Revija Instalater 2 - December 2008

DECEMBER 2008

Poštnina plačana pri pošti 2117 Maribor

LETO I

ŠTEVILKA 2 Tiskovina

www.instalater.si

STROKOVNA REVIJA ZA OGREVANJE, VODOVOD, PREZRAČEVANJE IN GRADNJO

4

Instalater

December 2008

Vsebina RAZNO

Janez Šauperl - starosta med instalaterji Leta 2009, ponovno čez prvo majske praznike v Turčiji

6 7

OGREVANJE

Sušilnik za lase ogreje 4 stanovanjske hiše 8 Toplotne črpalke ATLAS TERMAL 12 Kamini 14 Zamenjava ogrevalne naprave 15 Instalacije in ogrevalni sistemi 18 Izdelava cevnih lokov 20 Pojem – energijski prihranki 22 Za ogrevanje na leto do 60 EUR prihranka 23 Zakaj se monterji bojijo ponujati toplotne črpalke? 24 Ogrevanje prihodnosti - se imenujejo peleti 26 Goriva in ogrevalna tehnika 28 Poraba in prihranek energije v hiši 30 Upogibanje bakrenih cevi 32 VODOVOD

Kopalne kadi Materiali in vrste napeljav vodovoda Načrtovanje, izvedba in zaščita pitne vode Izpiranje vodovodne instalacije Poraba tople vode Lastna oskrba s pitno vodo

34 36 38 40 42 44 SOLARNO

Štiri generacije sprejemnikov sončne energije Sončna energija

45 46 GRADNJA

Brunarica Energijsko učinkovita gradnja Cena pasivne hiše Zidajte z Unipor Coriso zidaki Vgradnja strešnih žlebov

48 50 51 52 53 KANALIZACIJA

Izvedba in polaganje odtočnih cevi Instalater

54 55 PREZRAČEVANJE

Dovod zraka v prostor Hlajenje

56 58 ENERGAP

Energetska strategija mestne občine Maribor Energetska strategija za Evropo

60 62

ZANIMIVOSTI

Največji bazen na svetu

66

Slovenska strokovna revija instalaterjev energetikov Ustanovitelj: Gregor Klevže Izdajatelj: Društvo instalaterjev energetikov Maribor. Odgovorni urednik revije: Ivo Klevže, e-pošta: [email protected] Trženje oglasnega prostora: Helena Pehant, e-pošta: [email protected] Nastja Klevže, e-pošta: [email protected] Strokovni pregled člankov: dr. Jurij Krope, mag. Aleš Glavnik univ.dipl.inž.str Grafična priprava: Gregor Klevže, e-pošta: [email protected] Tisk: MA-TISK d.o.o. Naslov uredništva: Društvo instalaterjev energetikov Maribor (DIEM), Ahacljeva ul. 12a, 2000 Maribor, telefon: 02/320 13 10 e-pošta: [email protected] Revija Instalater sodi med strokovne revije in je v celoti brezplačna. Revija izide 6 krat letno.

December 2008

Instalater

5

Uvodnik sko unijo smo postali sestavni del globalnega tržišča in razmere na tržišču so se bistveno spremenile. Delamo v svetovni ekonomiji, kjer je vse podvrženo konkurenci in takšen sistem nas prisiljuje k drugačnemu razumevanju strokovne politike. Kvalitetno delo postaja bistveni pogoj gospodarske učinkovitosti in osnovno načelo za obstoj uspešne strokovne dejavnosti.

Ivo Klevže

Pred vami je nova strokovna revija »Instalater«. Revija nima naključnega imena, saj je pomembno, da že ime revije samo pove, o katerem strokovnem področju bo govora. Podobna imena, le z drugačno izgovorjavo in pisavo imajo po svetu številne druge strokovne revije, ki pišejo o strojnih instalacijah. Ne nazadnje, je ime revije tisto, ki mora povedati, kje lahko stroka najde potrebne informacije, tega pa smo se pri izbiri imena najbolj zavedali. Živimo in delamo v novi ekonomski dobi. Z vstopom v evrop-

