllO plese iII pelje. mi pa smo v l1a~Y:e lIas/ope vk(jll{; ob pe/JII in plesu !>~e sY:ege, Ila vade iII s tem prikazali vrsto običajev. Prepričali sem, da SI Jla imeli za res pester program. da je bil la v§eč llldi pllhliki. odziv na na.r nastop pa kar presenet(j;v. Torej smo svoje poslc/1lsluo na gostova n ju opravili kolikor se je le dalo dohro. 1/

prejeli srebrno priznanje. NAS G!A'i · O BČ I NA VIDE.'! - SEPTDIllER 2OQ.1

=9 ================

Stran 27

-

ŽE DRUGO LETO POVABILO NA MNOGO VEČJI FESTIVAL NA POLJSKEM Predstavili ste se tudi v tekmovalnem delu festivala in osvojili prav posebno priznanje ... Janko )erenko: "V tekmovalnem delll smo lekmovali kol skupina. posebej pa še 17C1.~i pevci iII pevke, ker se je pokazala tucli la možnost. Pevci in pevke so osvoph drl/go - sreb r no Ilagrado, ko!

skupina pa smo prejeli posebno priznalije za prec/slavitev Č)~eg , l1C1uaci, ml/zike il7 plesa. \1 30 mill[(IClh 51110 morali spravili skl/paj kar nekaj progra ma, ki ga j e potem oceJ! ila 7-čla I1ska komisija . Predstavili smo gostijo l1ekoč il La ncovi vasi il7 use kaž e. da j e bila la izbirtI res la prava. da smo bili komisiji všeč

Folkloristi iz Loneove vasi med nastopom

in da lIas je la ocenila zelo pozi-

tiv ll O.1I

Gostovanje na PoljskelIl je zdaj za va1ni in predstavljam si, da ste tudi tam že dobili kako dobro povabilo za v prihodnje, ko brez nastopov v tujini pa č ne bo š lo.

Janko Jerenko: "Festir)al tJ ZaA~opalli" je res ničIl a znall ela leč Ilaokrog in tam si želi nastopati IllCf rsikatera iolklor na skllpina iz celega sveta. Festival ima sloves iII kvaliteto, pa že prej sem omeIlil. da j e /0 festival odlične orgallizac{ie in :o,~e usep,a ostaleger . V Zakopanil! so že nastopile tll ch folklorne skupin e iz Tc~iutf}lCf. II/do l/ezlje. "lilrčlje. /tallje Zelo je pomembn.o. da se na tem lesli-

vall/ zbirajo zares (jl/clje. ln· so strokounjaki Ila lo/A~/orJ1elll področjII; Ile samo po(jsN, tem več [jlldje od usepol Jsoel, A!i so povezani s .Iolkloro tako ali c!rltgcu.:"fe . Illled dr/lgim s/Ila tam s rečali tltdi tlirekloricoles/iuala u ŽillCI/ na Po(jskelll. A!ije ( kot zClllimil 'osl) lelos p,os/iI A?ar 3 0 II~jill il! 80 domačiII sklfpin. sRm/ka les/il/a/. Nje .{e tlečji od lega v Zakopani". Dobili smo pOllabili za /a feS/il Jal p"ihoc"~ie lelo, kar /WIIl je s~e f) posebno vese(je, ela si je med i Jsemi I/as/opajočimi izbrala prali nas in nam l O posebej II/di povedala . Goslovc{/~ia

/elol lljega

še bodo. (ImpaR d o kOJ/ca l ela Ile lla čl"ll~ieJllo l 'eG'r

I/ obenega I' Ilfjill O, lise pa je pouezarlo Il/di s/illall čllimi slr o§ki. \lel/all/elll, da bomo do kOllca lela dolJi/i še kako pouahi/o. bOll7o {Ja se umes pripmu{jali /7a dogodke li p rihod1ljem letII . M orda bomo ujcIJlI/Cf/jl! fi koral1li lIas{opili v ŽivclI še IW pllslllelll l~({rlle{lalll. o lem se .{e dogolImiamo. IIC/sIOPOII pa bo, l le/iamell/. IlIeli I I prihodI/je l leliko il1 lega se sel leda l'eselim o fI."i I I FD LallcolJa l las . tr Zakopal/ih pa SII10 se imeli za res lepo. odličl/ o. pa lil 'ala l '!';em lis/illl. ki so "am pOlIlagali IlIdfpri lelJl gosl o{lm~i{/ iII se z 1/tl1l1i l 'eselUo lf::''lJelw .''

TM Foto: Marjan Petek

OTROŠKA SKUPINA FD LANCOVA VAS NA GOSTOVANJU NA ČEŠKEM ED Laucova vas je %IIallO po tem, (ia ljudsko izročilo svojega kraja iII okoUce predstavlja Ile le ,,,, gosto· valIjU, po Slo velliji, ampak tudi zUllaj IIjellih meja. Tu(U letošnje leto g ie(fe tega Ili bilo izjema. Čla"i otroške skupille ED Lancova vas so se namreč v začetku s eptembra odpravili lU1 gostovallje na Češko, Povabilo je tokrat pri.šlo iz "Ulj/me· ga če.{kega mesta Velka BJ'strica, kjer je 4. iII 5. septembra potekal njihov 15. u(trotilli pregleti folk· lornih skupin; v sobot.o so se pred· stavile otroške, v uet/eljo pa odrasle folkl.orlle skupine. La ncovsk i folkloristi so že v prejšnjih letih sp lCI Ii prijateljske vezi s češkimi

Skupinski posnetek

iz

gostovanja

NA$ GIA:'> - OI1CI;\:A \ '1I) E,\1 • '>EPTE"IIJER l()(). !

-

Stran 28

==============!gy=

folkloristi , saj je o drasla skupina že nekajkrat gosrovala pri njih, lan i pa so jih češ k i prijaleiji o biskali ob praznovanju

20·ietnice FD La ncova vas. Letos pa se je na gostovanje k njim poda la še otroška fol klorna skupina. Damir Kosi, mento r Olroške sku p ine, nam je povedal, da so bili povabila zelo veseli, saj je na tej revi-

ji zraven njih sodetovaja le še ena ruja skupina (od rasla fo lklorna sk upina iz Argent in e).

Na por so se odp rav ili že v čet rt ek, saj so ime li tak o v eč čas a za priprave na nasto p, pa rudi za ogled zname nitosti Ve lke Bysrrice in nekaj kilometrov oddaljenega mesta OloI11ouc. V soboto se je

Utrinek z ogledo mestnih znamenitosti o troš ka fo lk lorna s kllpin ~1 iz Lancove vasi v polurnem programu predstavi la s petjem , igran jem 113 harmoni ko. plesom , pokazali pa so tudi zl1a m enilega pu srnega poka ča in ru sa. Kosi je po hvalil izredno gostol jubnost in prija znos t ta mkajšn jih ljudi ; o tem so se hl hko sa mi prepričali, saj so v času gostova nja stanova li pri češ kih družinah. Doda l je še. da lumcravajo vrniti povabiJo in upajo. da ji h bodo "mali " češk i prijatelji k m:tlu o biska li. kdo ve, m ogoč e že prihod nje leto. D o mov so se vrn ili s prijetni mi vtisi in številn imi novimi doživetji , pa naj o tem več povedo fotografije.

