Plonki Prosojnice Predavanj

Znanost – dejavnost, ki si prizadeva metodično priti do sistematično izpeljanih, urejenih in dokazljivih dejanj STATIČNI POGLED (sistematizacija, znanstveniki kot zbiralci odkritij) DINAMIČEN POGLED (aktivno, odkrivanje novih informacij) Paradigma – pogled na svet, vzorec, primer Koncept – zamisel Značilnosti znanstvenega dela: empirizem, ekonomičnost, posploševanje Teorija: skupek povezanih konceptov, definicij, ki so predstavljene na sistematičen način z določeno povezavo in namenom razlage in napovedi; zbira izolirane empirične podatke v koherentno enoto; povezuje dejstva, koncepte, zakone; je vir novih hipotez, informacij in podatkov; identificira kritična področja za kasnejše raziskave Kriteriji za vrednotenje teorije: mora omogočati način za njeno preverjanje, potrditev ali zavrnitev; mora biti kompatibilna; v preprosti obliki Metode: empirične; značilen zanje je postopek, ki kaže ne le zaključke, ampak tudi kako je prišlo do zaključka; omogočajo preverjanje ali ponovitev rezultata Raziskovanje: enotnost dveh postopkov 1. reševanje problema; 2. komunikacija, ki vključuje 4 različne komunikacijske vloge: raziskovalce – znanstvenike; opazovalce; uporabnike raziskave; opazovance Faze preparacije: problemska situacijateorija problemovosvetlitev problemainkubacijarazsvetlitev (iluminacija)evalvacija (preverjanje) Raziskava je sistematično, kritično in samokritično poizvedovanje s ciljem prispevati k napredku znanja Cilji raziskovanja: opisovanje; razlaganje; vrednotenje (evalvacija); napovedovanje Etičnost raziskovanja Spoštovanje osebnosti (spoštovanje lastništva podatkov; spoštovanje zasebnosti; pridobiti je potrebno dovoljenja; brez škode) Spoštovanje resnice (poštenost pri zbiranju podatkov, beleženju, obdelavi, analizi, poročanju o rezultatu) Spoštovanje demokratičnih vrednot Etična načela; prosi in zagotovi si dovoljenja; razlagaj in prepričuj vse, ki so neposredno vključeni; bodi pripravljen na ugovore; bodi sprejemljiv za popravke; poročaj o napredku; prevzemi odgovornost za varovanje zaupnosti in skrivnosti; pridrži si pravico do objave svojega dela; prilagodi poročilo različnim uporabnikom Odgovornost: sodelavci in "financerji" niso edini, ki jim je raziskovalec odgovoren; raziskovalec je odgovoren tudi do raziskovalnega procesa in drugim raziskovalcem Etičnost vsake raziskovalne stopnje: načrtovanje; iskanje literature; načrtovanje zbiranja podatkov; zbiranje podatkov; analiza podatkov; pisanje; poročanje Kdo so sodelavci ? raziskovalni tim; prispevek članov tima (vedno kot skupinski prispevek); kako predstaviti pomembnost sodelovanja in dela v timu Pomen poznavanja vrste raziskav: pri razmišljanju o vrsti raziskav; pri opredelitvi raziskav; pri analizi rezultatov Raziskave lahko razvrstimo glede na: vključene osebe; institucije; okoliščine; vsebino;čas poteka;vrsto znanstvenih spoznanj;vključene informacije; metodologijo (paradigma, izhodišča raziskave) Glede na merske postopke raziskave: KVALITATIVNE, kVANTITATIVNE KVALITATIVNA RAZISKAVA je raziskava pri kateri sestavljajo osnovno izkustveno gradivo zbrano o raziskovalnem procesu besedni opisi ali pripovedi in v kateri je to gradivo tudi obdelano in analizirano na besedni način brez uporabe merskih postopkov, ki dajo števila in brez operacij med števili. Značilnosti kvalitativnih raziskav: zadostno število informacij (formalne, neformalne), podatki; proces raziskovanja (načrtovanje procesa vnaprej, miselno delo); pristop do problema; tehnike zbiranja podatkov; obdelava – analiza podatkov

