The Chance Finds From Late Antiquity

DEJAN \OR\IEVSKI N. U. Muzej - Kumanovo

UDK 904: 688.2(497.721)”652”

DOCNOANTI^KI SLU^AJNI NAODI OD OKOLINATA NA KUMANOVO Me|u predmetite {to se nao|aat vo depoto na Muzejot vo Kumanovo, evidentirani kako slu~ajni naodi1, postojat nekolku primeroci {to pripa|aat na docnoanti~kiot period i hronolo{ki se dosta ~uvstvitelni, pa mo`at pokonkretno vremenski da gi opredelat samite lokaliteti i stratumot na `iveewe. Stanuva zbor za nekolku metalni naodi, {to se javuvaat vo precizno opredeleni vremenski periodi: 1. Od lokalitetot Ramni{te vo s. Kle~ovce, poteknuva krstesta (lukovi~esta) fibula, na koja í nedostiga samo iglata (T. I, 1). So~uvani se site tri lukavici, na lakot ima vre`ani linii, a na nogata se vtisnati 14 koncentri~ni krugovi. Ima dol`ina od 5, 7 sm, {irina od 3, 4 sm i visina od 1, 8 sm. Spored tipologijata {to ja ima napraveno Keler, fibulata mo`eme da ja smestime vo vtorata polovina na IV vek, odnosno vo periodot od 350 - 380 godina.2 Vakviot tip na fibuli se ~est naod od ovoj period. Se pretpostavuva deka se dodeluvale na rimskite vojnici i veterani i deka pretstavuvale statusen simbol3. Vo prilog na ova tvrdewe, odi i faktot deka tie skoro sekoga{ se nao|ani vo ma{ki grobovi. I ostanatite naodi od lokalitetot poteknuvaat od istiot period na `iveewe4. Vo samata nekropola Ramni{te, se pronajdeni u{te pet fibuli od ovoj tip, koi datiraat vo vtorata polovina na IV vek5, a fragmenti od fibuli se pronajdeni i vo Predmetite se podareni od strana na D. Petru{evski od Kumanovo. Keller E., 1971, 39. 3 Todorovski S., 2009, 52. 4 Nikolovski Z., 2002, 69 - 85; Istiot, 2008, 323 - 335. 5 Nikolovski Z., 2008, 328, T. III, sl. 2; 331, T. VII, sl. 1 - 4. 1 2

13

rimskata naselba na lok. Crkvi{te (verojatno stanicata Vizianus), vo neposredna blizina na nekropolata6. Bidej}i nemame drugi naodi, za koi so sigurnost mo`eme da tvrdime deka datiraat podocna, od krajot na IV vek, ostanuva otvoreno pra{aweto za otkrienata bazilika vo naselbata7. Dali na samiot lokalitet se `iveelo i po V vek ili stanuva zbor za edna od najstarite baziliki otkrieni vo R. Makedonija, odgovor mo`at da ni dadat samo ponatamo{nite arheolo{ki istra`uvawa. 2. Od lokalitetot Kula, vo s. Karabi~ane poteknuva fibula {to mo`eme da ja datirame vo ranovizantiskiot period (T. I. 2). Stanuva zbor za fibula od t. n. tip so podviena noga i pretstavuva karakteristi~en naod za docniot VI vek8. Primerokot pripa|a na varijantata so celosno liena noga, spored tipologijata na S. Ince9. Napravena e od bronza, so izdol`en ukras pred glavata, iskosen nagore. Fibulata e dolga 5, 1 sm, so visina na lakot od 2 sm. Potekloto na ovie fibuli se bara vo Sredna Evropa i Podunavjeto, i toa vo predrimsko vreme. Otsustvuvaj}i vo periodot od I - IV vek, tie se vra}aat na istoriskata scena vo V vek, a kulminacija dostigaat vo VI vek, osobeno vo poslednite tri decenii10. Nivnata koncentracija e najgolema vo pograni~nite kasteli na Dunav, no vo golem broj se nao|ani i na istok, na Balkanskiot Poluostrov, vo Golemanovo - Kale i ostanatite lokaliteti od ovoj period, tie se ~est naod11. Istovremeno egzistirale i na slovenskite teritorii severno od Dunav12, kako i na nivnite teritorii vo Ukraina. Vakvite fibuli gi ima i na Krim, vo poznatata Suuk - Su nekropola13, Lu~istoe14, Eski Karmen15, kako i vo nekropolata Djurso16, na kavkaskiot breg na Crno More. [to se odnesuva na teritorijata na R. Makedonija, Nikolovski Z., 2008, 324. Nikolovski Z., 2008, 324 - 325, T. I, sl. 1 - 5. 8 Uenze S., 1992, 146 - 153. 9 Uenze S., 1992, 154 - 158, Abb. 7. 6 - 8. 10 Mikul~i} I. - Lil~i} V., 1995, 258. 11 Uenze S., 1992, 150, 151, fig. 6, pl. 3. 5. 12 Teodor D.G., 1988, 197 - 233. 13 Gor¥nov E. A. - KazanskiŸ M.M., 1978, 29. 14 AŸbabin A. I. - HaŸredinova Ï. A., 1996, fig. 7.1. 15 AŸbabin A. I., 1990, fig. 8. 12. 16 Dmitriev A. V., 1982, 69 - 107, fig. 3. 19 - 21.