Pe tra Kraj n c Otroško folklorno skupino iz loneDve vosi med nastopom

PAPIRNICA-GALANTERIJA PAPIRUS V VIDMU Bogata izbira in še kartica zvestobe Mlada podje tllica Elvira R atajc j e s redi letoš "jega leta o dprla "ovo pupirl1ico il1 g ala1lterijo v središču Vidma, v " ovih POSIOVl1ih p rostori/l, v kate rih j e tudi z dra vst'ue" i dom. Papirnica i" g ala"te rija s ta bogato založel1i s šolskimi p o trebščillam i, p isar"iš kim m a te rialom, p oseb"os t sta daril"i buz a," i l1 p estra p Ollu dba mod11ih d odatkov (torbic, m o d11ega " a kita ... ) , r is b iz p tlp irll s a, v P apir usu pa, lIudijo tudi f o to kopir a 11je iII še k aj.

Ponudbo v Papirusu

Vsak clel pa pirni cega lanterije ima svo j kotič ek, v katerem lahko kupci izbi~ ra jo meci bogato in raznovrstno ponudbo , ob tem pa vam bodo tudi svetova li in nek atere izdelke tudi naro č ili . Za zveste k upce so si o mislil i KARTICO ZVESTOBE, prejeli pa so jo že vsi tisti šolarji in starši, ki so še pred pOČitni ­ cami na roč ili de ja vne Mlado podjetnico Elvira Ratajc rodo svetuje vsakemu, še zvez ke , kart ico pa prejme toko mojhnemu kupcu. rudi vsak, k i opravi nakup nad 10.000 w!a rjev. In če ste imetnik k ar- izde lkov. ti ce zves to be, pot em vam bodo v Mlada pocljernica nam je poveda ja, da se Papirusu pri v ečjih nakupih upošteva li bodo v Papirusu tudi v prih odnje trudili. (uci i posebne popuste. da bodo p ri njih (ako majhni kOl veliki

"- .

Ena od novosti v Papiru su so tudi darilni boni, ki so lahko lepo darilo, v sklopu da rilnega bazarja pa ponujajo še možnost poslikave na stekJ o Pri njih boste lahk o kupili (Ud i hladno in osvežilno pi j ačo , ali pa zase izb rali kaj v sladko-slani ponud bi n aj raz li č n e j š i h

NA.~ GLAS. O IK IN... V[D E~I . SEPTEM BER 2001

k upci za dovoljn i, da bo ponudba v p~l p irni ci in galanteriji bogata in pestra , že lijO pa si č im več zvestih kupcev. Papirus v Vidmu lahko obišče t e vsak cb n od 7.30 do 17. ure, o b so bot ~l h pa od 8. do 12. ure.

TM

-" a ================

Str an 29

-

LEPOTNI STUDIO CAR Že dobra dva meseca je v Vidmu odprt lepotni studio Car. V rrijernem in lično urejenem salonu z veseljem poskrbijo za vaš videz - uredijo vam frizuro, poskrbijo za lepši videz vaših nohwv ter vas za povrh še 11
Lastnica Suzana Vodušek pravi, da želijo svoje storitve bolje predstaviti, zato so pred nedavnim uspešno

čim

sodelovali na modni reviji na Ptuju. Mlad kolektiv zagotavlja drznost in modernost, kar izraža tudi njihov slogan: "Bodite predrzni in nas spoznajte."

Jože Junger

OKTOBER - MESEC POŽARNE VARNOST I, PRILOŽNOST, DA PREMISLIMO! V toku le la imamo različne dneve iII mesece, k i bi nas IUlj spom1lili lili določene dogodke ali prispevali k osv e ščanju ljudi pri oblikov anju pozitivIlih vrednot. Tako imamo kar ce l mesec, mesec požarne v arnos ti, ki bi Ilaj prispe val k povečanju le-le in hkrali k promoc iji vseh tistiJI dejavnikov, ki se aktivno vključujejo v področje požarnega varstva.

Ne glede na to, da moramo vedno misliti na svojo varnost, se nam pri vsakem dejanju nehote dogaja , da pri tem pozabljamo in izpuščamo do l očena pravila in izpostavlja mo svojo varnost in varnost našega premoženja.

ustavimo ob plakatih , si oglejmo letak, se odločimo za posebne ure pouka v .šoli, si oglejmo predstavitve pri PGD. prisluhnimo informacijam v med ijih in izkoristimo bližino gasilcev, ki nam bodo z veseljem svetovali. V naših okoljih ne bo manjka lo gasilskih vaj in drugih nazornih oblik prikazova nja možnih posledic nesreč, kot tudi prikazovanja prevemive in sredstev za gašenje in reševanje.

Zato pa je mesec požarne varnosti priložnost, da medimo to svojo pod zavest. Če razmislimo, kako malo je pOl"rebno, da izgubimo to , za kar živ imo in ustvarjamo, pa naj g re za življenje ali za premoženje, je razlog več, da tudi tokrat pomislimo na požarno varnost. Prav zanim ivo je, kako so naša čustva odprta v trenutku, ko nas in naše bližnje udari nesreča. Toda zakaj se učimo na lasmi nes reči ali nesreči drugih, ko je toliko lepših in bolj prijaznih metod? Zato p risluhnimo tistim, ki se nam ponudijo, pa jih morda po navadi kar prezremo ali preslišimo.

Predstavitev gasi lskega dela pa ima zraven osveščanja občanov tudi druge namene. To je hkrati priložnost, da gasil c i predstavijo poklic gasilca in povabijo medse tiste, ki jih to delo zanima. Naj omenimo, da raznolikost gasilskega dela omogoča priložnost za vse, ne glede na starostne ali kakr.šne koli druge omejitve . Ker pa gasilsko delo zahteva zraven dobre taktike tudi dobro opremo, je to priložnost, da predstaVimo, kaj imamo in kaj potrebujemo. To, kar gasilci imajo, marsikje predstavlja mi re n spanec za vse tiste , ki za požarn o varnost odgovarjajo, kot tiste, katerim je ta varnost namenjena. Spet pridemo v o kolja , kjer se odgovorni ne zavedajo, da s slabo opremo izpostavljajo tako gasilce kot svoje občane, če so ti na svojo odgovornost pozabili .