1

Proces ali stopnje kvalitativnih raziskav: opredelitev problema; pojasnitev teoretičnega okvira – predrazumevanje; izbor enot raziskovanja in "vstop v polje ter definiranje vlog"; zbiranje podatkov; urejanje gradiva in kvalitativna analiza; oblikovanje "teorije" ( ~ sklep) in pisanje poročila definicija: algoritem je predpis s katerim pridemo do rezultata v končno mnogo korakih 1. stopnja: OPREDELITEV PROBLEMA IZHODIŠČE: osebna refleksija (miselno spremljanje notranjih dejanj); osebni interes; vključenost v določen kontekst; možnost (ali imamo možnost priti zraven) OPREDELITEV – provizorična, lahko se še dopolni, razen če raziskava ni naročena. Raziskovalna vprašanja PROBLEM se pogosto postavlja kot raziskovalno vprašanje, ki usmerja raziskavo. R.V. naj bodo:možna,jasna, pomembna, etična. Ponuditi moramo odgovore NE esejistični tip vprašanj!; odprta ( možnih je več odgovorov), dihotomična (da/ne), zaprta (določeni odgovori), usmerjena k opisu, usmerjena k procesu Upoštevanje omejitev: časa, sredstev, znanja, sodelavcev 2. stopnja: POJASNITEV TEORETIČNEGA OKVIRA (PREDRAZUMEVANJE); induktiven pristop: od posameznega problema, primera, skupine, dejavnosti  splošno; nato teorijo odmislimo in se usmerimo v raziskovanje IŠČEMO SKUPNO ZAKONITOST. Študij literature iskanje virov (www.cobiss.si) in dokumentov (podjetja, internet[datum, ura, print], arhivi); branje; izpisovanje; navajanje (povzemanje);citiranje (dobesedno – čimkrajše BRANJE da idejo o pristopu, metodah, predstavitvi rezultatov, obdelavi podatkov. Spremljamo: katere metode avtorji uporabljajo; kako navajajo zaključke;kako povezujemo Priporočila glede literature UPORABIMO: novejše vire (tudi tuje); literaturo različnih avtorjev, poročila različnih raziskav, označimo vire!, od teorije k praksi, končamo z neposredno naslonitvijo na svoje empirično delo Priprava teoretičnega dela; ni pregled (povzetek) prebranega!, je primerjava, analiziranje, sintetiziranje, vrednotenje ipd. KAŽE:razgledanost in poznavanje teme; kritično razumevanje teorije; priznanje drugih; informira raziskovalce; se navezuje na empirični del 3. stopnja: Izbor enot raziskovanja ter "vstop v raziskovalno polje in definiranje vlog" Izbor enot raziskovanja: enota (kaj je raziskovalna enota); število enot ( > 100 velik vzorec, < 100 majhen, študij primera); izbor enot (naključni vzorci) Vstop v polje in definiranje vlog: vzpostavljanje kontakta z institucijo, posameznikom(ki), področjem, …; kako zagotoviti pripravljenost za sodelovanje; kako zagotoviti izražanje VLOGE – anketar ima glavno vlogo 4. stopnja: ZBIRANJE PODATKOV Metode empiričnega družboslovnega raziskovanja; splošen način organiziranega raziskovanja nekega problema; glede na raven spoznavanja raziskovalne stvarnosti: deskriptivna metoda (kakšno?, kolikšno ?); eksplikativna metoda (zakaj?); kavzalna metoda (vzročna – zanima nas vzrok); deskriptivno – empirična metoda