Biti danes podjetnik in ne poznati pomoči, ki nam olajša trud in delo je nespametno, zato izkoristite pomoč,ki vas zagotovo ne bo razočarala. Strokovna revija Instalater je prvi korak, v kateri bo stroka v prihodnosti na hiter in lahek način našla številne potrebne informacije. Nobena strokovna revija ne more biti uspešna, če nima podpore pri strokovni javnosti. Zaman si je postavljati cilje, če za to ni zanimanja in navdušenja v vsakem posamezniku. Tam, kjer so zahteve samo formalno zastavljene, manjkajo pa

interes, navdušenje in motivacija, ki so glavni za ustvarjalno delo vsakega posameznika, ne bo pozitivnih rezultatov. Delo v naši novi strokovni reviji bo učinkovito le tedaj, ko bodo ustvarjeni vsi postavljeni cilji in zahteve. Vse, kar moramo storiti, da bomo uspeli je to, da si vzamemo čas za razumevanje nove in sodobne strokovne filozofije, ki nam jo bo v prihodnosti nudila strokovna revija Instalater. O tem želimo s strokovnimi članki in informacijami poučiti bralce ter vztrajati pri prepričevanju, kajti ljudi za branje si šele moramo pridobiti. Dela v novi strokovni reviji se ne bojimo, kajti izkušenj z delom v stroki in strokovnih revijah imamo dovolj, na razpolago pa še imamo precej svežih idej in pobud. Z vašo pomočjo, dragi bralci, nam bo omogočeno veliko zamisli tudi izpeljati.

V ta namen si želimo: ))Ker je revija Instalater nova in še bolj strokovno naravnana, si bomo v njej prizadevali dajati vzpodbudo stroki in si zagotavljali take informacije, ki bodo preprečevale napake v delovnih ciklusih. ))V reviji želimo pisati o strojnih instalacijah vodovodnih in plinskih napeljav, centralnih, solarnih in alternativnih načinih ogrevanja, o prezračevanju, klimatizaciji, sanitarni opremi, kanalizaciji, izolacijah, sodobni gradnji objektov in o vsem, ki je kakorkoli v povezavi s to vrsto strokovne dejavnosti. ))Potrudili se bomo, da bo naša revija dobila zaupanje stroke, hkrati pa se zavedamo, da bo dobro delo plod le nas vseh in ne le posameznikov. ))Preko revije želimo uveljaviti vpliv, da oblast v prihodnje uveljavi le tista pravila, ki bodo omogočala dobro podjetniško politiko. ))Obveščali bomo obstoječe podjetnike pred nelojalno kon-

kurenco. ))Stroko želimo seznanjati o izobraževanju in z obveznimi standardi, predpisi in normativi, ki veljajo v razvitem svetu in v Evropski zvezi. ))Skrbeli bomo, da bo pisanje za stroko in številne druge bralce ne samo zanimivo, temveč tudi poučno. ))Revijo želimo uveljaviti v slovenskem prostoru in izven meja. ))Sodelovati želimo tudi na sejmih, z Društvom instalaterjev energetikov Maribor (DIEM) pa tudi v prihodnosti ustvarjati take dogodke. ))Z agencijo »Energap« sodelujemo v nastajanju projekta Energetski center v Mariboru in peljemo projekt o izrabi toplote v zapuščenih povojnih bunkerjih, tako vas bomo o teh dogodkih sproti ekskluzivno obveščali. ))Preko številnih institucij želimo doseči vpliv na državo za uvedbo zaščite podjetnikov ob pomanjkanju dela, ob naravnih katastrofah ali podobnih nezgodah, še posebej pa ob prihodu tuje konkurence. ))Skrbeli bomo, da revijo brezplačno redno prejemajo vsi registrirani slovenski podjetniki in vsi, ki bodo izrazili željo na: [email protected] Opisal sem le nekaj aktivnosti, ki jih vidim kot ključne za dobro in zanimivo branje v naši in vaši strokovni reviji. Vsega ni moč zapisati, kajti s številnimi dogodki se bomo srečevali sproti. Vse našteto je namenjeno izključno boljšemu izobraževanju, medsebojnemu poznavanju in boljši produktivnosti za posamezne dejavnosti. Če želimo z njimi uspeti, morajo imeti temelje dobrih medčloveških odnosov. Stroki bo nova revija in njeno ime zagotovo v ponos, zato v uredništvu računamo na njihovo podporo, ne nazadnje bo to - le njihova revija. Ivo Klevže