Program meseca požarne varnosti so oblikovala prav vsa prostovoljna gasilska društva, vse gasilske zveze, tudi Gasi lska zveza Slovenije. Z njim želimo priti do vseh šol, pa ne samo do šol, tlldi do vseh občanov. letošnja tema meseca požarne varnosti je "Požarna varnost na kmetiji". Ali sploh pomislimo, koliko tveganj se pojavlja pri opravljanju dela na kmetiji? Če želimo izvedeti več o tem, se

Kljub temu da že li mo vs i živeti varno, torej tudi vsi želimo zmagati v boju z rdečim petelinom , pa se pojavlja vprašanje, zakaj tako tudi ne ravnamo. Zakaj se borimo za ne kaj , kar nato prepuščamo, pa čeprav le za trenu tek, popolni pogubi? Odgovor je jasen : za trenutek smo pozabili, spregledali, zamudili in že je tu najdraŽja šola naše varnosti. V tej šoli plačujemo s krvjo, s NA.~ G LAS - OBČiNA VII)E~ 1 - SEI'TH I13EH 200'1

hišo ali

pločevino.

V Gasilski zvezi Videm bo v mesecu pOžJrne varnosti, zadnji vikend v oktobru, organizir;:m gas ilski "avtoreli", ki bo zajernal sklop različnih gasilskih ve.ščin, katere so potrebne za opravljanje gasilske dejavnosti. Ob tej priložnosti bo tudi dan gasilcev in srečanje veteranov. Ker prireditve niso namenjene le gasilcem, ampak tudi ~mimaciji gasilskega dela, velja povabilo vsem zain teresiranim , da se nam ob tej priložnosti priključijo.

Zaro naj bo rn esec požarne varnosti v našem ravnanju vsak dan. vS:lk trenutek, naj bo naša preventiva v vseh naših dejanjih. Če tega nc zmoremo. prisluhnimo pozivom gaSilcev in tistih služb, ki skrbijo za nas in našo va rnost. In ko oboje popus(i , obstaja neva rnost, da bomo morali k1i cari na pomoč , PJ čeprav za marsikoga in marsikaj več ni pomoči.

Mag. J a nez MERC

-

Stran 30

=======~= NASILJE NAD VRSTNIKI

Na silje "aLI vrstniki predstavlja oblike namerIlih. agresivnih ramumj, ki jill v rstnik ali skupi"a v rst1likov izvaja "ad posameznim

je, brca nje, ve rba lno zmerjanje in žaljenje . J. Nasilje pa je lahko tudi prikrito, inci irekl no ( npr. obrekovanje, namerno izloč~lnj e iz skupine, manipuliranje s pri-

otrokom

jateljstvi .. .).

rttzličIle

oziroma

mllldostllikom.

l 'r tve so pOllavadi otroci i1l mladost1liki, ki so Ila določen nači" drugačni,

bodisi zaradi videza,

postave, .folskega uspeha, Ileuspeha, IIjiho vega imella, narodnosti,

vere, premožlIosti družine ... Bolj rallljivi so otroci, ki se Ile znajo postaviti zase.

NASILJE NAD VRSTNIKI JE: - pretepanje, pljuvanje, poriva nje, b rcanje, sp otikanje, zbadanje , pra skanje , uničeva n je srvari; - spolno nasil je; - zmerjanje z različn imi imeni. vzdevki, gbsno n o rčevanje, razširjanje novic ,

draženje,

z~l frkavanje ,

nespodobno

nagova rj anje, izreka nje groženj, ža l jenje; izklju č it ev iz skupin e, obrekovanje, ustrahovanje, m:=lnipuliranje S prijateljstvi, poniževan je, nespodobne kretnje;

na mern a

zav r ačanje,

- izsil jevan je , kra ja drugih srvari ,

denarja ,

oblač i l ,

KJE SE DOGAJA NASILJE NAD VRSTNIKI? Nasil je nacl vrstnik i Se dogaja v osnovn ih šohl h, sredn jih šolah , zavod ih, mladinsk ih domovi h, tu cli že v vlteih in v drugih ustanovah, namenjenim otrok o m in mla dostnikol1l. Pojav na silja pa ni omejen sa mo na prostor ustanove, temveč se dogaja ludi v o k olici šole, zavoda, na p oti va li iz .šole. Dogaja se rudi v krogu drUŽine, ko je nasilnež sorojenec.

KAKO SE DOGAJA NASILJE NAD VRSTNIKI? Oblike n asil ja so različne. Nekatera nasilna ra vnanja so direk tna in hi treje, lažje vidna, p repoznavna (npr. pretepan-

Nasilje se lahko dogaja da lj časa. Otroka oziroma mladostnika lahko ustrahuje, trpinČi en nasilnež ali pa ce la sku pin a nasilni h vrsrnikov. Otrok in ml adostnik , ki je žrtev nasilja , je ujet v mrežo na silnega ravnanja vrstnika ali vrstnikov. Ve likokra t je ustrahovan in ga je strah povedat i, kaj se mu dogaja.

KAKŠNE SO POSLEDICE ZA OTROKA ALI MLADOSTNIKA, KI JE ŽRTEV NASILJA? Pri oll'o ku ali m1adostn iku , k i je žrtev nasilja , se la hko pokažejO p osledice nasilja kot so: - depresivnost, slabo samovred notenje, samos p o.~tov anj e , slaba samopodoba; sramežljivost, zad ržanost, pasivnost, izola cija; sbbši šolski uspeh in drugi dosežki , odpor cio šole, pogosto obolevanje; - poskusi samomora.

KAKŠNI SO ZNAKI NASILJA NAD VRSTNIKI? Otroci in mladostnik i lahko: - zavračajo obisk šole in jih je strah iti v šolo in iz šole; - prosijo, da jih v šolo peljejo, spremljaja starši; - pogosto toži jo , da so bolni in n e morejo v šolo; - pričnejo izost~ljati od pouka; - poslabša se jim u č ni uspeh in dosežki pri delu v šoli ; - domov prihajajo z unič e nimi , poškoclov~lnimi oblaČ ili , knjigami , šolsk imi potreb.~č in ami; - domov prihajajo lačni ( na sil než jim vzame malico, dena r za malico) ; - postanejo zad ržani ali za prti vase; - začnejo jecljat i, pri manjkuje jim zau panja vase, postanejo raztreseni, prestrašeni ;

••

•,.. ~. NA~ GLA~ - o ne .NA VIDEM · SEI'TEMBER ZO(H

- imajo motnje prehranjevanja in motnje spanja; - poskuša jo storiti sa mo mor; - zma n jkuje jim stva ri, p rosijo za denar ali začnejo krasti denar, da ga dajo nasilnežu; - nepresta no lIizgubljajo ll žepnino; - n očejo se pogovarjati o lem, "kaj je narobe"; - postanejo agresivni do vrstnik ov, sorojencev, sebe.

