Swot Analiza Na Fedex

Seminarski trud po predmetot Mikroekonomija

Tema: SWOT analiza na korporacijata FEDEX

Mentor: Izrabotil:

Skopje, 2009

1

Sodr`ina

1 Voved....................................................................................3 1.1 Jaki i slabi strani........................................................4 1.2 Mo`nosti i zakani........................................................5 2 Kratka istorija za kompanijata....................................6 3 SWOT analiza na Fedex...................................................8 4 Nadvore{ni vlijanija......................................................10 4.1 Globalna ekonomska kriza............................................10 4.2 Potencijalno vlijnie za vlez vo industrijata.........10 4.3 Vlijanie na ponuduva~ite i pobaruva~ite...............10 5. Najnovi dostignuvawa.....................................................11 6. Zaklu~ok.............................................................................11 7. Koristena literatura.....................................................12

2

SWOT analiza na korporacijata FEDEX

1.Voved Efektivna alatka za ocenuvawe i identifikuva mo`nostite i rizicite na edno pretprijatie e SWOT analizata. SWOT analizata e menaxerska alatka koja se koristi za da se idetifikuvaat silite i slabostite na organizacijata i mo`nostite i zakanite na rabotnata sredina. Vrz osnova na analizata SWOT , menaxerite od razli~ni nivoa na organizacijata izbiraat strategii na korporativno nivo, na nivo na rabotna edinica ili sektor i na finkcionalno nivo ili oddelenie {to najdobro ke ja opi{at pozicijata na organizacijata vo naporite da gi sovlada zadacite i celite na organizacijata. SWOT e akronim za Strengths(silni strani), Weaknesses(slabi strani), Opportunities(mo`nosti) and Threats(zakani). Toa e ocenuva~ka tehnika koja ja opi{uva momentalnata slika za toa kako edno pretprijatie funkcionira bazirano vrz ovie ~etiri faktori.SWOT e prost i dostapen na~in za sobirawe i upotreba na informacii koi }e poslu`at vo podgotovkata ili presmetkata na biznis planot. Isto taka e korisna i vo re{avaweto problemi, donesuvawe odluki i edukacija na vrabotenite koga seto ova e potrebno. Vo su{tina SWOT analizata e podelena na dva dela. Analizata na silni strani i slabi strani preovladuva vo vnatre{nite operacii na biznisot, dodeka mo`nostite i zakanite go analiziraat nadvore{noto okru`uvawe i onie nadvore{ni faktori so koi mo`e da se sudri biznisot na patot kon negovoto deluvawe.

3

1.1 Silni i slabi strani

Iako mnogu lu|e sakaat da veruvaat deka nivnite organizacii se najdobri, sepak razbiraweto na slabite i jakite strani eod golemo zna~ewe poradi dve pri~ini. Ednata pri~ina e deka samo na takov na~in, so takva analiza ke se prepoznaat i identifikuvaat najdobrite atributi na biznisot i vtorata e deka so takva analiza ke mo`e da se deluva na podobruvawe ili vlo`uvawe dopolnitelni napori na onie mesta kade e potrebno za da se dojde do pogolema efikasnost i konkurentnost. Vo osnova analizata na silnite i slabite strani na edno pretprijatie ovozmo`uva prou~uvawe na isti faktori. Na primer i dvete se naso~eni za utvrduvawe na klu~nite ve{tini, sposobnosti i resursi, vklu~uvajki gi i finansiskite, vrabotenite i opremata. So identifikuvawe vo koj od ovie delovi pretprijatieto e silno, toga{ se ovozmo`uva ekspanzija i strategija na toj na~in {to ovie silni strani }e se dovedat do nivno najdobro iskristuvawe. Na primer, ako edno pretprijatie proizveduva dobra za da zadovoli odreden del od konzumira~kiot sektor, toga{ biznis planot ke bide nasocen kon toa kako da se postigne maksimum vo prodazbata na toj del od sektorot otkolku da se naso~i kon prodavawe na site ostanati konzumenti. Obratno, dokolku analizata otkrie oblasti vo koi pretprijtieto e slabo ili ima nedostatoci, ovie treba da se vklu~at vo presmetkite i da se naso~at kon biznis strategijata. Na primer ako finansiskite resursi na pretprijatieto se slabi ili ograni~eni, toga{ nasokata ke se odviva vo toj pravec da se razgledat strategiite na marketing, vklu~uvaj}i TV ili reklami vo visina na dozvolenot buxet. Sli~no, ako pretprijatieto ima vraboteni koi mo`at da go dostignat tekovnoto proizvodstvo, toga{, ke se sogleda potrebata od zgolemuvawe na vrabotenite ili pronao|awenovi metodi za zgolemuvawe na proizvodstvoto. Zatoa kako {to mo`e da se vidi, analiza na slabite i jakite strani ke dovede do informacii za toa kako pretprijatieto da gi zacvrsti jakite strani koi ke dovedat do uspe{no ispolnuvawe na negovite celi i na koi delovi ke mo`e da se naso~i za da mo`e da go podobri svoeto rabotewe.