6

Instalater

December 2008

Janez Šauperl – starosta med instalaterji Odločitev o predstavitvi osebe v prvi številki strokovne revije Instalater ni bila lahka. V Sloveniji poznam veliko instalaterjev, o katerih bi se lahko razpisal, a sem se na koncu odločil, da predstavim človeka, ki je s svojo prisotnostjo v obrti krojil tudi njeno politiko. Janez Šauperl, rojen leta 1945 v Limbušu pri Mariboru, po poklicu strojni tehnik in mojster strojnih instalacij, je z obrtno dejavnostjo začel že davnega leta 1969. To je bilo takrat, ko časi opravljanju obrtne dejavnosti niso bili najbolj naklonjeni. »Za pridne in odgovorne obrtnike je bilo dela dovolj in najvažnejše je bilo to, da so bila plačila zagotovljena, če pa kdo ni hotel plačati, je za to poskrbela država, v večini primerov preko davčne uprave«, je najin pogovor pričel g. Janez. Njegovo znanje, volja do dela in strokovnost, so v tistem času bili iskani po celotni Jugoslaviji. Sam si je največ dela zagotovil v sosednji Hrvaški ter Bosni in Hercegovini. Delo v tistih časih, ki je bilo daleč od doma je pomenilo velik izziv. Slabe cestne povezave in transportna sredstva pa v takšnem stanju, da danes raje o njih niti več ne razmišlja. Kljub vsemu ostaja nostalgija in se tistih časov še danes zelo rad spominja. Za tiste čase dokaj dobra strokovna šolska izobrazba ga je zraven obrtne dejavnosti vlekla tudi na politično področje. Tako se je ob delu, v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja, aktivno vključil v nastanek takratnega društva obrtnikov v Mariboru. Ob svoji zagnanosti, predvsem pa vztrajnosti in spoznavanju strokovnih aktov si je vseskozi pridobival številne odgovorne funkcije. Za naštevanje vseh teh bi bilo v tem članku premalo prostora, zato bom omenil le nekatere od pomembnejših: v številnih mandatih je bil član upravnega odbora, predsednik statutarne komisije, član izvršilnega odbora v strokovnih sekcijah na Območni obrtni zbornici v Mariboru.

Seveda pa je njegovo delo zapustilo tudi sledi na republiškem nivoju. Med težje naloge pripisuje sodelovanje v pogajalski skupini za novo kolektivno pogodbo za obrt in podjetništvo (KPOP). Stroki se je zagotovo zapisal v spomin po ustanovitvi strokovne sekcije v Mariboru in sekcije na nivoju republike. Posledica obeh strokovnih sekcij je postala hitro opazna. Stroka se je začela medsebojno spoznavati in družiti ter na nivoju države izvajati številne odmevne projekte. Po vzgledu mariborske sekcije so se tudi na številnih območnih zbornicah Slovenije ustanavljale nove sekcije. To je bil lep in jasen dokaz, da lahko stroka le s kupnimi močmi doseže največje uspehe. Seveda ga danes moti, da je delo v strokovni sekciji kontinuirano z vzponi in s padci. Predvsem ga moti, da stanovski kolegi ne znajo začeto delo v strokovni sekciji nadgraditi in ga izkoristiti kot ceha instalaterjev, saj je bila nenazadnje s tem namenom tudi ustanovljena strokovna sekcija. Kot večina obrtnikov si je ob svojem instalaterskem delu tudi Janez Šauperl ustvaril gostinski lokal. Tako lahko sedaj ob prostem času, ki ga ni veliko, priskoči na pomoč ženi, ki dela v lokalu in drugače sama vodi vsa dela. Omenja pa, da tudi delo v gostinstvu ni več to, kar je bilo še pred leti, saj je vse več gostinskih lokalov, druženja pa vse manj, kultura prehranjevanja in konzumiranja pijače je na nizkem nivoju, predvsem pa se mora vsak gostinec ukvarjati s problemi po sprejeti zakonodaji, ki delo v gostinstvu še dodatno otežuje. Glavni problem pa je zagotovo finančnega značaja.

Gostinsko problematiko ne spoznava samo v svojem lokalu. Težave spremlja tudi preko društva Obrtnik, ki ima v lasti planinski dom na Kozjaku. Obrtniki se vse premalo zavedajo, da je dom njihova last in ne koristijo številnih bonitet, ki jim pripadajo, saj brezplačno prenočevanje članov društva Obrtnik koristi le malo njenih članov. Veliko zadovoljstvo pomeni, da so končno uspeli dobiti najemnika, ki je dober skrbnik doma, in predvsem, da živi z gosti, kar je v veliko zadovoljstvo številnim obiskovalcem. Kljub dolgemu delovnemu stažu in do sedaj opravljenemu delu še Janez ne počiva. Skupaj s predsednikom mariborskega odbora delodajalcev za obrt in podjetništvo g. Markom Babškom, vztrajata pri tako imenovanih »klepetalnicah«, ki pomenijo izobraževanje vseh tistih, ki si želijo pridobiti potrebno znanje za obrt in podjetništvo. Za uspešno aktivno zbornično delo si šteje predvsem ponovno uvedbo vajeniškega in mojstrskega izobraževanja, v katerem je tudi sodeloval. Za svoj največji neuspeh si prišteva, četudi sam ni imel odločilnega vpliva, ukinitev dualnega izobraževalnega sistema in izničenje mojstrskega naziva. Tako ostaja vprašanje, le kdo bo že čez pet ali deset let sploh še obvladal obrtni poklic. Kljub velikemu trudu, ki ga je vložil v že skoraj 40-letnem delu v zbornici, in vloženemu trudu v