2

Tehnike; poseben postopek, ki se uporablja v določeni stopnji raziskave; primer. tehnike zbiranja podatkov Tehnike – delitev: spraševanje (tudi Sokratova metoda) [postavljamo jasna, kratka, konvergentna vprašanja, da dobimo enoznačne odgovore]; opazovanje; izdelki in dokumenti NEKATERE KVALITATIVNE TEHNIKE ZBIRANJA PODATKOV Intervju: standardizirani (npr. test CPP); nestandardizirani: nedirektivni (ne vemo natančno ali je problem); osredotočeni (globalna problematika + oseba); polstrukturirani; globinski (poglobljen, interpersonalni); intervjuanje elit (politična, gospodarska); skupinski Faze intervjuja; uvodni del (predstavitev, stik, atmosfera); poizvedovalni del (pridobivanje informacij); zaključek (zahvala, dodatna vprašanja, ali je še kaj za dodati) Strategije intervjuja: rekurzivni model (nekdo se obrne na nekoga po pomoč); strategija lijaka (najprej široko, nato k bistvu; splošno  posamezno); pripovedi, zgodbe (ne prekinajamo, pustimo da teče); naslonitev na osebne dokumente ter na pisna poročila ali zapis, ki ga pripravi intervjuvanec Osebne značilnosti in lastnosti intervjuista; poštenost, moralnost, zainteresiranost, natančnost, prilagodljivost, temperament (umirjenost), izobraženost, verbalne sposobnosti Opazovanje (gledanje + mišljenje) Razvrščanje zaznav v sistem. daje bolj kakovostne podatke; kategorije opazovanja niso vnaprej določene; protokol opazovanja s pripombami o uspešnosti in neuspešnosti Vloga opazovalca; nesodelujoče opazovanje; sodelujoče opazovanje ali opazovanje z udeležbo (prikrito ali javno)Dejavnosti opazovalca: gleda, posluša, deluje interakcijsko VPRAŠANJA: KDO je v skupini? KAJ se dogaja ?KJE je skupina ?KAKO se skupina srečuje ? KAKO je skupina indentificirana in povezana?KAKO deluje?ZAKAJ deluje Pripomočki pri opazovanju; anekdotski zapis, delovni zapis, terenski zapis, sheme, zvočni zapis, video zapis, fotografije in diapozitiviVrednotenje opazovanja z udeležbo; možnost dostopa, intenzivost opazovanja – čas opazovanja, vrsta informacij in podatkov, uporaba različnih pripomočkov, usmerjenost opazovanjaPROBLEMI: etičnost; opazovanje spreminja pojav, ki se opazuje; emocionalna vključenost opazovalca; težave pri beleženju; impresionističnost (močan vtis, ki pokvari sliko)Glavne stopnje pri opazovanju z udeležbo; opredelitev problema; izbiranje področja opazovanja; začetni kontekst:opazovanje – vključitev različnih instrumentov;izbiranje (selekcioniranje) informacij;obdelava informacij;vrednotenje;zaključki Uporabnost; vpogled od "znotraj", "naravno" okolje, neverbalna komunikacija, medsebojni odnosiTRIANGULACIJA; kombinirana tehnika (opazovanje in intervju); podatki o isti situaciji iz treh različnih vidikov, perspektiv npr. prodajalec, kupec, opazovalec (nevtralni); izhodišče: vsak vidi in razlaga isto dogajanje drugače (nasprotno); cilj: soočanje vidikov, poglobitev razumevanja, učinkovitejše delo Vrste triangulacije podatkovna (vsaj 3 viri), raziskovalna (vsaj 3 razl. raziskave), teoretična (vsaj 3 razl. teorije), metodološka (vsaj 3 razl. metode)Pisno zbiranje informacij; posredne, nestrukturirane tehnike, besedilo (esej) ? objektivnosti !!!, vprašalnik (npr. anketa odprtega tipa)Esej (spis ali besedilo) nestrukturirana, posredna oblika zbiranja podatkov NAVODILO: pojasnimo kaj nas zanima in čemu; prosimo, da respondenti o tem napišejo besedilo, prosto pripoved ali razmišljanje; poudarek je na vsebini, pristnosti, odkritosti in resnicoljubnosti, ne pa na slogu ali pisni in pravopisni ustreznosti zapisa. Uporaba eseja je vprašljiva, iščemo skupno zakonitost v zapisih.Vprašalnik – poizvedujemo o ljudeh in stvareh. Tipi anketnih vprašanj: odprtega tipa, zaprtega tipa ! - primernejši POSTAVLJANJE VPRAŠANJ; najprej neodvisne spremenljivke, nato odvisne

