Mag Intervju

.',;, *

ffi s 'i$

'i: '74

.:, :tr.

,: €

s;

,,E:l

a:tl

{ah*

i,eia 1971 rojeni Vetenjian

- tam tudi Zivi z 2eno in otrokoma

je rliplonrirat, maqistriral jn doktoriraI na tiublianski ekonomje si je naziv izredni profesor' V politiko Antovlade obdobju zadnjem v stopil i
r[i fokrituri. Pridobil

rotenr lzhaja iz umetniike dru2ine, vendar je [eta 1976 na fjubtjandan zaplutv druqaine vode Kma[u po dipl'rr-"i kjer je Bru;e[j' v presetit ie se fakuttetj U'rUtf untf,i ekonomski parlamentu, v postanski skupini evropske i"lri u leta 2006 "uroprkem tjudske stranke, kamor sodi njegova SDS Na zaietku j'e maqistrirat na fakuLteti za podiptomske drlavne in evropske iiua,li, bolj znani kot Jambrekova fakulteta; isteqa leta se ie Sto""nijo. Bilje direktor v[adnega urada za komuniciranie

" govorec slovenskega predsedstva svetu EU Po porazu "rnJt in uradni siranke na [anskih vo[itvah ga je novi generalni sekretar "i"q;t. kot direktorja urada, nakar mu je premier ponudiI oastavil uiaie je Loqar zavi'ni[' p"LoZrl tiskovneqa predstivnika vlade, a ga zadeve' V evropsl<e za stu2bi v vtadni sveiovalec kot VJ^: alt"

pror,"t

iasu se ukvarja z boksom' tekom in nogometom

lilq 1- r','l.r I

rLr(

Stauita na

prauliitno sedmico in srca uoliuceu tokratnim dvoinim interviuiem zaieniamo niz podobnih, v katerih bomo predstaviti poglede predstavnikov razliinih strank, ki kandidiraio na iuniiskih voli$ah v evropski parlament, vendar niso nositci list. Besede sta prva prekriiala rednne na listah Zaresa in 5D5, gospodarski minister {dratr,ilahovnik in nekdanii direktor vladnega urada za knrvrxr"liciranie Anie Logar. 5

GORAZD UTENKAR FoToGRAFIJE: UNOS HOtEVAN

Kako dobro Poznata delovanje Ewopske unije, Posebno ewoPskega parlamenta?

^ Lahovnik: Delovanje

evroPskega

par-lamenta in drugih ustanov Evropsem imel priloZnost spoznati ske unije -mittister leta 2004 in zdaj, ko Ze kot sem na isti funkciji. Tudi v vmesnem dasu sem bil dlan drZavnozborskega odbora za zwanje zadeve, kar je bila priloZnost za spoznavanje vloge razlitnih institucij.

Logar: PiavraPrav se z zadevami Evropske unije ukvarjam Ze vso karie,o. V'".ttoptkim parlamentu sem delal

od leta 2003, ko je Unija kondala pogamag 11. maja 2oo9

z novimi dlanicami' Kot svetovalec iania "Slovenijo sem bil odgovoren za priza

oravo naivedie Siritve leta 2004. Potem

'r"- t" kbt tiikovni

predstavnik sluZbe

za evropske zadeve pridruZil projektu slovenskega predsedovanja Uniji, nato pa kot direktor urada za komuniciranje v orvi polovici leta 2OO8 prevzel naloge

rliudnega govorca slovenskega pred-

sedstval Evropske zadeve so rdeda nit mojega dosedinjega poklicnega dela'

Ewopski Parlament je ed,ina neposredno izvoljena institucija EU' Bi moral imeti pri sprejemanju odloiitev pomembnej5o vlogo, kot jo ima?