6 7

14

dosega se objaveni pove}e od 30 vakvi fibuli, fragmentirani ili celosno so~uvani17. Na lok. Markovi Kuli na Vodno, kaj Skopje, vo slojot so po`ar i urivawe e otkriena vakva fibula, zaedno so moneti od Justin II, kovani zaklu~no so 569 godina.18 Na istiot lokalitet e otkriena i rabotilnica za proizvodstvo na vakvi fibuli, kovani naj~esto od `elezo19. Vo pregledot koj e daden od I. Mikul~i} i V. Lil~i} za ovie naodi vo Makedonija, o~igledno e deka se nao|ani naj~esto vo voenite kasteli vo severnite delovi na R. Makedonija, a samo eden poteknuva od Herakleja Linkestis20. Kastelite imale funkcija na grani~ni stra`i, na preminot od provinciite Dardanija kon Prevalitana na zapad, Makedonija na jug i Sredozemna Dakija na istok, poradi {to e konstatiran voeniot karakter na fibulite21. Sepak, na ovaa konstatacija treba da gledame so rezerva, zatoa {to za razlika od krstestite fibuli od IV koi skoro sekoga{ se nao|aat vo ma{ki grobovi, vo nekropolata vo Viminacium na primer, se pronajdeni golem broj na fibuli so podviena noga, od koi najgolem del se groben prilog vo `enskite grobovi (grob br. 100, 112, 132, 133, 143, 144, 154).22 Od okolinata na Kumanovo se objaveni u{te dve fibuli od ovoj tip, fragmentarno so~uvani. Tie poteknuvaat od lokalitetot Gradi{te, s. P~iwa i Vukosija, s. Pezovo, i se so~uvani samo vo predelot na glavata i lakot23. Sli~no kako i naodot od Karabi~ane, tie se lieni od bronza, a se razlikuvaat vo ukrasot pred glavata - kaj primerokot od P~iwa ukrasot e so lukovi~esto zadebeluvawe, poradi {to e smesten vo III tip vo tipologijata na Mikul~i} i Lil~i}. Naodot od Karabi~ane, poradi faktot deka ima celosno liena noga i ukras na glavata kako varijanta na t.n. fibuli so kuka~ka na glavata24, kako i poradi materijalot od koj

Mikul~i} I. - Lil~i} V., 1995, 256 - 265. Mikul~i} I., 1982, 51 - 52, sl. 26. 19 Mikul~i} I. - Lil~i} V., 1995, 257. 20 Mikul~i} I. - Lil~i} V., 1995, 265. 21 Mikul~i} I. - Lil~i} V., 1995, 258. 22 Ivanišević V. et al., 2006, fig. 9. 13 - 26. 23 Mikul~i} I. - Lil~i} V., 1995, 261, T. III. 24, 25. 24 Uenze S., 1992, 150, Abb. 2.3; 5. 3, 7,8.