3

spremenljivke Vprašanja in odgovore vedno označimo, da jih lahko nato prenesemo v obliko primerno za računalniško obdelavo. Oblikovanje anketnih vprašanj jasnost vprašanj, izogibamo se sugestivnim vprašanjem, izogibamo se nesmiselnim vprašanjem, stilizacija vprašanj in natančnost odgovorov, izogibamo se presplošnim vprašanjem, izogibamo se nedoločenim izrazom.Vrste anketnih vprašanj: dihotomna (DA/NE), vprašanja z večstransko izbiro, število izbranih odgovorov, zagotovimo si strokovno presojo vprašalnika, vprašalnik lahko preizkusimo pred dejansko uporabo, načrtovanje vsebine vprašalnika Dokument je vsak snoven predmet, ki prinaša (posreduje) neko informacijo. "Kaj je dokument, ki je relevanten za raziskavo, je odvisno od problema in namena raziskave, a v splošnem velja, da je bolje upoštevati več kot manj." 5. stopnja: UREJANJE GRADIVA IN KVALITATIVNA ANALIZA Najprej uredimo podatke v frekvenčno distribucijo. Urejanje gradiva;če je potrebno najprej prepišemo; ubesedimo (transkripcija) – slike, intervjuje; urejanje: kronološko, sistematsko, tematsko KVALITATIVNA ANALIZA Je proces odločanja o podatkih na osnovi njihovih sestavnih delov. NAMEN: odkriti značilne elemente, strukture, obrazce, pravilnosti, …vključuje: opis podatkov in njihovo analizo (razčlemba, klasifikacija, povezovanje) Kvalitativna analiza kot krožni proces opisovanje, klasificiranje, povezovanje Kvalitativna analiza je interaktivna PODATKI  opis, klasifikacija (razčlenitev na enote, pripišemo in definiramo pojme, oblikujemo kategorije), povezovanje (pojmov, zakonitosti), TEORIJA (poročilo) Spirala rezultatov in interpretacije rezultatov. Zakaj se je nekaj zgodilo ! RAZLOG. Načela kvalitativne analize; analizirati pomeni interpretirat, ni enega samega, splošno veljavnega postopka analize, ključno je stalno postavljanje vprašanj 6. stopnja: OBLIKOVANJE TEORIJE IN PISANJE POROČILA TEORIJA skupek logično povezanih trditev, domnev, ki kaj znanstveno določa, razlaga (npr. teorija osebnosti). nauk o splošnih, bistvenih pojmih, oblikah neke dejavnosti (npr. likovna teorija) SSKJ. pri kvalitativnem raziskovanju moramo delo vedno končati s formuliranjem teorije. ni treba, da bi bila teorija zapleten sistem razlag in pojasnitev, zadovoljni smo lahko že, če smo dobili kako pravilnost, obrazec, pojem itd. bolj kot univerzalne teorije potrebujemo konsenzualno vezane teorije, ki so dobre za vsakdanjo rabo, čeprav sta njihova trajnosti in doseg skromna. Posploševanje NI CILJ kvalitativnih raziskav! Edina posplošitev je, da ni nobene posplošitve. Odvisno je tudi od: povezanosti s kontekstom; vzorca; sistematično zbranega gradiva. Konsenzualna validacija; s poročilom se morajo vsi strinjati (enakovredno sodelovanje raziskovalca in praktikov).; v poročilu morajo biti razvidna mnenja sodelujočih. Poročilo naj vsebuje: izjave, opise, navedbe iz beležk (citate), navedbe intervjujev, povzetke poročil o podatkih (mreže, tabele), razlagalne komentarje, ki spremljajo splošne opise Oblika pisnega poročila NASLOV (naslovna stran) POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE ( pol strani in pol strani angleški) KAZALO (še ni oštevilčena stran) UVOD (št. strani 1, je problematika, ki jo proučujem) TEORETIČNI DEL ali TEORETIČNO IZHODIŠČE (pregled literature) OPREDELITEV PROBLEMA in CILJ RAZISKAVE (ali raziskovalno vprašanje) METODOLOGIJA RAZISKOVANJA (metoda, vključeni sodelujoči, tehnika, obdelava podatkov)