poznavanje in spoštovanje strokovnih aktov, je že velikokrat doživel tudi številna nasprotovanja. Prepričan je, da je nadaljnje delo v Obrtni zbornici odvisno predvsem od politične volje in od obveznega ali prostovoljnega članstva v OZS. Velik problem je tudi v tem, da številni dobrohotno želijo izpostaviti svojo kariernost in si posledično zakonodajo mnogokrat priredijo po svojih razmišljanjih. Vodilni in aktivni funkcionarji v zborničnem sistemu bi se morali znati poslušati in spoštovati mnenja tudi od drugače mislečih. Ni dobro samo tisto, kar si misli nek posameznik, to je za zbornico slabo in temu je g. Janez vedno nasprotoval. Še bolj ga zaskrbi razmišljanje in obnašanje številnih posameznikov, ki so na najvišjih položajih Obrtne zbornice. Nemudoma bi se morali vsaj na teh položajih umakniti vsaj tisti, ki s svojim negativnim poslovanjem v svojih obratovalnicah kvarijo ugled zbornice oziroma obrti.

Na koncu še mnenje o strokovni reviji Instalater: »Končnega mnenja o reviji še nimam, saj mi je na voljo le vzorčni izvod. Ocenjujem, da je odločitev za izdajo revije pozitivna, saj se s tem v Sloveniji istočasno povečuje tudi strokovna literatura. Vizualno mi je revija všeč, o njeni vsebini še ne bi rad dajal svojega mnenja in to prepuščam bralcem revije», je pogovor zaključil g. Janez Šauperl.

December 2008

Instalater

7

Leta 2009, ponovno čez prvo majske praznike v Turčiji Želja mnogih, ki so preživeli lanske prvomajske praznike v Turčiji, je, da se v letu 2009 ponovno srečamo. Društvo instalaterjev energetikov iz Maribora pripravlja skupaj s turistično agencijo TRAVEL AGENCY COLUMBUS iz Maribora letovanje - “Sternfahrt” - v Turčijo. Vsako potovanje je lahko tudi priložnost za nov, dober posel. Pri izbiri načina potovanja in namestitve je pomembna lokacija in časovna komponenta.

vozom. Izvedba družabnega srečanja je planirana v drugi polovici meseca aprila leta 2009. Število oseb pa je tudi tokrat omejeno na približno 100 ljudi.

Program: Datum 25. april 2009 Lokacija: Turčija – okolica mesta

Vključeno v ceno: ))čarterski polet iz / do avstrijkih letališč (Dunaj, Lienz oziroma Salzburg) ))transferji, letališke pristojbine ))nemško govoreči predstavniki in vodniki (možnost tudi slovenskega spremljevalca) ))prevozi po programu s klimatiziranimi avtobusi ))pijača dobrodošlice ))7 nočitev / vse vključeno v hotelih 5* ))Več celodnevnih izletov po programu Udeleženci: podjetniki iz strokovnega področja Energetike, vključno s spremljevalko ali spremljevalcem in drugi.

Število udeležencev: okoli 100

Organizator:

Turčija je azijska dežela, ki ponuja nešteto avanturističnih priložnosti in odlično kombinacijo raznovrstnih aktivnosti. Na potovanju po Turčiji bomo imeli priložnost odkrivanja eksotične pokrajine, azijske idile, bregov bližnjega Taurusa in obmorske pokrajine. Je

dežela polna kontrastov, tako po naravi in okolju, kot po sami populaciji. Na razpolago bodo ponovno hoteli najvišje kategorije (5*) in s kompletno »Al« ponudbo (vse v ceni). Cena aranžmaja za en teden, zajema vse storitve, vključno z vsemi taksami in pre-

Alanya, Antalya in Kemer: Kompleten program bo objavljen v naslednji številki revije Instalater, mogoče pa ga je dobiti preko turistične agencije Columbus. Cena potovanja vključno z izleti po programu: za osebo 399 EUR + doplačilo za let z Dunaja 45 EUR.