Lahovnik PoloZaj ewopskega parlaje trenutno premalo poudarjen,

menta

njegova vloga premalo izrazita. To ni dobio]."r.no iatb, k"r je edini neposredno izvoljen organ EU. Pomembno je okreliti njegovo vlogo predvsem na podroijih,

ki bodo kljudna v prihodnjem mandatu' V novi finindni perspektivi je imel pre-

majhno vlogo, depravje vpra5anje usodno pon"r*o z drZivljani, saj doloda obseg in strukturo ewopskih sredstev za posamezne driave.

tudi

na drugih podrodjih,

na primer pri socialnih zadevah in sedanii Eospodarski krizi, ima ewopski parla-

manj5o vlogo, kot bi jo moral -"it pt"."; pri oblikovanju predlogov >

imeti. Prav

-

Lahovnik: tPri volitnoh v evropsW parlament obstaiaio preferendni glosovi, tako da izvolitev s Pravliidnega sedmega mesta ni nemogoia.r

za re5evanje gospodarske krize

bi moral

boli oritiskati na ewopsko komisijo' Tu ie si&r treba uoo5tevati, da imajo glavne tristoinosti vlade dlanic. Novi poslanci

poskrbeti, dabo njihovavlo-orai'o sami n" u"di", da ie bo sli5al glas drZavljanov, fi so iih neposredno izvolili. t-ogarr Ewopski parlament so ljudje' Vsi o"oznamo ie Pena, Pdtteringa in 5e

nekaj najvidnej5ih poslancev. Vendar se Steviini u mttoZici- porazgubijo, njihov slas se ne sli5i. Zato se vdasih

zdi,dapar'

iament ni tako pomembna institucija kot evropski svet ali evropska komisija'Toda nri o^ostopku spreieminja odloditev lahko ireoioni*o, da je v sedmih do osmih de-

se-tinah zakonodaje enakovreden partner komisiji in svetu. 2 lizbonsko poqodlo.sg

bo deleZ 5e povedal, parlament bo dobil je, nove pristojnosti in s tem mod. TeZava na odlo-ditev je postopek sprejemanja da ravni EU ,ilo dolg, zato povpreden opazovalec izgubi zanimarile za posamezen oredlos. iswari se obdutek prevelike 'zbirokiatiziranosti, kar je za povpredneEa bralca ali gledalca odbijajode' Sicer oa"se Darlameni od ustanovitve leta 1979 razviji,pridobiva ugled in mod. Tako bo tudi v prihodnje.

qldmega tako da izvolitev s pravljidnega je petlml pred kar mesta ni nemogoda, leti pokazal primer Boruta Pahotja' Za se odlodil, ker mislim, t "ndid"tutoiem pred evroPskim Parlamentom da so t tj,tttti rzzivi, ki bodo usodno vpllv{i na .rrodo Slovenije. Med letoSnjim

juli-

iem in oktobrorn bo evropska komisija izdelala pregled stanja proraduna EU' Nato bo do leta 20ll potekala zelo intenzivna razptava o strukturi proraduna na podroEiu novih davkov, se pravi, t" Uoao na prihodkovni strani davki "li zniLali, na odhodkovni strani pa, tako se sredstva porabljajo - za raziskave, kmetijsko politiko, socialne namene' To

so kljudna-vpraSanja za naSo dt?avo'Y ."danii finandni perspektivi za obdobje

zoozlzon bo vsako leto prejela pribli-

Zno 300 milijonov neto. Od teh sredstev je modno odvisen njen prihodnji gospo-

darski razvoj.