17

18

15

e izrabotena, hronolo{ki ja smestuvame vo docniot VI vek i verojatno pretstavuva import donesen od Podunavjeto. 3. Od lokalitetite Gradi{te vo s. Gradi{te i vo atarot na s. Bajlovce, pronajdeni se edna toka za pojas i edno jazi~e za pojas koi pripa|aat na tipot Su~idava. Site primeroci od ovoj tip gi karakterizira standardnata forma i sli~nite ukrasi, izvedeni so a`ur. Osnovniot na~in na ukrasuvawe kaj ovie predmeti se sostoi od ramnokrak krst i luneta, koi se probieni na sredi{niot del na plo~ata, kakov {to e i slu~ajot so na{ite naodi. Postoi i vtora varijanta - motiv na ~ove~ka maska, na koja ima luneta {to asocira na usta ili ve|i, a kru`nite dup~iwa na o~i i nos25. Za razlika od rimskite toki i aplikacii koi bile zacvrsteni na kai{ot direktno so nitni, ovie ranovizantiski pojasni ukrasi se zacvrstuvale so pomo{ na tri u{ki od zadnata strana, koi se protnuvale niz dupkite na kai{ot i izbivale na drugata strana. Tamu bile fiksirani so pomo{ na metalni ~ivii, koi se zabivale strani~no vo u{kite. Jazi~eto za pojas pronajdeno na lokalitetot Gradi{te, s. Gradi{te e ukraseno so a`urirawe na ramnokrak krst vo sredinata i ~etiri `igosani motivi na koncentri~ni krugovi pome|u kracite, pod koi se nao|a probiena luneta (T. I. 3). Pod lunetata isto taka ima eden `igosan koncentri~en krug. Jazi~eto e so dimenzii od 2, 7 sm i 2, 5 sm i debelina od 1, 7 mm. Tokata za pojas koja poteknuva od atarot na s. Bajlovce e ukrasena na sli~en na~in, no tuka otsustvuvaat `igosanite krugovi, a krstot e so zaobleni kraci (T. I. 4). Ima dimenzii od 4, 1 sm i 2, 4 sm, a debelina od 2mm. Kaj tokata nedostiga iglata koja minuvala niz pojasot. Naodite od ovoj tip se otkrieni na {irok prostor niz celata Vizantiska Imperija. Vo Severen Ilirik se pronajdeni na lok. Mokrawske stene, i toa vo nivoto so moneti od periodot od 507 - 512 g26., no i vo mnogute vizantiski utvrduvawa na Dunavskiot limes - Su~idava, Sadovsko Kale, Histria, Novae, Viminacium27, kako i vo vnatre{nosta - Petina, Dupci i Zlatari vo regionot na planinata Jastrebac28, Doni}ko Brdo (Gradac kaj Kraguevac)29, Gradina 25

Werner J., 1955, 39 - 41 Sretenovi¢ M., 1984, fig. 216. 5. 27 Ivanišević V. et al., 2006, fig. 12.11; 41.2. 28 To{i¢ G. - Ra{kovi¢ D., 2009, 186, sl. 5. 1 - 4. 26

16

- Jelica30, Cari~in Grad31 itn. J. Verner gi obrabotil ovie naodi od {irokiot mediteranski region, konstatiraj}i deka nivniot centar na gravitacija e po dolniot tek na r. Dunav, i hronolo{ki gi opredeluva vo II pol. na VI vek32. Istoto datirawe e predlo`eno i od D. Ksalani, koj nivniot centar na proizvodstvo go nao|a vo Konstantinopol33. Jazi~iwata i tokite od tipot Su~idava se nao|ani i nadvor od granicite na Vizantija, na Krim, na severniot breg na Crnoto More, kako i na teritoriite na Gepidite, Langobardite, Frankite i Avarite34. I vo Makedonija, naodite od ovoj tip se relativno ~esti i osven primerocite od Stobi35 i Herakleja36, site ostanati se od severniot del na R. Makedonija, odnosno od granicite na Makedonija so Dardanija i Sredozemna Dakija. Poradi toa se pretpostavuva deka se del od voenite pojasni ukrasi na vizantiskata vojska37. [to se odnesuva do kumanovskiot region, dosega se objaveni tri primeroci od ovoj tip i site pretstavuvaat jazi~iwa za pojas. Dve od niv poteknuvaat od lokalitetot Kula, s. ^elopek, a edno od lok. Gradi{te, s. Gradi{te38. Primerocite od ^elopek se karakteristi~ni poradi toa {to edniot od niv voop{to nema a`urirawe i e ukrasen so {est koncentri~ni, `igosani krugovi, dodeka vtoriot ima probieni ukrasi, no krstot e izveden bez dolniot krak. Pod nego ne e izvedena tipi~na luneta, tuku dva strani~no postaveni polukru`ni otvori pome|u koi ima probieno dva pomali kruga. Naodot od Gradi{te e vo vid na ~ove~ka maska, so dva kru`ni otvora vo gorniot del (o~i) i prekr{ena luneta vo dolniot del (usta). Faktot deka vo kumanovskiot muzej se nao|a u{te eden naod od ovoj tip od lok. Gradi{te ni ka`uva deka kastelot `iveel vo periodot na Petrovi¢ D., 1965, 288, T. 39/1. Milinković M., 2002, Abb. 15/5. 31 Kondi¢ V. - Popovi¢ V., 1977, 193, T XI/1, TXI/2. 32 Werner J., 1955, 41. 33 Csallany D., 1962, 60 - 62. 34 Werner J., 1955, 46. 35 Vinski Z., 1968, 102. 36 \or|ievska A., 1988, 15 - 21; Istata, 2007, 140 - 141. 37 Mikul~i} I. - Lil~i} V., 1995, 267 - 270. 38 Mikul~i} I. - Lil~i} V., 1995, 268, T. VI. 8 - 10. 29 30