Društvo instalaterjev energetikov Maribor (DIEM), Ahacljeva ul. 12a, 2000 Maribor, tel.: 040/661 448 e-mail: [email protected] in Renata Kokot TRAVEL AGENCY COLUMBUS Vita kraigherja 5, 2000 Maribor tel.: +386-2-230-11-13 +386-51-419-965 fax.: +386-2-237-22-32 e-mail: [email protected] www.columbus.si

8

Instalater

December 2008

Sušilnik za lase ogreje 4 stanovanjske hiše Da, res je kar ste prebrali. V Avstriji s pridom izkoriščajo dane možnosti, ki jo nudi sodobna gradbena tehnologija z novimi gradbenimi in izolacijski materiali na področju stanovanjske gradnje. Vse to smo si lahko ogledali s pomočjo združenja pasivnih hiš IG Passivhaus SteiermarkBurgenland.

Hiša je prva izmed devetih, ki so predvidene za gradnjo. Vsaka hiša ima svoje zemljišče in vse bodo usmerjene strogo proti južni strani. Celotno naselje Singergasse tvori harmonično komponijo v srcu mesta Hartberg.

so za pasivno hišo pomembne še številne podrobnosti, med katerimi je potrebno še omeniti izolacijska trislojna okna in kvalitetna vhodna vrata, kakor tudi kompaktna gradbena arhitektura objekta. V primerjavi s klasično gradnjo potrebuje pasivna hiša od 80-90 % manj toplotne energije. Tesnost hiše je bila opravljena po postopku »blower-door« testom, ki jamči, da ni prekoračena vrednost n50=0,6 m/s. V preglednici 1 so prikazani primerjalni podatki toplotnih vrednosti gradbenih elementov in stavbnega pohištva za nizkoenergijsko in pasivno hišo. Iz preglednice je razvidno, da potrebuje prikazana pasivna stanovanjska hiša za ogrevanje s tlorisno površino 173 m2 (pritličje in nadstropje) samo 0,15 kWh/m2a, kar znese skupno 259,5 kWh, ali slabo četrtino sušilnika za lase s 1200 W moči.

Slika 1: Pasivna hiša v Hartbergu

Tudi tokrat je zanimivo srečanje pripravila Mariborska razvojna agencija. Povabilu ogleda pasivnih hiš v Hartbergu (Avstrija) smo se odzvali v velikem številu. Na ogled sta bila dva objekta: ))vzorčna enodružinska hiša in ))poslovni večnadstropni objekt.

žavah od 5. do 7. novembra. Tako je bilo omogočeno posameznim interesentom, da so si pridobili nove koristne informacije in se na lastne oči prepričali, da pasivne hiše ne pomenijo le prihranka energije, temveč tudi izboljšanje udobja bivanja.

Ekskurzija je bila organizirana v okviru projekta PASS-NET in mednarodnih dnevov pod imenom Dnevi pasivnih hiš, ki so potekali v posameznih evropskih dr-

Za strokovno vodenje so poskrbeli eksperti IG Passivhaus Steiermark – Burgenland. Najprej smo si ogledali vzorčno enodružinsko pasivno hišo (slika 1).

Slika 2 – Andreas Lackner je tudi tokrat podal detaljno razlago

Osnovni princip pasivne hiše pomeni odlično izolirani ovoj zgradbe, ki v poletju in zimskem času nudi konstantno prostorsko temperaturo, brez dodatnega ogrevanja oziroma hlajenja. Vse to se doseže z visoko kvalitetno toplotno izolacija in z izdelavo neprepustnih sten in tal za veter, strešne konstrukcije ter nepredušnih toplotnih mostov. Vsekakor je treba omeniti, da

Predgretje svežega zraka, ki se v hišo dovaja preko zemeljskega toplotnega menjalnika se predhodno tudi ogreje. S komfortnim prezračevanjem in s povratno dobljeno toploto dosežemo v prvi liniji kvaliteten zrak v prostoru in drugič, prihranimo veliko energije. V prikazani pasivni hiši se preko 90 % toplote iz odpadnega zraka ponovno vrne v prostor s primešanim svežim zrakom preko toplotnega menjalnika. Zaradi dobre toplotne izolacije je prostor v celoti ogret enakomerno.

Slika 3 – Tudi tokratnega predavanja so se udeležili številni obiskovalci

December 2008

Instalater

9

Slika 4 – Dobra toplotna izolacija tudi v tleh

Cena Nekoliko višja cena, ki nastane zaradi vgradnje kvalitetnejših materialov se povrne v relativno kratkem času. K vsemu temu je potrebno dodati, da odpadejo številni servisi za ogrevalne naprave, odpadejo vse dajatve in stroški

za vzdrževanje dimne naprave ter porast vrednosti pri prodaji objekta. V preglednici 2 so prikazane primerjalne cene za izgradnjo nizkoenergijske in pasivne hiše v Avstriji.

