LAZARINKA Pak istoto go storiv. Edna{ vo deset leta mi uspeva ____ ^udo sum podvi`no, ko`ata mi svetla ko Naci-lamba, desnata mi peta potpira~ka za hartija, liceto neoboen, fin evrejski len. Trgni mi go ~emberot oj neprijatele moj. Ve pla{am li? _____ Nosot, o~ite-dlapki, dvata reda zabi? Zdivot trul, za den }e snema s#. Brzo-brzo vo mesoto jamata grobna {to go izede udobno }e mi bide. a jas - ozarena `ena. Samo trieset imam. Ko ma~ka sum {to devet pati umira. Ova e Broj Tri. Kakvo evtino prokletie da se zbri{e sekoe desetletie! [urki svetlo od site strani. Xgan lu|e kikiriki krckaat i da vidat sakaat kako me slekuvaat na celo____ striptiz na delo. Gospoda, dami Ova e moja dlanka moja noga. Mo`e sum koska i ko`a. No pak sum si onaa ista `ena. Prviot pat imav deset leta. Nesre}a be{e.
Vtoriot pat mislev: teram do kraj i nema nazad. Se skup~iv ko {kolka. A tie se provikaat, i crvi od mene trgaat ko biseri ligavi. Umiraweto e umetnost, ko i s# drugo. Go pravam toa majstorski. Ko da si vo svet adski. Ko da e vistinsko. ]e re~e{ mo`e, dar imam. Lesno e vaka vo }elija da si. Lesno e vaka da sedi{ laden. Usilenoto vra}awe sred bel den kon istoto mesto, lik, istiot zanemen gaden izvik “^udo!” e ona {to me vadi od takt. Se pla}a da gi vidi{ luznite moi, se pla}a da go zau{i{ srceto moe____ toa stvarno bie. I se pla}a, ba{ skapo se pla}a za zbor il’ dopir so raka il’ od krv kapka il’ per~e-kosa ili ne{to ruba. Pa vidi, Her Doktor. Pa, Her Neprijatel. Tvoe sum dete, dragost tvoja, du{i~e ~isto zlatno {to na krik se topi. Plen sum na ra`en. Ama znam za obyirot tvoj sna`en. Pepel, pepel____ so ma{a ti `bara{. Meso, koska, ni{to nema ___
Paklo sapun, ven~alen prsten, zab zlaten. Her Bog, Her Lucifer vardete se vardete se so alovi mi kosi od pepelta letam i ko vozduh ma`i gnetam. 23-29 oktomvri 1962 Prepev: Kristina Zimbakova Od “Izbor pesni”, Plat, Silvija. Akademski pe~at, 2005