Logar: Mislim, da se bo Pe-rcePcija mesta" na listi spremenila. Mod prefe-

rendnega glasu se bo zasidrala v srca volivcev, feidaje dodatno demokratidnost

in zakaj za sedmo mesto nalisti, ki je verj etno najmanj atraktivno?

voliwam v evropski parlament nasproti volitvam v naci,onalne parlamente, pri katerih je vse odvisno od notranje-kuhinle stiattk glede razdeliwe po.volilnih Sedmo mesto ni ne pozitirmi ne "ttotuh. neEativni signal. Nemci pravijo, da ima teien za pridtt"ga sedem dn| za lenega

Ni dvoma, da ima pri teku na Stiristo me-

did"t .r"

Zakaj sta se odlo6ila za kandidaturo

i"ho..t ik, SedLm je pravljidno

Stevilo'

trov tekad na zunanji progi manj moZnosti kot tisti na notranji. Vendar se lahko potrudi in zmaga. Pri voliwahv evropski parlament obstaj ajo preferendni glasovi,

pa sedem'jutri. Odvisno je, kako bo kan-

tld-ettt

mestu vzel kampanjo' sedem dni, ko je treba kaj poitotiti. Evropska perspektiva

Kot sedem

jutri ali kot

me zanimi, z njo se sredujemvso kariero' Zame je kandidatura eP izziv. 1

Kako ocenjujeta moZnosti svoie stranke nalunijskih ewoPskih volitvah in kako svoje moZnosti za

izvolitev?

Lahovnik Prvo in zadnjo besedo imaio volivci. Edini pravi pokazatelj javnega mnenia so vednb voliwe. Sele 7. junija zvedei bomo vedeli, kakina je volja drZavlianov. Glede moie izvolitve je pomemb-

no, koliko bodo volivci izkoristili mo-

Znost preferendnega glasu. Verjamem, da io bodo v veliki meri. Na volitve se gre zaio, da si izvoljen, in jaz nisem nobena izjema.

Logar: Najpomembnej5a dejarmika, ali nekdo s sedmega mesta s preferendnimi slasovi prebije v ewopski parlament, stivolilni udeleZba in priljubljenost Dosameznih strank na dan volitev' je de bo zmagala SDS, bo to pomenilo, da vladajodi.stranki Ze po develih mesecih ookazala, da je"glavna politidna sila, spoiobna prepridati volivce. Lah-ovnik Tako kot so bile leta 2OO7 oredsedni5ke voliwe indikator razpolo-

se lah"ko

Zenja javnosti, so

tudi

evropske- volitve

lahko indikator. Pomembno je, da se jih

ljudje.udeleZijo in s tem izrazijo svoje mnenJe.

se lotil resno' V dopust; s tem nepladan sluZbi sem vzel

Loiar: Kampanje sem

bom postal del vardevalnih ukrepov te

vlade. Ne obremenjujem se z moZnostjo izvolitve, delal bom po svojih modeh in oosku5al postaviti v ospredje vpra5anja, u okviru evropske ljudske i
"diio Minister Lastranke najpomembnej5a. poloZaju, saj je boljSem v rahlo hormik za

izvolitev potrebuje manj preferendnih

mag 11. maja 2oo9

Logar: ,rMemci praviio, da ima teden zo pridnega sedem dni, za lenega pa sedem iufi. Odvisno je, kako bo kandidat na sedmem mestu vzel kampanjo.tc

glasov kot jaz, v medijih pa se kot minister pojavlja bistveno ved. Lahovnik Kolega ima po svoje Prav, vendar je pojavnost povezana s pozitiv-

nim in negativnim pojavljanjem.

Zgornji dom te5kega parlamenta je te dni (pogovarjali smo se prejSnji ietrek) potrdil lizbonsko pogodbo. Postopek ni kondan, saj mora zakon podpisati 5e njihov ewoskeptitni predsednik, 5e vedja ovira pa bo ponovni irski referendum o tem

vpra5anju. KakSno jevajino mnenje o lizbonski pogodbi? Lahovnik Ko sem s predsednikom vlade obiskal Svedsko in Finsko,je bila ta eno osrednjih vpra5anj. Ker bo Irska najbrZ izvedla referendum Sele proti koncu leta, jeseni pa imajo voliwe v Nemdiji in do oblikovanja nove vlade verjetno ne bodo imenovali svojega komisarja, se lahko zgodi, da kar nekaj dasa ne bo