KDO SO NASILNEŽi? Nasilneži so ot ro ci in mladostn iki . Ra zlogi za njihovo nasilno vedenje in I
ZAKAJ JE OTROK ALI MLADOSTNIK NASILEN DO VRSTNIKOV? Lahko, da: - je to način reševanja problemov. ki se ga je naučil in prevzel kot vzorec ravn:a nj:=1 v svoji družin i; - je sa m žrtev nasil ja v svoji družini: - je sa m žrtev nasilja s stra ni drugega vrstnika ali sk upine vrst nikov; - se skuša na la način postaviti in si pridobi ti pomembno mesto v skupini .

KAJ NAJ STORIM, ČE SEM ŽRTEV VRSTNiŠKEGA NASILJA? Ignori raj na silneža, reci od loče n NE in pojdi vstran, Povej prijatelju, povej v šoli, povej doma sta ršem ali povej policistu,

To, kar se ti doga ja, ni tvoja krivda! Tisti, ki je n asile n , ravna narobe. Pravico imaš, da se počutiš varno. Miran HRUMEC, vodja policijskega okoliša

=U======= ude le že ni v prometnih n es re čah kot po tniki , s,lj jih je za posledica mi p ro metn ih n es reč v zadnj ih 2 letih umrlo 10.

Podatki nedvomno ka žejo, cia je pre pri č anj e o ogrožen osti otrok k ot pešcev v prometu zmotno. Za varnost otrok in mlado letnik o v so torej o d govorni predvse m starejši, pre dvse m starši, ki jih vozijo kot p otnike v svo jih vozilih b rez upo ra be varnostnih p aso v in ustrezni h otrošk ih sedežev. Zlasti meci starejšimi mlad o letniki pa se v zadnjih le tih p o veču j e število žrtev meci voz niki mo pedov, mo to rnih k oles ali celo oseb nih avtomobil ov.

VARNA ŠOLSKA POT S 1. se pte mb ro m se je za če l o novo šolsko leto. Na cestah spe t pogosteje s reč u je mo

otrok e. O n'oci so kOl prometni udeleženci nepred vidlji vi, prometne predpise si ra zlagajo po svoje, predvsem pa ne znajo pra vilno oceniti razdalj in hit rosti voz il. Za radi tega moramo za va rnost m ro k skrberi predvsem drugi,

Zagota vljanje va rnosti m rak je v prvih septembrskih dneh ena najpo-memb nejših mt/og poli cije. V skladu s svojimi usmeritvami na p o dro čju zagm avljanja varnosti cesrn ega pro meu sm o po licisti tudi v letošnjem letu o b z a če tku šolskega lera iz ved li že ustaljene akti vnosti v želji za č im bolj varen prihod in odhod vaših otro k v in iz šole. S stalno prismn ostjo o b .~o lah in na šolsk ih poteh smo prispevali k umirjanju prometa , delova li pa srno tudi svetova lno . Otroci in mhldo letniki sp ad ajo v t. i. skupin o šibk ejših prom etnih udeležencev, S~l j se zelo redk o pojavljajo kot p ov zroč it e lji prometnih n es re č , zaradi tega moramo vozniki nanje še posebej paziti. Po licijsko p reventivno in represivno delo je usmerjen o pred vsem v prob lematiko otro k in m lado letniko v k m po tn i kov in v nad zor upošte va nja prom etni h p red pi so v vo znik ov na ob m očj ih , kjer se mroci najpogosteje zadržujejo. V zadnjih petih letih i.n pIv ih sedmih mesecih lewšnjega leta je v p rometnih nesrebh umrlo 1580 oseb, od tega 112 mladalernikov. V zad njih le tih se število umrlih otro k in mladoletn iko v v prometnih n es reč ah zmanjšuje, in sicer v letu 200124 , 20021 4, 2003 12, v prvi h sedmih mesecih leta 2004 p a je n a na ših cestah umrlo 9 ml adoletn ik o v. OtrOci in mlad oletniki so najpogostej e

V pre teklih !etih se v prvih dese tih šolskih dneh ni zgodil o veliko prometnih n esreč (najmanj leta 1999 - 15 in največ leta 1996 - 38, leta 2003 - 29), V tem obd obju leta 2003 so b ili na p oti vali iz šo le v pro metnih n es reča h 3 o troci in 2 mladol e tnik ~1 la hko tel esno p oškodovani, 2 otro ka pa sta b ila Imdo l elesno poškodova na.

AKTIVNOSTI POLICIJE OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA Aktivnosti policije so razdeljene v tri sklope,

1. Pred

zače tk o m

šolskega leta

Vodjc policijsk ih o kolišev pregledam o cesrno prometno signalizacijo v o ko lici šol in o ugotovitvah obvestim o vzd rževalee cesl. · V razgo v orih z vodstvi šolopozorimo na dol žnost varovanja otrok pri prihodu v šolo in odhodu iz nje. · Z vodstv i šo l vr O -ji pregledam o n ač rte va rnih šolskih p o ti in predlagam o mo rebitn e spremembe p rom etne ured itve. · Hajo nski p o liCisti pridobim o p odatke o vsak o dne vnih o rgani ziranih prev o zih otro k v in iz šole. · VPO -ji za

p o m oč

pri varo vanju pridobi· gasilskih društev, dru štev upo kojen cev , SPVCP, zdru že nja šofe rjev iclr. Na o bm oč ju obč ine Videm je p otrebno p ozi tivno izposta viti č lane D ruštva upo kojencev Leskovec, PGD Leskovec in PGD Sela , kateri p o licistom pri va rovanju otro k na poti v in iz šol e v 111 0

č lane

NA~ GLo\S· O rKJ NA VIDE"1 - SEP1l:MBER 200-i

Stran 31

--

p rvih dneh poma gajo pri o S Leskovec in SeJa, medtem ko v Vidmu s stra ni društev ni p osebnega interesa za p o m oč pri vMovanju otrok na pori v šol o, pri tem pa sodelujejo u či te lji in dela vci O Š Videm.

oS

2. V prvih šol skih dneh · Po licisti sodelujemo na rod iteljskih sestankih staršev prv ošo l č ko v in jim preclavamo o prometni varn osti, sp rem ljamo p Ivošo l čk e po šolskih pot eh, jim svetujemo in jih u č im o pra vilne udeležbe v pro metu. Po licisti sodelu jemo v u č n e m procesu v osno vnih šolah pri prom etni v zgoji otrok , u če n cem pojasnimo, kak o se naj va rn o vklju č ijo v prom et. Skupaj s SPVCP sodelujem o v izvedb i preventivnih aktivnosti . V o ko lici šol policisti izvajamo poostrene n ad zore cestn ega prom era , pri če m e r je g la vni ci lj um irjanje prometa, .~e posebej v čas u prih od a in odho d a u če n cev v in iz šole. Policisti 51110 p ozo rni na varno hojo o trok in preč k a nj e ceste , opremljenosr prvo .~ ol č k o v z rumenimi ruti ca mi in odsevnil11i telesi ob zmanjšani vidljivosti , brezhibnost ko les in mo pedov. · Policisti o prav ljamo poostrene nad zore brezhibnosti vozil, s katerimi se u če n c i preva žajo v šolo . tehni č n e

Pri prihodu v šolo poli cisti ko ntroliram o ob ve zn o uporab o v arn ostn i h čel a d.