4

1.2 Mo`nosti i zakani

Kako {to prethodno istaknavme, mo`nostite i zakanite se prete`no pod vlijanie na nadvore{nite faktori. Nitu edno pretprijatie ne e po{tedeno od nadvore{nite promeni koi se slu~uvaat sekojdnevno vo na{ata politi~ka i socijalna sredina vo koja samite nie `iveeme.Tie postojano se menuvaat i sekoja od niv ovozmo`uva svoi mo`nosti i nosi svoi zakani. Mo`nostite naj~esto se pojavuvaat kako rezultat na nekoe novo dostignuvawe ili nova tehnologija. Na primer, koga Internetot stana javen, Microsoft kompanijata najde na~in za da go integrira vo svoite operativni sistemi i na~in na koj lu|eto mnogu lesno ke mo`at da go koristat i da se povrzuvaat so drugite. Na ovoj na~in ovaa kompanija ja iskoristi mo`nosta na novata tehnologija za da ja unapredi svojata kompanija. Isto taka, kompanijata APPLE ja iskoristija `elbata na poveketo konsumenti da imat ured koj mo`e da skaldira golem broj podatoci kako muzi~ki i video zapisi, pa taka sozdade I-pod. So analiza na mo`nostite, ke se dobie sposobnost da se uvidat novite mo`nosti i sostojbi koi pretprijatieto ke gi iskoristi i beneficira od niv. Kako {to rekovme i prethodno, sekoja nova sostojba mo`e da rezultira i so zakani koi mo`e da doa|aat od site strani.Na primer, dokolku se promeni vkusot na konzumentite, pretprijatieto mora da bide vnimatelen i da bide spremen da reagira navreme. Na primer, ako ima golemo dvi`ewe kon zdravo jadewe, toga{ ke mora pretprijatieto da odlu~i koi sostojki }egi koristi vo svoeto proizvodstvo. Vo ovaa seminarska rabota ke se obidam da gi opi{am silnite strani , slabite strani, mo`nostite i zakanite na edna od najgolemite kompanii za dostava na paketi “FEDEX”