Slika 7 – Strojnica

Slika 5 – Zračni filter poskrbi za čist in svež zrak v prostoru

Z dolgoletnimi izkušnjami, nenehnim nadaljnjim razvojem in s potrebnimi konsekvencami v prenosu znanja si je podjetje SINGER pridobilo številne certifikate in ateste za kvaliteto. Vse to omogoča podjetju prodajo hiš v naselju Singergasse direktno kupcu, brez posrednika, kar vpliva na končno ceno.

Slika 6 – Prezračevanje je pri pasivni hiši ključnega pomena

Ekopark Po zanimivi in obširni predstavitvi stanovanjske pasivne hiše smo naš ogled nadaljevali v tako imenovanem Ekoparku, kot simbiozi za delo, napredek in doživetje. Ekopark je inovativen trostebrni koncept, ki združuje mrežo

Slika 8 – Na tem okolju raste sodoben Ekopark

Preglednica 1: Primerjava nizkoenergijske in pasivne hiše. Tehnični podatki

Pasivna hiša

Temeljna plošča

U = 0,11 W/m2K [26 cm XPS pod temeljno ploščo]

Nizko energijska hiša U = 0,18 W/m2K [14 cm XPS pod temeljno ploščo]

Zunanji zid (srednji)

U = 0,10 W/m K [26 cm EPS-F plus]

U = 0,18 W/m2K [18 cm EPS-F plus]

Zunanji zid (širok)

U = 0,13 W/m2K [26 cm EPS-F]

U = 0,18 W/m2K [18 cm EPS-F]

Ravna streha

U = 0,10 W/m2K [35 cm EPS-W 25]

U = 0,16 W/m2K [22 cm EPS-W 25]

Okna/balkonska vrata

Uw = 0,79 W/m K [trojna zasteklitev]

Uw = 1,10 W/m2K [dvojna zasteklitev]

Vhodna vrata

Ud = 0,79 W/m2K [Les/Alu tip po izbiri]

Ud = 1,30 W/m2K [Les/Alu tip platana]

Energijska vrednost

< 15 kWh/m2a

< 45 kWh/m2a

2

2

Pri standardno grajeni hiši znašajo ti podatki okoli 60 – 120 kWh/m2a

10 Instalater

December 2008

Slika 10 – Del lepo urejene strojnice v kleti poslovne zgradbe

strijskih parkov), ki so nameščeni v bližini centra za uporabne raziskave. Vse skupaj pa se povezujejo z rekreacijo in dogodki, ki so kot destinacija ključnega pomena

oziroma »bolj« privlačna ponudba. Park se razprostira na skoraj 15 hektarjih uporabne površine z

Slika 9 – Prva izmed pomembnejših zgradb bo že v kratkem odprla svoja vrata

Podjetniški park

neodvisnih okoljskih podjetij, v katerem bo prostor za podjetja, uporabne raziskave in pridobivanje izkušenj. Na ogled bodo tudi razstave o svetovnih dosežkih s tega področja.

Najbolj aktivno delovno okolje v Hartenbergu se beleži na okoljskem področju. Tudi v mestu se v ozadju vzporedno s sedanjo prakso in poleg rednih aktivnosti razvija znanstveno področje (to pomeni, da Ekopark deluje v veliki meri popolnoma neodvisno).

Tesno povezana kombinacija dela, raziskav in izkušenj, je v tem trenutku mogoče najti le na področju Ökopark Hartberg. Za mnoge že uveljavljene družbe je ravno ta interakcija pomembna prednost in ne samo lokacija, prav tako je pomemben dejavnik oziroma imidž podobe.

Obstaja posebna želja, saj obstaja enkraten ambient, ki zagotavlja smiselno in pomembno infrastrukturo na različnih področjih (na ravni komercialnih in indu-

Slika 11 – V ekoparku ne gre brez vetrnice

Preglednica 2: Primerjava cen med nizkoenergijsko in pasivno hišo. Nizkoenergijska hiša

Pasivna hiša

Stanovanje z 87 m2 vključno s 350 m2 zemljišča

Stanovanje z 87 m2 vključno s 350 m2 zemljišča

Cena

Cena

V surovem stanju

104.900 EUR V surovem stanju

108.700 EUR

Površinsko obdelana

161.500 EUR Površinsko obdelana

174.700 EUR

Na ključ

179.300 EUR Na ključ

Dvojček 121 m vključno s 450 m zemljišča 2

2

192.400 EUR

Dvojček 121 m vključno s 450 m zemljišča 2

2

V surovem stanju

157.400 EUR V surovem stanju

163.600 EUR

Površinsko obdelana

239.800 EUR Površinsko obdelana

259.500 EUR

Na ključ

1265.800 EUR Na ključ

Vse cene so iz meseca oktobra 2008 in je vključen 20 % davek

285.500 EUR

različnimi skladiščnimi, pisarniškimi in razstavnimi prostori, ki jih ima v najemu preko 35 podjetij. Na sliki 8 je viden le del ekoparka, v katerem so nameščene proizvodne hale.