Policisti preverjamo upo rabo varn ostnih pasov in dodatne o preme za privezova nje otrok v vozilih , s katerimi p ripeljejo starši otro ke v šolo.

3. Preko celega šolsk ega leta · Po licisti nadziramo brezhib nost avtobuso v, s kal erimi se otroci organi Zirano prevažajo v šol o in voz nike teh avtobusov. · Ob najbolj kriti č nih urah in na kriti č nih me stih p o licisti n acl ziramo o dnos voznikov do m ro k ter varnost otro k kot pešcev in ko lesarjev. · Obča s no se nadzirajo prevo zi mrok , k i jih o pravljajo starš i. Sk ozi vse lero po liCisti sodelujem o z mentorji pro metne v zgoje in vodstvi šo l. Sodelujemo pri izvedbi kol esarskih izpitov in ostalih izo braževa njih otrok s p odroč ja varnosri cestnega pro meta .

Miran BRUMEC,

vodj a policijskega oko liša

-

Stran 32

==========================~~~ij~~v == ~

BORUT ZAGORANSKI SPREJET NA ELITNO KRALJEVSKO GLASBENO AKADEMIJO V LONDONU Čeprav j e Borut ZagoJYlIIski mlad

umetnik, sfar je šele 24 let., je za njim že bogata iII zelo lIspeš Ila glasbella karie ra. Leta 2002 j e diplomi. ral Ila iIlSl1"lImellta/lle m oth/elk ll 1U1

Filozofski

fukuiteli

IJ

Pulju

(fJrva/~kll)

iII si tako pridobil naziv akadelwikega glasbellika . JJI"ofe-

sor)a /t(u·mollik e. Ta j e njegov" z vesta spre mljevalka že od tlrugega razreda osnovIle šole. J e udeleženec državnih iu medllarot/uilt tekmovlIIIJ. jJohvali pa se lahko z veliko

bero pome mbnih lIagrtu{ iu priz IIallj i z .{ le vil"ih pre stiž nih tek IIIOV(I1Ij. Naj omellimo l e, da j e lela

199B Ila Dunaju kol prvi Slovenec igral IJ fillalu prestižnega l e kmovllll ja "Eurovision Grtllui Prix for Young

MlISicialls'~

let.a 2 001 pa je

prejel Rek/.orjevo IUlgJ"{ulo Unive rze v Reki za najboljšega študenta Filozofske fakultete. Sodelo val je z različnimi glasbe niki, skla(ialelji in tlirigenU, pra v lako pa IUI različnih m e dnarodnih festivalih. Bonll Zagorallski Ilastopa kol solist, v 'različnih komornih skupiIla" ter orkestrih v Sloven iji iII lujilli; snema z a radio iII lelevizijo t e r slovi za e llega oti lIajpe rspe ktivnejšill mladih slo vellskilt glasbe lliko v.

da bi m o j projek t nekak o zd ru žili srem k u ncertom.!!

Kakšni so ob čutki mLadega glasbellika, ko nastopa v druž bi tako pl'estižnill umetIlikov, iII kako si ti sam doživel la kOllcert? Borut Zagoranski: "To je zagotovo eno posebno dOŽivetje, rX1 ne le za rad i tch glasbenikov, z Ja nezom LOl r ičem sem namreč žc sodelova l, pa č pa zato, ker je šlo za nastop v d o rna če m okolju , pred d o ma čo publiko. Posebej tu na Ptu ju ni tako vel ikih prired itev, to pa je zagotovo hib ena takšnih v zadnjem čas u . Ko so prišli ko mentarji, se je videlo, da je hil to na Plllju res en vd ik projekt , m ogoče ce lo projekt desetletja - v glasbenem smislu. Dejansko je imel koncert res vel ik odmev. Kar me zelo vese li, je 10. da se je p ub li ka odzv:l b \. tak o vclikem ,~ t evilu, pa ludi to, ela so se vabil u odzval i iz na še obč ine. Na splo.~ n o je za glasben ika to k ot en vrhunec. k i se ga ne da po plačati z no benim dena rjem . Res, tJ obču t ek po koncertu , ko Vidiš, da so Jjudje zadovoljni, to je vrhun ec!'

Omeuil si, da je bil ta koncert projekta Ila kupa 110 ve "armDIIike. Za kakšen illštrlImelI pra vzapra v gre? Borut ZagOl'allski: "Gre za poseben , zaklj uček

V sredo, 25. avgusta , se je 11<-1 dv o ri šč u minorits k ega samosran a na Pwju nJ "koncertu vseh konce n ov" pred stavil tud i Bo rut Zagoransk i. N
zdo preSTižen inštrument. Vse je lInikHno, nare jeno po naročilu. Inštrument se jc izdelova l d ve leti. nosi številko 17, v svetu p a bo jih narejenih le 33. V bistvu je to kot ena ~lI1t ologi ja znanosti v r:l2vo, ju rega in štrum enta , gre n:ll1lr eČ za zdru žirev vse h znanj o [em inštrumenru . G lavni pro izvajalec teh ha rmonik je italijansko pod jetje Pigini, v {em področju Evrope pa je to eden prvih r:lkih inšt rumentov. Zagotovo je to izredna pri dob itev v moji karieri, saj je to in štrument za skora j celo življenje. "

Kako je splOh prišlo do orgallizacije lega kOlIcerta?

La"i v decembru si opravil izredno za lIteve" sprejemni izpit ili bil tako sprejet Ila elit 110 Kralje vsko glasbellO akademijo v Lo"dollu. Kam se pravzapra v otIpra vIja š, kakšIli so bili razlogi, da si se odločil za ta š ludij, iII koliko časa bo '.a 'rajal?