operativne evropske komisije. Prepridan sem, da je pogodba dobra, zato sem kot poslanec glasoval zanjo. Ima vrsto prednosti, odlodanje organov EU lahko pribliZa ljudem. Pri tem bo kljudna vloga poslancev. Zelo pomembna bo odloditev Ircev, vendar trenutne gospodarske razmere ne prispevajo k pozitivnemu ozraiju. Ceprav se po drugi strani drZave EU morajo zavedati medsebojne odvisnosti. Logar: Glede lizbonske pogodbe je v resnidni zagati evropska komisija. Po dolodilih pogodbe iz Nice se mora po raz5iriwi EU na 27 ilanic zmanjSati Stevilo komisarjev, novih pravil pa 5e nimamo. Za veljavnost manjkata podpisa dveh mag 11. maja 2oo9

po Evropi ne najbolj naklonjenih staliSdih znanih predsednikov, deSkega in poljskega, prav tako odloditev nemikega ustavnega sodiita o skladnosti lizbonske pogodbe z njihovo ustavo in referendum na Irskem, kjer podpora lizbonski pogodbi spet upada. Ko sem bil direktor vladnega urada za komuniciranje, je bilo nekaj zgraLanla, ko sem izjavil, da je lizbonska

pogodba tristo strani teZko prebavljive literature. To 5e vedno mislim, vendar je tak5na politiina realnost. Lizbonska pogodba je velik, vendar gotovo ne zadnji korak naprej. Se vama zdi prav, da o tako Pomembnem dokumentu, kot je lizbonska pogodba, drZavljani ilanic, razen Ircev, nimajo moZnosti izrazitisvojega mnenja? Lahovnik Lizbonska pogodba je morda res preobseZen dokument, vendar je bila korak naprej. Slovenski drZavni zbor ga je potrdil z zelo veliko veiino, proti so glasovali le Stirje poslanci. Vedina je bila Iolik5na, daje vpriSanje, ali bi bil referendum sploh smiseln. Logar: Njena propadla predhodnica, pogodba o ustavi za Evropo, je bila precej prijazneje napisana. Vendar sem se Ze takrat spraieval, ali je to besedilo, o katerem je smiselno odlodati na referendumu. Davkopladevalci pladujejo svoje predstavnike, da se namesto njih odlodajo o tako zapletenih vpra5anjih in pazijo, da bo tekst zavaroval njihove interese. Pri takSnih zadevah je breme odlodiwe najlaZe preloZiti na ljudi in se izogniti politiini odgovornosti.

Tema Stevilka ena po svetu je gospodarska kriza. Kajje vlada, v kateri ste gospodarski minister, do zdaj naredila za boj proti njej? Lahovnik Sprejela je tri pakete pro-

tikriznih ukrepov. S prvim smo Zeleli preprediti paniko, zaradi katere bi ljudje dvigovali denar iz bank. Izvedli smo ukrepe, s katerimi smo zagotovili poroiwa za vse vloge vardevalcev, in tako zagotovili trdnost finandnega sistema, ki bi lahko doZivel podoben kolaps kot v ZDA in 5e nekaterih drZavah. Drugi je bil boZidnonovoletni paket, s katerim smo pospe5ili drpanje denarja iz ewopskih strukturnih skladov

-

del sredstev, ki bi

jih Slovenija

porabila v letih 2014 in 2015, smo prenesli v tekote leto -, sprejeli davdne olajiave predvsem za mala podjetja in uvedli subvencije za krajSi delovni das, zlasti v izvoznih podjetjih. V tretjem paketu smo namenili dodatne vsote za raziskave, tehnolo5ko prestrukturiranje podjetij in aktivno politiko zaposlovanja. Kljudni ukrep

podporo socialnih partnerjev je institut skladov dela, kjer drLava za nekaj dasa prevzame del financiranja zaposlenih v tistih podjetjih, ki imajo zaradi svetorryte

s

gospodarske krize zelo velik upad narodil. Tako razbremenimo dolgorodno obetavna podjetja in omogodimo zaposlenim socialno varnost ter stalen stik s podjetjem. Na primer Finska - podobno kot Slovenija ima majhno, odprto gospodarstvo in njene velike izvoznike pestijo podobne teiave kot naSe - se sreduje s skoraj enakimi teZavami in uporablja podobne ukrepe. Lelim papoudariti, da Slovenija sama ne more obrniti krize; izvozimo >