4

REZULTATI IN INTERPRETACIJA SKLEP ali ZAKLJUČEK ( in predlogi) LITERATURA PRILOGE Pisna raziskovalna poročila MONOGRAFIJA znanstveno, strokovno, magistrsko delo, doktorska disertacija, specialistično delo, … ČLANKI IN SESTAVKI izvirni (IMRAD) znanstveni (do 30000 znakov = 1 avtorska pola ~ 16 tipkanih strani), pregledno znanstveni, strokovni, poljudni COBISS.SI (šifra raziskovalca) Stil pisanja – strokovni znanstveni jezik; nepristranski, neodvisen, razumljiv, vrednostno nevtralen, strokovni izrazi (po potrebi razloženi, bolje pa slovenski), ne predolge pripovedi, pogosto uporabljen trpnik ne uporabljamo ! (npr. "Rezultati kažejo …." pravilno: "Avtor poroča o tem in tem (v 3. osebi) ALI Ugotovili smo xxx (1. oseba množine)), pregleden, koherenten, kratki povzetki Pregledovanje: struktura, uvod, navajanje literature, sklicevanje med besedilom, jasne in ustrezno označene tabele, primeren zaključek, ustrezna oblika, Nekatere napake raziskovalcev kvalitativnih raziskav premalo časa, vnaprejšnje ideje in pričakovanja vplivajo na raziskovalni proces, povzemanje na osnovi ene tehnike, namesto da bi uporabili različne tehnike in različne vire, uporaba kvantitativnih tehnik in izrazov, ostanejo na nivoju opisa rezultatov, ne oblikujejo pa teorije Povezovanje paradigem Paradigma je splošno priznan, od obstoječega bistveno drugačen sistem, smer ali vzorec znanstvenega razmišljanja, razumevanja in vrednotenja. kvalitativni in kvantitativni podatki naj bodo v nekem dinamičnem ravnotežju (beseda = število) Nekatere vrste pretežno kvalitativnih raziskav akcijske, študij primera, interpretatitivne, etnografske AKCIJSKE raziskave namen je izboljšati prakso, uvesti in ovrednotiti novosti (inovacije), izboljšanje razumevanja prakse s strani praktikov, praktiki naj bi postali raziskovalci svojega dela, praktiki naj bi več razmišljali o svoji praksi in jo poizkušali izboljšati ("postati kritični") Načela akcijskih raziskav; izboljšanje prakse z neko intervencijo – akcijo; aktivno vključevanje raziskovalcev in praktikov; timska raziskava so-raziskovalcev; praksa kot osnova za oblikovanje teorije; stalno vrednotenje vseh sodelujočih Dejavniki akcijskega raziskovanja; Načrt (predvidi akcije); Ukrepanje (premišljene in nadzorovane akcije); Zbiranje podatkov (pogoj za refleksijo); Refleksija (na osnovi podatkov spoznavamo in vrednotimo)Razgovor, debata med udeleženci (t. 1 in 4)Praksa v okolju (t. 2 in 3) ŠTUDIJ PRIMERA S študijem primera sistematično analiziramo in predstavimo posamičen primer. Variante preučevanja (proučujemo): organizacijo, skupino, pojav, problem, dejavnost (situacijska analiza – konkreten čas in kraj), posameznik VRSTE PRIMERA en sam (singularna), več primerov (pluralna) ZNAČILNOSTI: pluralizem zbiranja podatkov (  triangularna); multipla perspektiva (divergentni zaključki); celostno življenje; spremembe v časovnem obdobju STOPNJE: oblikovanje izhodiščne ideje; izbira primera in zagotavljanje dostopa; terensko delo – zbiranje podatkov; urejanje in analiziranje; izdelava poročila INTERPRETATIVNE RAZISKAVE IZHODIŠČE: Ljudje sprejemajo dogajanje "realnost" okoli sebe na podoben a ne na enak način  sprejemanje stvarnosti se razlikuje od osebe do osebe. CILJ: Spoznati različne vidike iste stvarnosti.Vsi vključeni interpretirajo stvarnost.Etnografske raziskave analitični opis v globino nekega okolja, "kulturne scene". CILJ: Dobiti sliko celotne situacije. Življenjska zgodovina (Life history) - biografije, avtobiografije, življenjske zgodbe, .. NAMEN: refleksija posameznika glede obsega in/ali profesionalnega razvoja; ugotoviti dobro prakso (profesionalno); ugotoviti določene slabosti POTEK RAZISKAVE:izhodiščna idejaizbira osebezbiranje podatkovanalizapisanje poročila 5