5

2. Kratka istorija za nastanokot na kompanijata Istorijata na edna od nagolemite kompanii za dostava vo svetot “fEDEX”, zapo~nuva vo 1965 godina, koga studentot Frederik Smit vo univerzitetot na Jeil, napi{al seminarska rabota opi{uvaj}ki go na~inot za toa kako patni~kite avioni mo`at da se iskoristat i za prenos na pratki po vozduh. Isto taka ja opi{al neophodosta i za sodavawe na specijalen sistem za prevoz na specificni pratki. Go israbotil proektot i dobil “ C “ . Negoviot profesor nikoga{ ne veruval deka ova e dobar plan. Po~nal da bara na~ini za realizacija na istiot. Vo 1971 godina ja osnova kompanijata Federal ekspres, iako ne raspolagal so dovolnosredstva i na~ini za dostava na pratkite po vozduh. Us[eal da najde investitori so cija pomo{ dobil 40 milioni $ i 8 milioni $ semejni pari i ja osnoval firmata so vkupen kapital od 80 milioni $ kako edna od najgolemite firmi osnovani so prodava~ki kapital. Podocna mu se ovozmo`ilo da kupi akcii od kompanijta “Arkanzaz aviation” . So toa Smit se zdobiva so ma{ini za dostava na paketite, no brojot na avioletovite bil mnogu ograni~en. “Federal express” ja zapo~nuva svojata oficijalna dejnost vo 1973 godina koga od me|unarodniot aerodrom vo Memfis poletuvaat 14 mali avioni koi za edna no} uspevaat da dostavat 186 pratki do 25 grada vo SAD. No, i pokraj toa, do sredinata na 1975 kompanijata ne mo`ela da si gi povrati investiciite koi bile vlo`eni vo nea . No poleka kompanijata stanuva edna od najpopularnite kako najbezbedna kargo- avio prevezuva~i. Postepeno akciite se zgolemile i do krajot na 70-tite kompanijata zazema dominantno mesto vo uslugite za vozdu{na dostava. Toga{ kompanijata nabavila i pogolemi prevozni sredstva akko BOEING 727 i do denes,raspolaga so najgolemiot vozen park vo svetot. Denes ovaa kompanija ima svoi 650 avioni koi imat dneven kapacitet od 13000 toni, koi za 24 ~asa moze na izminat 1,2 milioni kilometri na den {to e ekvivalentno na 100 obikolki okolu zemjata. Vo po~etokot na 80- tite “Federal Ekspres” izleguva i na me|unarodniot Pazar do Evropa i Japonija. Edna godina potoa, ja kupuva “Tiger international” i stanuva najgolemiot kargo-avio prevoznik. Vo 2000 e registrirana kompanijata majka

6

“Fedex korporation” koja e sostavena od {est pomali osnovni kompanii sekoja specijalizirana vo prevozot i dostavata na site vidovi pratki. Denes, FEDEX kompanijata ima: • • • • •

Rabotna sila od 290.000 ~lenovi na timot nasekade niz svetot; Ostvaruva profit od 38 bilioni dolari za 2008 godina; Poveke od 7.5 milioni pratki za ekspres, prevoz i dostava na den; Opsl`uva pove}e od 220 zemji i teritorii, vklu~uvaj}i vo toa i sekojdnevni dostavi vo SAD; Ima nad 18 milioni posetiteli mese~no,pove}e od 5 milioni barawa za pratki, 20 milioni pratki isprateni preku “ FEDEX Ship Menager”;

Gi ima slednive delovno objekti: • •

• •

Ekspres: 1,052 stanici ;10 avionski ekspres stanici; Zemja: 34 zemjeni stanici i nad 500 pickup servis terminali ; Prevoz: Pribli`no 470 servis centri; Kancelarii: Pribli`no 2,000 lokacii;

Fedex nudi dostava na paketite za edna no}, prevozen servis, logisti~ki re{enija i biznis poddr{ki. Kompanijata e edna od najgolemite ekspres transportni kompanii koja dostavuva mali paketi niz cela SAD i u{te 220 drugi zemji vo svetot. Swot analizata za vakvi kompanii e od golemo zna~ewe. Imeno Fedex ima svoi konkurenti kako {to se DHL, UPS i nekoi drugi, pa taka navremenite dvi`ewa vo nadvore{noto opkru`uvawe se zna~itelni za kompanijata da se obnovuva i prilagoduva kon novite potrebi na svoite klienti. Taka celta na analizata e : • •

•

se uvidat klu~nite informacii koi Fedex }e gi sobere za svoite konkurenti; sodr`i studija za toa koi se najgolemite nadvore{ni i vnatre{ni vlijanija {to gi zasega Fedex. Navremenite informacii koi }e gi sobere so analizta ke dovedat do toa da se zgolemi prihodot na kompanijata i da se otkrijat novi produkti, kon koi se stremi Fedex; podatoci koi ke gi sodr`at produktite na Fedex kako i lista na uslugi koi gi nudat kako nivni najnovi dostignuvawa;

7

Poradi toa {to kompanijata funkcionira i na doma{no nivo i na me|unarodno nivo, site promeni vo vnatre{noto i nadvore{noto okru`uvawe ke doveduvaat do promeni . Kako socijalnata, taka i ekonomskata i globalnata sredina }e vlijaat vrz razvojot i novite dostignuvawa na kompanijata.