Logar: tPamet je enokomerno razporejena levo in desno, zato ne razrmem, zakaj vlada izkljuiuje opozicijo iz priprave ukrepov za tim manj boleie posledice krize in ustvarjanje razmer za veijo rast v prihodnje.ct

pribliZno sedem desetin bruto domaiega proizvoda in smo odvisni od povpra5eva-

njavtujini. Kaj o vladnihukrepih meni SDS? Logar: Pod boZidno-novoletno jelko nismo naSli ukrepov. Vlada je v parlamentarno proceduro vloZila Sestpredlogov zakonov iz prvega in druga paketa

ukrepov. Z zakonodajnimi predlogi iz tretjega paketa se 5e nisem sredal. Pred mesecem dni je premier po vladni seji izjavil, da bo vlada tez dvatedna predstavila natanden seznam ukrepov. Dva tedna sta Ze dvakrat mimo, a ukrepov 5e ni. NaSe stranke niso povabili na razvojno konferenco, na kateri je vlada s socialnimi partnerji predesala ukrepe, niti nam jih vlada ni uradno poslala. Zato se je SDS odlodila, da sama pripravi nabor Sestdesetih ukrepov. V prvem sklopu

so spodbujanje razvojnih investicij in ukrepi za blatenje socialnih posledic krize, v drugem spodbujanje potro5nje in udinkovitej5e delovanje driave. V tretjem sklopu smo predlagali skrben pregled razmer v slovenskih bankah in sprejetje ustreznih ukrepov na tem podrodju. Ne smemo sprejeti nadela, da se bomo reSili, ko se bosta re5ila Unija in svet, saj zaradi krize ne dosegamo ved rasti, s katero naj bi do leta 2OI3 ujeli povpredje EU. Pamet je enakomerno razporejena levo in desno, zato ne razumem, zakaj vlada izkljuduje opozicijo iz priprave ukrepov za dim manj bolede posledice krize in ustvarjanje razmer za vedjo rast v prihodnje.

Lahovnik Zakonskih predlogov iz tretjega paketa ukrepov res 5e nismo sprejeli, vendar predvsem zato ne, ker

in sindikati dejavno sodelovati pri njihovi pripravi. Logar: V SDS menimo, da ne smemo so Zeleli delodajalci

izgubiti niti dneva, zato smo v vladno proceduro vloZili pet zakonskih predlogov, ki povzemajo ved kot Sestdeset ukrepov. Vlado pozivamo, naj se do njih izrede.

Lahovnik Hitrost je pomembna, vendar je pomembno tudi, da hodi5 v pravo smer. Pobuda socialnih partnerjev

se

nam je zdela sprejemljiva, saj je dobro, da ukrepe sprejemamo s podporo delodajalcev in sindikatov.

darstva bo namenila finandni vloZek. Dfi.ave same reiujejo teZave. Zato se ne gre zanaSati, da bo Slovenija priSla na zeleno vejo, ko bodo na zeleno vejo priSle druge dlanice. Kaj sedanja gospodarska kriza pomeni za razvoj svetovnega gospodarskega sistema? Kako prepreEiti podobne krize v prihodnosti? Lahovnik Vzrok te krize je po mojem

pretirana pohlepnost finandnih vlagateljev, ki so z izumljanjem vedno novih

finandnih inStrumentov povzrodili, da imajo Stevilne finandne institucije zelo

Veliko se govori o vei sto milijard dolarjev wednem finandnem paketu, ki ga je za boj proti krizi namenila vladaZDA, ZaEIJ se zdi, da, kot obiiajno, cinca. Kaj bi po vajinem mnenju moral