Borut Zagoranski: "T::! konce rt je pravzaprav n:ls1al k ot z:lklju če k enega večjega projekta, to je ml ku p mojega ko ncert nega in .~ t rum e nt a. in je trajal okrog tri Je t:1 in pol. Že od sameg~l zače tka p a smo imeli v mi slih , ela bi U projekt za klju čil i na tak~en način. Celoten projekt je vod il Fr:lI1c Mlakar, ki je na ptu jskem ze lo aktiven in znan na kul tu rnem področju, soclc:loval je že z omenjenimi gbsbeniki, in je p redlag::t!,

Borut Zagoranski: "Sedaj se odpra vlj:1m na specia li zac ijo. na podiplomski študij. in to v London na Roya l Academy Of l\·l usic, sc p ravi na Kr::tl jevo glasben o ~Ik a demij o, k i ve l ja Z; l eno od najelitnejših gb sbenih akademij v svetu NAS GL\~ . OHC[NA VIDE~I • SEI'lHII'IER lOO·,

z izjemno in bogato tr: i akademija je že od leta 1822 "proizvajalk: l" vodečih :-:olisto\', kOll1orn ih in o rkes tralnih g l:lsbeniko\'. d irige nrov, p<..!vcev in skbcb teljev. Z:l t: l Mudij sem se o cl l o č il predvsem za lo . ker mi bo nudil velike možnosti konccniranj:l v o rganizaciji :Ik:ldem ije. soclelova l bom lahko z ostliimi izjemnimi študenti in o rkestri ler skbcb rel ji. Sevccb sem moral opra viti sprejemni izpit. kj er ~el1l igr~tl , večj i del izpil:! P;I je precbu\'lj:l l intervju . Gre namreč za .~olo, ki im:l sprejem ne \' Ne\\' Yor k u. Tajvanu. Lo ndonu. Avstr~Iliji , in lO le Z:I P:1I' mesI. ki jih im:1 jo Ila vo ljo (Z: l vse g l;lsbene šl udije). ŠTudij lXI bo traj;tl približno dve leli."

III še tvOji lIa črl.i za prihodIIost, kakšlle SO t v oje mož "osti za zaposlitev IJ Sloveniji? Borut Zagoranski: "i'VIOj:l gl~I\,IU pot b o pred vse ll1 koncertn:l. to pa n e pomeni. cl:! sa mo \' Slo\'eniji. ~aj je LI prem ab za t ~lkš n e stY:lri. Od nekcl:lj p:l sem imel viso ko moralno obvezo do naše o koli ce, ki me je res ogromno podpir:da; pred vsem mislim [u .~ ir~o slovensko okolico. II:umonika kot koncertni inštrumen t jc pri na s zelo mbd inštru n1enl. V Sloveniji še trenutno ni oclprteg:l oddelka Z;I kl:lsično lurmoniko' n:l Ak<-ldeJll iji Z~ l gl:ISbo v Ljuhljani. V zadnjem času so aktivnosti. cb bi se ra oddeJek odprl. izred no n :lpredO\ ·~Ile. Osebno si zelo pr i z~ld cval1l, cl:\ b i posr:iI profesor na lem oddelku. N:l Uni \'erzi v Ljubljan i st..'rn opr:lvi l tud i dou:nturo. to jc habilitaCi jsk i posto pek. in v primeru izvoli tve v univerzitetneg;l profesorja bi imel zelo velike možnosti za zapos litev na AG . ko se ho ta oddelek odprl."

BOI'utu želimo veliko 1I:-.'j:Je lln pri Iljegovem l~t/l.dijll iII liti "jegovi tltulalj"ji gla.sbe ni karieri, Po"osni smo lahko, da j e tako velik umetuik doma }J'-llV IJ lIaši obči"i!

PK

=g ========================== !Al ilIS

I

IROlOJ!

DlUSE! MDliii

InolT

Stran 33

-

InNEt !lHOVIIE ~i11IMO"lIl

III

ICRE

PRE !I IIOSILEC

B

IElJAVll MARJAN

ImRt

KRAJ PRI

I

lAHEl· nlMO U

mo

IPIEMlJ. IOI! EROI!

SPAlIII

NAUH

IIIU

IlIlU !PREME I

IRU ID!

0101

"EHIH[

HnlJUA !'1EP11A

NIIJRANJI CLAI

NEKDANJI

JAPONSKI PLEMI

TWDRJEIIJ[

OKRASNE

OlD!

RASTLINE.

JUGom

vmlllCE

UVANJE

IEMIJSlI

Pilili

INAlLA

PRElZIUS

kOSALI

ZNANJA PLOD

STRD

INDIJE

TAlJENJE

Jnc

IRI!

I POlllV!R

IIAS CUS

VRUA

IRAVJI PUIII DlUlA

ANION

!II

IME

IRU PRI CElJU ITU PI I

pmu, HALlA

PO, .. m

IMENA

!!NUl

PISATELJ.

PERICI

IME PUIE

com

KRIŽANKA NA~ GL\:. - O B(:U'';A \'!VEM • SEPTEMBER

21XH

-

Stran 34

===========0 = KOLESARSKI KROG PD HALOZE

V počastitev

IIw€lllarodll e~

g a le la ekotur;ZlIIfl SIIIO v

Plllllillskem dru št v lI

J-Ialo ~

ze orgauizirali rekretlcijsko kolesa'I jenje.

45 ko lesarjev se nas je zbra 10 v soboto, 7. avgu sta 2004, o h 14, uri pred gasilskim domom v Tržcu. od ko de r nas je uglajena pot vod ila skozi Sela na Ptujs ko Goro. Tam je b il

krajši postanek za

poči t ek

in

organizirani og led ter p redstav it ev Marijine cerk ve, ki ga je na poljuden na č in izved b

ga . Tanja Želez nik. Udeleženci smo p ot nato s spusroll1 v dolino reke Dnwinjc cio Do lene. kjer s m o os .sku pn imi m očm i dokončno izpraznili obiln o n::dožene nahrbtnik e. Pot smo n~lclJlje v; t1i skozi Jurovce, po treh u rah rekre~Hi\'nega ko[ (;sa rje n j~1 p:1 SIllO d oseg li končni c ilj. gramoznico v Tržc u . nacbljev~lIi

Rekre~lt i"n o koles~lfjcnje je lepo u spel o, po!'iebe j za to, k er so Z,l v:uno p o t poskrbe li

gasi lci iz Tržca in Lesk ovca. Pred vhodom v gramoznico nas po.stad jeni v š p~lIir te r z apLlVzom p o zdravi li oS la li č bni Pl aninsk ega društva Haloze. Po nagovoru predsed nika clnl.~tv
.')0

gOSlisC.l iVIajoika in različnih sladicah č lani c dru štv~1 te r ob d o bri k čl plji c i č lanov je dru že nj e trajalo do poznih v ečernih ur. Rd eča nil ve če r~1 je bila: na sledn je leto se po novno sniclemo ru k o lesarskem krogu.