3. SWOT analiza na FEDEX kompanijata

8

S

S

T

R

E

N

G

W

T

H

O

T

S

A

N

A

W

L

E

A

Y

K

S

N

I S

E

S

S

E

S

F e d ee xv r v be nr e ; n d a j g o sl v e e mt sp k a i z av oa r v i o n s k i oV t i s os ku im n i an a p l a t uv vooa dw n eos os n i v n ki ot ne k u r; e n t i s e r v; i s P r e k r u a s s l n u: a g9 a9 n% a v r e md oe sn ta a v Na e s o g l a s s uovv r a aw b ao t (e p n i i l t o e t i t e P r v iou p o t r ne aWb a W W : f o r m i z r d ar` aue t n i i eb a r a o a d t r e d e n i b e n e f )i ; c i i p r a k a n w ap er o d u k v t oti rt ae n ; z i t V o d e nw ak e o m p a n k i a j ak {toe a s t G l o b a l : oi pz ae rm i n rag la o b a l s nk a a t l a a r a z ~n l i i k o m p a( F n i. S i ms mi te dt ea k a L i d ve osr v o j ao tb al a s t o v ea p r e d n, on vso tr e m ke tep oo k` ea ) N

O

S

P

P

O

R

T

U

N

I T

I E

S

T

h

r e a

t s

k ~l u u v a wn aed o g o v so okr oi m p a k n o i i i Z g o l e m e nu acv ew n j aen t aa v i o n s k o t o g oz g o l e m pu vr ao a f t ;i t o t g o r i; v o E k s p a nn z iai nj at e r k n o e mt e r c ; i j a tP a r oi {r u v a w i i e nt to e r n:e -em t o a t i i l o t G l o b a e l k n s i p a n nz ami jr `a e e s n i s t ; e m o n l i n e ms `oe e c d u aj ar n i a t my a l a t V n a t{ r n ee a k s p a n( sz oi zj da a v n a ow v ei p o t r e bo dd a to a s t an vap a r a t; k i k o m p a i n ip ir i o r { u v ak wo nne o v i D o {m n a i o r t a z ve o n j am n o ng iu s kn oi v o o b l a vs on t i i v n ia tn ad u s t ) r; i j a n ap o r a; s t P o t e n c i jk a al n n d i i t do e adE t vi r ,o n p e a z a o s t a n mu vn ao ; ag tu S o r a b os ost tk ra a n s zk e i m t je i ;

ASSETS

FY 2007

FY 2008

Feb. 28,2009

9

Current Assets Cash and cash equivalents

$ 1,569

$ 1,539

Receivables, less allowances

3,942

4,359

Spare parts, supplies and fuel, less allowances

338

435

Deferred income taxes

536

544

Prepaid expenses and other

244

367

Total current assets

6,629

7,244

Aircraft and related equipment

9,593

10,165

Package handling and GSE

3,889

4,817

Computer and electronic equipment

4,685

5,040

Vehicles

2,561

2,754

Facilities and other

6,362

6,529

Net property and equipment

12,636

13,478

Deferred income taxes

897

1,264

Pension, postretirement health and other benefit obligations

1,164

989

Self-insurance accruals

759

804

Deferred lease obligations

655

671

Deferred gains, principally related to aircraft transactions

343

315

Total other long-term liabilities

3,909

4,233

$ 2,673

7,373

Property and Equipment, at Cost

13,619

Other Long-Term Liabilities

4,644

Common Stockholders' Investment

10

Common stock $0.10 par value; 800 million shares auth

31

31

Additional paid-in capital

1,689

1,922

Retained earnings

11,970

13,002

Accumulated other comprehensive loss

(1,030)

(425)

Treasury stock, at cost

(4)

(4)

Total common stockholders' investment

12,656

14,526

15,551

Total

$ 24,000

$ 25,633

$ 27,006

4.1 Nadvore{ni vlijanija 4.1.1 Globalnata ekonomska kriza Fedex dosega ima dadeno izve{tai deka do treriot kvartal, odnosno do mesec Mart 2009 finannsiskata sostojba se promenila zna~itelno kako rezultat na globalnata kriza koja vladee vo svetot i deka seu{te ke prodol`uva da gubi sredstva se dodeka recesijata ne se stabilizira. Kako rezultat na recesijata sepak i Fedex ke mora da se soo~i so nekoi redukcii na tro{ocite, kako na primer,redukcija na personalot koj raboti za niv i redukcija na rabotnite ~asovi. Promena na planot koj predviduva{e vrabotuvawe na lica koi ne se ~lenovi na Evropskata unija, kako del od programata za implementacija na novi vrabotuvawe, drugi redukcii za planovi koi bile prethodno izraboteni, namaluvawe na tro{ocite za gorivo itn. Kako rezultat na ovie ~ekori Fedex se nadevaat deka ke ja zgolemat nivnata zarabotuva~ka dodeka recesijata ne se stabilizira.