17

vtorata polovina na VI vek i pretstavuval zna~ajno voeno utvrduvawe vo koe bilo smestena vojskata. Tokata pronajdena vo atarot na s. Bajlovce, smestena vo vtorata polovina na VI vek e problemati~na, zatoa {to vo samoto selo postojat najmalku ~etiri docnoanti~ki lokaliteti: Blatec, Visoko, Dajlan Bozovi} i Ramwanska Draka. Me|u niv, lok. Visoko ima najpovolna strate{ka mestopolo`ba i preglednost39, pa pretpostavuvame deka poteknuva od vojskata koja bila smestena na ridot. Razlikite vo izvedbata na pette primeroci od kumanovskiot region navidum mo`e da svedo~at i za poprecizna hronologija na nivnoto proizvodstvo, no poverojatno e deka varijaciite na pronajdeniot materijal nastanale kako rezultat na silen podem na proizvodstvoto vo docniot VI vek, a egzistirale istovremeno. Vo sekoj slu~aj, iako vo tekstot se obraboteni naodi koi dosta precizno ni go davaat vremeto vo koe postoele lokalitetite kade {to se najdeni `iveele, samo arheolo{ki istra`uvawa na poso~enite mesta mo`e da ni dadat pokompletna slika za ona {to se slu~uvalo na ovie prostori vo periodot na docnata antika.

Dejan Gjorgjievski National Museum – Kumanovo

The chance finds from Late Antiquity in the Kumanovo region Summary This text treads the objects, which are listed as chance finds and which, thanks to their chronological sensibility and the possibility for the precise dating, offer important data for the localities where they were found and concerning the period during which they were inhabited. The cross-shaped fibula (T. I, 1) was found on the locality Ramnište, the village of Klečovce (probably a necropolis of the inhabitants of the Roman station Vizianus). By its form and decoration, it can be dated at the 2nd half of the 4th century. It would be interesting to determinate the relation between 39

Mikulčić I., 2002, 123 - 124

18

the inhabitants of this period and the newly discovered basilica near the necropolis. Is it one of the oldest found in Macedonia or it is just a witness that the life continued in the 5th century also, only further archaeological research can tell. A fibula with a curved hinge was found on the locality Kula, the village of Karabičane (T. I, 2). It belongs to the type of fibulae with a cast hinge and a decorated body, dated at about the end of the 6th century. It was made from bronze and it is probably an import from the Danube region. From the locality of Gradišthe, the village of Gradište, and the region of the village of Bajlovce (probably from the locality Visoko) are the tongue of a belt and the buckle of the Sučidava type (T. I, 3-4). The examples of this type appeared in our regions in the 2nd half of the 6th century and shows with certainty that the aforementioned localities continued to be active in this period. B i b l i o g r a f i j a: - AŸbabin A. I., 1990, Hronologi® mogilÝnikov Krݘma pozdnerimskogo i ranosrednevekovogo vremeni. Materialݘ po arheologii, istorii i Ìtnografii Tavrii 1, 3 - 86, SimferopolÝ. - AŸbabin A. I. - HaŸredinova Ï. A., 1996, Nov˜Ÿ kompleks palÝ~atݘmi fibulami iz nekropol® u s. Lu~istoe. Materialݘ po arheologii, istorii i Ìtnografii Tavrii 6, 85 - 93, SimferopolÝ. - Vinski Z., 1968, Kristoliki nakit epohe seoba naroda u Jugoslaviji, Vjesnik arheološkog muzeja u Zagrebu, (ser.3,3), 103 - 168, Zagreb. - Werner J., 1955, Byzantische Gürtelschnallen des 6. und 7. Jahrhunderts aus der Sammlung Diergardt, Kölner Jahrbuch für Vor-und Frühgeschichte, Köln. - Gor¥nov E. A. - KazanskiŸ M.M., 1978, O proisho`denii {irokoplastin~atݘh fibul. Kratkie SoobÈeni® Instituta Arheologii 155, 25 - 31, Moscou. - Dmitriev A. V., 1982, Rannesrednevekovݘe fibulݘ iz mogilÝnika na r. DÓrso. In: Drevnosti Ìpohi velikogo pereseleni® narodov V - VIII vekov, 69 - 107, Moscou. - \or|ievska A., 1988, Aplika od tipot Su~idava vo Heraclea Lyncestis, Zbornik na trudovi 9, 15 - 21, Bitola;