Raziskovalni park V sklopu skupnega dela lahko Raziskovalni park s svojimi servisnimi partnerji JOANNEUM RESEARCH, S-I-M in IG Pasivne hiše sodeluje v številnih raziskavah in tehnološko razvojnih

December 2008

Instalater

11

Društvo instalaterjev energetikov Maribor nudi svojim članom

50 % popust za nabavo računalniškega program za izdelavo predračunov.

Računalniški program »Win/Norm« Slika 12 – Zelena streha

projektih. Raziskovalni park je usposobljen dajati različne ponudbe in jih tudi uspešno zaključiti. Prav tako se v Raziskovalni park vključujejo podjetja iz različnih področij, ki lahko z različnimi inovacijami in vedenji iz tehnološko transferskih procesov pridobijo številne odgovore.

saj nobena zunanja in tudi notranja stena ni zidana ravno. Vse stene so z nagibom, razlage zakaj tako pa žal nisem uspel dobiti. Gostitelji so nas povabili še na ogled parka z vožnjo s panoramskim dvigalom, kjer je lep razgled na celotni Ekopark (stolp ob

Prihrani čas, denar, živce in telefonske impulze. Program opravi vso delo pri kalkulacijah na osnovi vnesenih normativov, cen materialov in urne postavke podjetja.

Kako postati član društva? Napišite vaš naslov in nam ga pošljite po elektronski pošti na: [email protected] ali po pošti na naslov: Društvo instalaterjev energetikov Maribor Ahacljeva ul. 12a, 2000 Maribor Včlanijo se lahko tudi fizične osebe, ki jih zanima področje energetike. Vsi člani bodo brezplačno prejemali tudi strokovno revijo INSTALATER. Članstvo v društvu je brezplačno.

Slika 13 – Sprejemni prostor v objektu Maxoom

Info-zabava park V Avstriji je prvi Info-zabava park, ki je v povezavi z ekologijo, gospodarstvom in za obiskovalce na nivoju trajne zabavne izkušnje. Na splošno je doživetje za obiskovalce razdeljeno na več kot 30 področij z različnimi tematikami o naravoslovju. Usposabljanja, seminarji za znanstvene, kulturne in gospodarske prireditve vseh vrst in okrogle mize so prioriteta ekološkega parka. Na tokratnem obisku smo si ogledali zgradbo, v kateri bo deloval podjetniški park (slika 9). Zanimiva sedemnadstropna zgradba, ob kateri se nahaja 50 m visoko panoramsko dvigalo pritegne pozornost vsakega obiskovalca. Zanimiv je predvsem način gradnje,

poslovni zgradbi na sliki 9). Neposredno ob samem objektu še stojijo številni energijsko varčno naravnani objekti. Zanimiv je bil pogled na objekt v neposredni bližini, ki je prekrit z zeleno streho (slika št. 11). Tik ob njem stoji velika vetrnica in številni proizvodni objekti opremljeni s sprejemniki za fotovoltajiko. Proizvodnja v teh halah je izključno namenjena izdelavi elementov za gradnjo pasivnih hiš. Na koncu smo si še ogledali razstavni objekt Maxoom (slika št. 13). Lepo opremljen sprejemni prostor, v katerem so nameščeni številni in lepo urejeni akvariji navdihnejo slehernega obiskovalca. Na razpolago je bilo veliko strokovnega materiala in za bolj detajlno razlago so nam bili na voljo številni strokovni delavci.

Rekuperatorji in oprema za prezračevanje varčnih in pasivnih hiš od osnutka do zvedbe, vse na enem mestu.

Nudimo zračne in tekočinske zemeljske kolektorje za predgrevanje zraka pozimi, gibljive prezračevalne cevi FRS in izolirane cevi ISO PIPE. Izvajalcem nudimo svetovanje in strokovno pomoč pri izvedbi prisilnega prezračevanja.

Ventilatorji: kopalniški, okenski, kanalski, dimniški, strešni, stropni, industrijski

Agregat

Grelci in sušilci: sušilci zraka, sušilci rok in las, električni grelci zraka

d.o.o., Stanežiče 7m, 1210 LJ-Šentvid tel.: 01 516 10 56, telefax: 01 516 10 55, gsm: +386 31 217 459, e-mail: [email protected], www.AGREGAT.si

12 Instalater

December 2008

Toplotne črpalke ATLAS TERMAL Inovativne rešitve, široka paleta izdelkov in ugodna ponudba. Atlas Termal predstavlja nove modele toplotnih črpalk za ogrevanje in hlajenje Po uspešnem vstopu znamke Atlas Termal na slovenski trg toplotnih črpalk, je podjetje pripravilo paleto novih modelov toplotnih črpalk za ogrevanje in hlajenje prostorov, ki izkoriščajo toplotne vire zrak, vodo ali geotermalno energijo ter toplotno črpalko za ogrevanje sanitarne vode.