4.1. 2 Potencijalno vlijanie za vlez vo industrijata Sekoja kompanija koja funkcionira vo ovoj biznis ima potencijalno vlijanie da stane nov vode~ki brend vo svetot. Imeno kompanijata navistina mora da se natprevaruva i da bide inovativna vo svoite uslugi dokolku saka da ostane 11

vode~ki brend vo uslugata na dostava paketi. Kompaniite koi se veke vo ovaa industrija se borat so cenite. Cenite se tie koi gi pridobivaat klientite, no sekako i kvalitetot na uslugata. Kompaniite koi se zanimavat isto taka so kargo transport, ke koristat drugi modeli na transport, kako {to se vozovi, kamioni ili brodovi. Kako i da e, klientite koi koristat avio transport sakaat brza dostava po niski ceni . Tradicionalnite na~ini na transport ne mo`at da gi zadovolat ovie barawa na klientite.

4.1.3 Vlijanieto na pobaruva~ite i ponuduva~ite Vlijanieto e golemo od strana na snabduva~ite, kako {to se na primer,snabduva~ite na gorivo, odr`uva~ite na vozilata, proizvoditelite na avioni, aerodromite i vravotenite. Dokolku ne se postigne kompromis i golema sorabotka, togas ne ke mo`e da se vlijae vrz cenata na uslugite, a toa dopolnitelno ke vlijae vrz razvojot na kompanijata i odr`uvaweto vo industrijata. Isto taka i pobaruva~ite imaat golemo vlijanie vrz cenata, no sepak, site klienti ja vrednuvaat rabotata na Fedex za nivniot trud i brzinata na dostavata i pokraj obidite na nivnite konkurenti da ja namalat cenata za uslugite.

5. Novi dostignuvawa

Fedex najavi deka kompanijata se soo~uva so novi dostignuvawa, odnosno deka biznisot ke se naso~i kon severnata granica od SAD, odnosno Kanada. Fedex smartpost e celosno predvodena od fedex i e nejzina podru`nica a domenot na rabota go ima vo specijalizacijata na dostava na paketi koi te`at malku, ne se preosetlivi na vremenskiot period, pa taka fedexsmartpost sklu~uva dogovor so Canadapost za da gi opslu`i svoite klienti i na toj reon. Ovoj dogovor ne vklu~uva samo dostava na paketi koi te`at pomalku, tuku, fedex celosno se posvetuva na tamo{nata sorabotka na site nivoa od svojot brend. Integracijata vklu~uva i brokersko rabotewe, bezhartisko rabotewe, zna~i celosna elektronska aktivnost. Ovaa sorabotka e dvojno korisna i za Kanadskata i za amerikanskata ekonomija.

6. Zaklu~ok 12

Vtorata najgolema kompanija za dostava na paketi najavuva deka nejziniot rast ke se zgolemi i prihodite ke porasnat u{te poveke otkolku minatata godina. Seto ova se dol`i na nivnata krajna vnimatelnost i sledewe na najnovite ekonomski promeni vo socijalnoto okru`uvawe i ekonomskata sfera. So uspe{nata SWOT analiza , mo`e da se sogledaat zakanite i mo`nostite koi ke se iskoristat za natamo{no razvivawe na kompanijata kako i opasnostite koi doa|aat od nadvore{notoi vnatre{noto opkru`uvawe. Zatoa e potrebna osobena vnimatelnost vo izrabotkata na biznis planovite i upotreba na site vidovi analizi koi ke dovedat do predviduvawe za ponatamo{nata rabota na kompanijata.I kako samiot osnova~ }e ka`e, “ Se e vo specijalizacijata “ – Frederik Smit.

7. Koristena literatura Internet izvori: http://www.csustan.edu/manage/harris/case4.html http://www.fedex.com

13