velik deleZ tako imenovanega zastrupljenega premoZenja. To se je zgodilo zaradi odsotnosti ustreznega nadzora finandnih ustanov in vse razprave v mednarodni skupnosti opozarjajo, da je treba uvesti

storiti Bruselj? Lahovnik DrZi, daje

ameriSka admini-

modan svetovni regulator finandnega sistema. Vera v neomejeno mod trga se

stracija za izhod iz krize izbrala tudi zelo veliko zadolZevanje. To bo treba nekod

je na nekaterih podrodjih nujna modna

pladati in pladali bodo davkopladevalci. Vedina ilanic EU nadrtuje proradunski primanjkljaj do dvajsetine bruto domadega proizvoda. Ameriiani so se odlodili za bistveno vetje zadolL,evanje. Kratkorodno ima to precej5nje udinke, vendar bodo morali po krizi spet zagotoviti javnofinandno ravnoteZje. Poiskati je treba mejo 5e vzdrLnega zadolL,evanja. Bilo bi zelo tvegano, de bi si posamezne dlanice EU privo5tile tak5en primanjkljaj, kot so si ga Ameriiani.

Logar: EU je novembra lani sprejela strategijo za oLivitev gospodarstva, vredno 200 milijard evrov. Vendar gre za unijo drZav, ne zaeno, ki z enega me-

sta odloia, katerim strukturam gospo-

jeizkazala za utopijo. Kriza dokazuje, da

vloga drZave. Logar: Ob nastopu krize je bilo sliSati preroSke besede, da nid ved ne bo, kotje bilo. Kolikien del tega stavka se bo uresnidil, bo odvisno od trajanja in globine

pred kratkim skoraj bi obrestovala. Sprememba je udarila ravno v obdutljivo todko zaupanja. Zanimivo je pogledati podatke o prometu na borzi pred krizo in danes, 5e bolj zanimivo pa je, da realne dobrine, kot sta zlato in srebro, niso izgubile niti centa vrednosti, ampak jim kvedjemu raste. To prida, krize. V Sloveniji

5e

ni bilo naloZbe, ki

se ne

da ljudje zdaj spet verjamejo v tisto, kar lj eoprijemljivo, in ne v tisto, kar se ustvarja s prevelikimi pridakovanji. mag 11. maja 2oo9

EIEII|zs

Lahovnik: ll,Na volitve se gre zato, da si izvoljen, in jaz nisem nobena izjema.ct

Slovenska politika ni bila nikoli povsem enotna glede odnosa do Hrva5ke,

zdajpaso razlike otitno 5e veije kot prej. Zakaj je nastal zastoj v usklajevanju strank o zadnjem Rehnovem predlogrr? se mi dobro, daje premier predlagal ias za premislek. Ce nam

Lahovnik Zdi

ne bo uspelo najti nadina, kako reSiti vpraianje, bo ostalo odprto; ne za ved let, ampak za ved desetletij. Ne Zelim si, da bi stvar preloZili na prihodnje generacije in bi se potem z njo ukvarjali naSi otroci. Logar: Odnos Slovencev do juZne sosede je nenavaden. Trda drZa do Hrvaike ima vedinsko podporo, po drugi strani pa

pol Slovenije dopustuje na Hrvaikem, kjer kot gostje pridakujejo prijazne obraze. Slovenija je uporabila atomsko bombo Ze v srednji fazi pogajanj s HrvaSko in glede na visoke vloZke je to zadnja moZnost, da bomo mejni spor reSili zadovo-

ljivo

za obe strani. Predlog, ki je

trenutno

namizi, pa za Slovenijo ni sprejemljiv.

govega petletnega komisarskega dela, ni veliko podrotij, s katerimi bi se lahko pohvalil. odloditev za razliritev na Romunijo in Bolgarijo je bila sprejeta davno pred tem, ko je nastopil funkcijo. Njegove najpomembnej5e teme so bile Hrva5ka, Makedonija in Turdija. Makedonija ne more napredovati zaradi gr5ke blokade, Turdija je izgubila Zeljo po reformah in priljubljenost evropske zgodbe je med prebivalci drastidno upadla. Hrva5ka je edina fronta, na kateri bi komisar Rehn lahko dosegel uspeh, in morda gre tu iskati razloge za njegovo podporo hrvaSkim pogajanjem.