19

- \or|ievska A., 2007, Heraclea Lyncestis, Bitola; - Ivanišević V. - Kazanski M. - Mastykova A., 2006, Les nécropoles de Viminacium à l` époque des grandes migrations, Paris;. - Keller E., 1971, Die spätrömischen Grabfunde in Südbayern, München; - Kondi¢ V. - Popovi¢ V., 1977, Cari~in grad. UtvrÚeno naseqe u vizantijskom Iliriku, Beograd; - Csallany D., 1962, Byzantinische Schallen und Gürtelbeschläge mit Maskenmuster, Acta Archaeologica Academiae Scientiarum Hungaricae 10, 1962, 55 - 77, Budapest; - Mikul~i}, I.,1982, Staro Skopje so okolnite tvrdini, Skopje. - Mikul~i} I. - Lil~i} V., 1995, Fibuli i pojasni ukrasi od 6. i 7. vek vo Makedonija, in: Godi{en zbornik na Filozofskiot fakultet 48, 259 - 275; - Mikulčić I., 2002, Spätantike und frühbyzantinische befestigungen in Nordamakedonien, Munchen ; - Milinković M., 2002, Die Byzantinische Höhohenanlage auf der Jelica in Serbien-Beispiel aus dem Nördlichen Illyricum des 6 Jh., Starinar LI/2001, 71 - 130, Beograd ; - Nikolovski Z., 2002, Prilog za ubikacijata na stanicata Vizianus kaj s. Kle~ovce, Muzejski glasnik (7 - 9), 69 - 84, Kumanovo; - Nikolovski Z., 2008, Crkvi{te - Ramni{te, s. Kle~ovce, Kumanovsko - istra`uvawa 2001 - 2004 godina, Macedoniae acta archaeologica 18, 323 - 334, Skopje; - Petrovi¢ D., 1965, Sredwovekovna nekropola na Doni¢kom brdu, Gradac kod Kragujevca, Starinar XIII - XIV, 275 - 290, Beograd. - Sretenovi¢ M., 1984, Mokrawske Stene. Vi{eslojno naseqe, –erdapske sveske 2, 221 - 230, Beograd. - Teodor D.G., 1988, Consideratii privind fibulele romano - byzantine din secolele V - VII e. n. în spatiul carpato - dunăreano - pontic, Archeologia Moldovei 12, 197 - 233, Bucureşti ; - Todorovski S., 2009, Lukovi~esti fibuli od Bitola i bitolsko, Patrimonium (3 - 4, 5 - 6), 51 - 54, Skopje; - To{i¢ G. - Ra{kovi¢ D., 2009, Hri{¢anski motivi na arheolo{kom materijalu iz okoline Kru{evca i Aleksinca, Ni{ i Vizantija VII, 179 - 195, Ni{; - Uenze S. 1992, Die Spätantiken Befestigungen von Sadovec (Bulgarien), München..

20

T. I

1

2

3

4 1. Lokalitet Ramni{te, Kle~ovce, 2. Lokaliet Kula, Karabi~ane, 3. Lokalitet Gradi{te, Gradi{te 4. Atar na s. Bajlovce

21