Za organizacijski odbor mag. Ivan Božičko

Občina

Videm objavlja na podlagi 46. člena Uredbe o pri dobivanju in razpolaga nju s stvarn im premoženjem države in ohčin (Urad ni list RS. št. ] 2103) in sk lepa občinskeg
JAVNO ZBIRANJE PONUDB za pro dajo stvarnega premoženja, last

Občine

Videm

1. Predmet prodaje j e stanovanje :1) SI:1 nOvanje številka dva v poslovno-stanov:1l1jskern obj~klu v Vidmu pri Ptuju 51 , v izmeri 83,85 ml stanovanjskih površi n. 12.50 ml skupnih površin in 6,65 ml klt:tnih prosto ro\'. 2. I zhod i ščna vrednost st:m ova njske enote znaša 12. J 10.623,00 SIT 3. Po nudbo za n:lkup sta n o\,;l nj ~1 lahko oddajo pr.lvne osebe, ki imajo ~edež 113 območju Republi ke Slovenije. in fizične osebe, ki so državlj:ll1 i Republike Sloven ije. Ponudniki za nakllp st;ll1ovan j svoje pisne ronudbe pošljejo ali osebno o{kbjo petnajst dni po objavi na naslov: Ob(':i na Videm , Videm p ri Ptuju 5'1, 2284 Videm pri Ptuju , z oznak o "Ne o dpiraj - ponudha Z:I nakup STanovanj". Osebno prine.senc ponudbe je potrebno do l1
OBČINA VIDEM , VIDEM PRI PTUJU 54 N;I podlagi 5. in 6. člena Pr;lv ilni ka o oddaji poslovni h prostorov J.lzpisuje Komisija 2;1 oddajanje poslovnih pro:;torov

NATEČAJ ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM A. Poslovni prostor v Vid mu - poslovno-stanova njski o bjekt Zd ravstveni dom, Viclt: l\) pri I'tuju 5 1, povr.;;i ru 93,40 m2. DEJAVNOST A - Ick:trniška dejavnost 1. Poslovni prostori se oddaj:l jo za nedoločen čas. 2. N:ljemni ki uredijO poslovne prostore v celoti n:l lastn(' stroške za o pravlj:tnje d ejavnosti s soglasjem lastn ik:l. 3. UdeleŽt:nci natečaja m o r:ljo ob prijavi na n:u eČ:lj obvezno p red ložiti fotokopi jO celo tne registraCije (za pod jetje) ali fotokop ijO dovoljenja za opravljan je o brtne dej:lvnosti (s:t m ostojn i podjetniki). 4. Varščin;! v višini 100.000,00 srT se plača ob prij:tvi na nat ečaj in se ucleležencu, ki n;l nateča ju ni llspel, vrne , udeJeženclI , s katerim se sk lene najemna pogodba, ra upošteva kot pla č il o najemn ine. 5. Ho k Z~I zače tek o pr:l\rljanja dejavnosti je največ (ri rl1 es~c\:! po skleni tvi najemne pogodbe. Ko misij:t bo obravnaval:! S:imo po polne doge ponudnikov in tistih , ki bod o pred ložili d okazila O vpbbni varšči n i n :1 tr:lI1s;lkci jski račun Obč in e \,idem, št. 01335-0100017246. Ro k za prijavo na natečaj je 15 dni po objavi. Ko misija bo o pravila izbiro najem nika na osnovi Praviln ika o oddaji poslovnih prostorov v najem \' 15 dneh po pot eku roka za prijavo. Inte r ese nti pošljejo vloge v zaprti kuverti na naslov: OI3C rNA VIDEM , VIDEM PR I PTUJU 54, 2284 VIDEM PIU PTUJ U, KOM ISIJA ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM . O B Č iNA VIDEM

=~======= Družinsko podjetje

Sveča

Stran 35

-

iz Pobrežja poslej v novih, večjih prostorih

S PROIZVODNJO SVEČ KONKURENČNI NA TRŽiŠČU Začetki

segajo v junij 1990, ko sta

zakonca Stanko in Ivanka Peter v

Pobrežju 6A ustanovila zasebno podjetje Sveča d.o.o. in se pričela ukvarjati s proizvodnjo sveč. Začetek je bil skromen, zaposlen je bil samo eden,

ampak kmalu se je pokazalo, da je bila odločitev dobra. Proizvodnjo sta Petrova z leti širila in nadgrajevala, po 14. letih p a se je uspešno družinsko p o djetje preselilo v mnogo večje in sodobno urejene poslovne prostore, ki so jih slovesno odprli v začetku septembra.

Družini Peter sat

novi pridobitvi čestitala tudi župan Friderik Bračič in direktorico

občinske uprave Darinko Ratajc.

Večia in še bol; založena le tudi novo trgovino

Pelrova se še danes dobro spominjala, kako sla sploh začela svojo poslovno pOI , kje sla imela prvo mini proizvodnjo sveč

in kako težko je bilo prodreti na trž i šče. Že v samem začetku so se pokazale potrebe po mnogo več j i h

proizvodnih prostorih , zato so kaj kmalu pri če l i % izgradnjo nove delavnice, letos pa so jo še razši rili in dogradi li, tako da imajo zdaj v upravljanju kar 3000 m2 proizvodni h površ in ( mnogo večjo proizvodnjo, upravne prostore in industrijsko trgovino). Ob povečevanju proizvodnje se je veča l o tudi število

za poslenih in danes jih je v Sveči že 12, pretežno pa so to delavci iz domačega okolja . Zaradi zahtev na trž i šču je podjetje ne nehno vlaga lo v razvoJ strojne opreme, ka r jim danes omogoča proizvodnjo predelave kar 700 ton parafina. Rezult'at vse h vlaganj pa je zagotovo zaupanje številnih kupcev , predvsem v SV Sloveniji. V podjetj u Sveča še danes v največji meri izdelu jejo nagrobne sveče, na drugem rnestu so gospodinjske sveče, z leti pa so začel i izdelovati še naj raz li čne j še o krasne sveče, kar so tudi najlepši unikatni izdelki . Z velikim veseljem ustrežejo tud i želji kupca in sveče nared ijo po naročilu , ker pa je konku renca na t r žišč u vedno večja, so se v Sveči odloči še za širitev proiz vodnje in vpeljali še p ihanje plastičnih lončkov za sveče .

V uspešnem d ruž ins kem podjetju , v kate rem sta očetu Stanku in mami Ivank i danes v n ajvečjo pomoč sinova Marko in Igor, nepogrešljiv pa je tudi Stankov oče Franc, se še kako zavedajo, da je potrebno nenehno vlagati in ostati Posebej zanimivo je proizvodnjo, kjer ob nagrobnih svečah konkurenčen na tržišču . Obljubljajo, da se bodo še nastajajo še zanimivi svečarski izdelki. nap rej trudili, da bodo NAS GLAS

OU(:INA VIIJL\j - SEPTEM lJEH 2001

obdržali delovna me sta oziroma jih bodo še pov e čali in da bodo njihovi svečarski izdelki zares kv;:tlitetni.