Gospod Lahovnik, na listi vaSe

stranke za ewopske volitve ste vi kot minister in dva poslanca. Se vam zdi

primerno, da kandidirajo aktualni

ministri in poslanci?

Lahovnik Zdi se mi primerno, ker bom ves svoj das in energijo namenjal ministrovanju. V kampanji tako rekot ne bom sodeloval.

Kak5na se vama zdi vloga Unije

v

mejnem sporu med Slovenijo in Hrva5ko?

Lahovnik Naii prijatelji v EU ne razumejo slovenske blokade - tako gledajo na to - pristopa Hrvaike k Uniji. Vsakii znova strpno in celovito razlagamo obSirnost teZave

in

poudarjamo kljudna

dejstva. Opozarjamo, da Slovenija ni edinadrtava, s katero Hrvaika nima re5enih meja. Od petih sosed ima nereSene meje s Stirimi. Vpra5ati se je treba, ali je teiava na slovenski ali hrva5ki strani, saj imamo mi meje z drugimi sosedami urejene. Logar: Olli Rehn je komisar za Siritev,

in de pogledate opravljene naloge njemag 11. maja 2oo9

Kak5no pa je vaie mnenje, gospod Logar? Logar: V Sloveniji je gospodarska kriza. Gospod Lahovnik je eden kljudnih ministrov in nosi pomembno odgovornostv boju proti krizi. TeLko si predstavljam boj vlade, de bo njen minister po devetih mesecih ministrovanja odSel v Bruselj in bo treba r,peljati novega, ki se bo moral spoznavati z delom. Kot davkopladevalec in obidajen drZavljan takine odlodiwe ne razumem.

Lahovnik Bojim se politikov, ki mi-

slijo, da so na neki funkciji nepogreSljivi in nenadomestljivi. V vladi in stranki je

dovolj kakovostnih zamenjav, seveda pa je kljudno, da se ministri in poslanci tudi med kampanjo stoodstotno posvedamo svojim nalogam.

Mandat prejSnje vlade je bil prvi, ko je bila Slovenija polnopravna dlanica EU. Je bila to zlata doba ali leta izgubljenih priloZnosti? Logar: Makroekonomski kazalci govorijo svoje, Slovenija se je nadpovpredno hitro pribliZevala porpretju Unije. PrejSnja vlada je zapustila dobre javnofinandne rezultate in prav zaradi njih ima sedanja bistveno Sir5i manevrski prostor za blai.enje posledic krize. Slovenija je rasla s povpretno stopnjo 5,5 odstotka

BDP, porpredna plaia se je povedala za

skoraj detrtino in nezaposlenost je bila rekordno nizka. Te stvari se niso zgodile same od sebe, ampak so bile posledica reform in konjunkture, ki smo jo lahko dobro izkoris tili za r azv oj. Lahovnik Pravijo, da imajo vsake odi svojega malarja. Pozitivna je bila korektna izpeljava predsedovanja Uniji, zelo veliko stvari pa je bilo negativnih. Marsikatero podjetje je danes v hudih teZavah, ne zaradi kriz e, ampak zar adi politidnega r.rne5avanja in nespametnih nastavitev kadrov. Na primer Hit, Petrol, Intereuropa. Za vse ni kriva prej5nja vlada, vendar se ne bi mogel strinjati, da smo Ziveli v zlati dobi. I