OB ODPRTJU ŠE OGLED SVEČARSKE PROIZVODNJE

POVSEM OD BLIZU Posebej v spominu pa bo zagotovo ostala nedavna slovesnost ob odp rt ju novih poslovnih prostorov v PobreŽju, na kaleri se je zb ralo okrog 300 poslovnih partnerjev, povabljenih goslav in dorn ačinov. Petrovi so se pOl'rud ili in pri pravili ludi da n odprti h vra t, saj so si lah ko obis kovalci po končani uradni slovesnosti ogledali tudi proizvodnjo in tako od blizu opazovali, kako nastajajo svečarski izdelki. Ob lej pomem bni pridobitvi so podjetju Sveča česti t ali tudi videmsk i župan Fride rik Bračič , predsedni k domače KS Marjan Selinše k in poslovn i partner And re j Vraber z Dunaja, nagovoril pa jih je tudi domači n ) pater Miha Drevenšek , mis ijonar v Zambij i, ki je bi l ravno takrat na obisku v domovin i. Nove prostore je blagoslovil p. Andrej Feguš, sama prireditev pa je nastala po zamisli domačina Branka Ma ri n iča . Slovesnost so s ku lturnim prog ramom obogatili še folkloristi in pevci iz Pob režja ter mladi muzi kantje Davo ri n, Denis in Katja . Vse čestitke druži"i Peter ob Ilovi poslovili pridobitv i i " veliko uspehov! TM

-

Stran 36

===========================~~~'~== "o'

100 LET CERKVE SV. DRUŽiNE NA SELIH Tradiciollalnellll1 A"illemu žeg llall -

ju iII 6. prazniku KS Sela se je letos, 25. julija, pridružilo pr"zlIova'ye 100. Jubileja, odkar je bila posvečena cerkev Sv.Ilazareške družine. SlovesIlo pritrkavallje ZVOIIOV je že zvečer prej IIazllallja[o,

r

da. bo lo slovesnost, ki se zgodi v življenju vsakogar morda le ellkrat.

Tako je v lepem iII loplem vreme"" privabila vernike od blizu iII

daleč'

"To je priložnost. ki st: ne bo ponovila", so ponavljali neka teri d o m ači ni , k i so, kOl vsako nedeljo, tokrat vstopili v lepo obnovljeno notranjost cerkve, posebej p rijet no oza ljšano za jubilejno praznovanje.

Za vse, ki so se udeležili slov;o, ;e cerkev premajhno. Folo: Rodo Škrionec

Že na začet ku so se spomnil i vseh , ki so

l1a kakrišenkoli na či n pripomogli , da je bila ta ce rkev posta vljena , tistih , ki so zanjo skrbeli ter ji oh ran ili in ji ohra njajo dosto janstvo svetega prostora še danes. Posebnega spo mina so bil i deležni redovniki minori ti . ki so neprek injeno tu delova li 100 let. Zahva lno somaševanje jl: vod il pater Slavko Stermšek, provincialni minister Slovenske minoritsk e province Sv . Jožefa , ki je kot dušn i pa stir v župn iji sv.Vi da še pred nek aj leti tudi sa m upravljal 10 podru žnico. Njegova p reprosta, ljubezni va in jasna beseda je l u vse lej padala na plodna tla. Pohva lil je mnoga p rizadeva nja do ma č in ov in drugih, k i so prispeva li. da jc za praznova nje jubileja cerkve na notranjost posta la tak o pri v lačna. Najprej so posodobili elektr i č n o napelja vo, za Ic m jc po priporoči l u akadem skega ki parja in restavrat o rja Viktorja Gojkoviča notranjost do bi la zelo lep oplesk , k i ga je opravilo plesk arsko podjelje Franja ToHča. Nekaj mesecev je tra jalo restavrir:mj c gl avnega oltarja Sv. na zareške d ru žine, stran skih k ipov in stenskih sl ik. To delo so za upa li mojs tru zlatarju Hudiju Polnerju. Za p ril ožnost tOO- letnice pa je žu pnik pater Emil Križa n poskrbel. da so ve rn ik i podružn ice

dobili ludi bogato brošuro o pomembnih za nimivostih iz zgodovi ne tega kraja ; od zače tka naseljenos ti prednikov tukajšnjih p rebivalcev do podro bnosti iz zgodovine cerkve Sv. d ru žine in ljudi. ki so skrbeli zanjo. G radili so jo približno 2 leti . lera 1904 , 12. maja , pa jo je takratni

podeželskih žena , ki deluje v o kviru Kulturnega društva Sehl. so ob p o m oči še nekaterih drugih p ripravile in pred ce rk vijo postregle p ra zni( no pojedino. Zna menita k uharica Marija Veselič pa je za posebej povabljene gosle pripravila izvrstn o k osilo. kOl [O zna le o na . Posebno z
maribo rski knezošk of, dr. M ihael Na polnik. posveti l. Za vsebi no brošure sm o tukaj šnj i ve rniki zelo hvaležni višjemu b ibl iotekarju iz Ptuj a, prof. Jak obu Eme rš i ču, ki je skoraj tri mesece posveča l ves svoj prosti č a s. da jc brskal po ~I rhi vi h in ra znih drugi h virih. obenem pa se o zgodovini podrobno zan imal tudi na terenu , pri tukaj živečih. Pra znova nje v cerkvi je polepšal mešani župnijski PZ iz Vidma, vod i ga Darinka Pl anteu. veselje, ki se je po ma ši nadaljevalo pred ce rkvijo . pa naša domača muzi kam a s frajto naricama D avorin Horva t in Prim ož Krajnc. Č l a ni ce akti va

Ravno v času , k o to pi šem. pa sern prejel p o m em bno nov ico za našo podru žnico; namreč , cia nam bodo v teh dneh v p tujsko župnija p restavili našega d ušnega past irja, patra l3enjamina M lak arja ( gre za red ne za menja ve Slovensk e minoritsk e provin ce), ki je v za dnjih šestih letih pri na s pu stil neizbrisne sled i SVOjih prizadeva nj, še posebej med našimi bo lniki. ki jih je redno o biskoval. in ki ga bodo z,lgorOVQ še najbolj pogrešali. Bog naj mu povrne za vso njegovo p lemenito delo med nam i! Poslanstvo dušnega pastirja na podru žnici Sv. dru žine bo, ob župniku in kaplanu, sedaj tako v po lnosti prevze l novi kaplan v župniji sv. Vid:\' letošnji no vo mašnik iz Ro munije, pater Cristian Balint , ki je tu o pravlj~d že svojo diakonsko slu žbo.

Frenk Muzek ,\'" d \"

()un' \ \ 1])1

\1

"11'11 \IIII-!! -,'HI