Sistem ZRAK / VODA Toplotne črpalke zrak/voda so zelo razširjenje in se zahvaljujoč hitremu razvoju vedno pogosteje uporabljajo tudi za ogrevanje objektov v hladnejših področjih.

Atlas Termal nudi toplotne črpalke zrak/voda v dveh izvedbah, v kompaktni izvedbi, kjer je celotna naprava postavljena na prostem, ter sistem z ločenim uparjalnikom, kjer je glavni del postavljen v kotlovnici, zunanji izmenjeval-

nik pa je možno montirati na tla ali na zid. Kompaktno izvedbo je potrebno povezati s sistemom ogrevanja, pri deljeni izvedbi pa je potrebno izvesti hladilniško povezavo med notranjo in zunanjo enoto. Kombinacija sodobnega Sanyo Scroll kompresorja in velikih uparjalnikov ter hladiva R410A omogoča delovanje tudi pri zelo nizkih zunanjih temperaturah. Vse toplotne črpalke zrak/voda imajo možnost priklopa na bojler z vgrajenim kondenzatorjem. Tako se sanitarna voda ogreva na visoko temperaturo z viškom vročih par iz kompresorja.

Sistem ZEMLJA / VODA in VODA / VODA Toplotne črpalke zemlja/voda in voda/voda omogočajo zelo velike prihranke zaradi stabilne temperature toplotnega vira (zemeljki kolektor nad 0°C in talna voda nad 10°C). Tudi v teh napravah je uporabljeno hladivo R410A, zato je možno doseganje zelo visokih izkoristkov. Posebni prenosniki ETS (tube in shell) so odporni na usedline v talni vodi in omogočajo stabilno delovanje naprave skozi celotno življenjsko dobo. Toplotna črpalka zemlja/voda ali voda/voda zahteva pri montaži vodoinstalaterske spretnosti, znanje hladilniške tehnike ni potrebno. Prav s tem namenom smo super-grelec – kondenzator za ogrevanje sanitarne vode vgradili v samo napravo. Tako je potrebno priključiti le cevi, namestiti črpalke in izvesti regulacijo sistema.

14 Instalater

December 2008

Toplotna črpalka za ogrevanje sanitarne vode

sanitarne vode, kar pa ni najbolje za samo toplotno črpalko.

Zelo učinkovita rešitev za ogrevanje sanitarne vode je manjša toplotna črpalka, nameščena na 200 l oz. 300 l bojlerju. Za ogrevanje sanitarne vode uporablja toploto zraka v prostoru in obenem nudi funkcijo ohlajevanja prostorov. Tako pridobljen ohlajen zrak lahko tudi usmerjamo preko prezračevalnih kanalov v druge prostore v objektu. Tovrstna toplotna črpalka prihrani približno 75% energije.

Toplotne črpalke »ATLAS TERMAL« nudijo posebno funkcijo ogrevanja sanitarne vode na vedno visoko temperaturo, ne glede na temperaturni režim ogrevanja. Tako se sanitarna voda v bojlerju ogreva na 55°C tudi, kadar TČ deluje v režimu talnega gretja 35°C in celo, kadar hladi.

Ogrevanje sanitarne vode s super-grelcem Ker so toplotne črpalke v večini primerov namenjene ogrevanju v nizkotemperaturnem režimu, se pri uporabniku pojavi problem dogrevanja sanitarne vode na ustrezno visoko temperaturo. Kot vemo, ogrevanje v režimu talnega gretja pri 35°C ni dovolj za sanitarno vodo, prav pri tej temperaturi je največja nevarnost nastanka bakterij legionele. Zato je uporabnik prisiljen dogrevati sanitarno vodo na drug način, ali pa mora imeti toplotna črpalka posebno funkcijo ogrevanja

V slabše izoliranem objektu se sistem zrak/voda dimenzionira tako, da pokriva toplotne potrebe do zunanje temperature -5°C. V praksi je to nad 90% ogrevalne sezone.

Široka paleta izdelkov vedno na voljo po ugodni ceni

V ta namen je v TČ ali pa v bojler vgrajen poseben prenosnik – kondenzator, ki oddaja toploto vroče pare iz kompresorja pri zelo visoki temperaturi.

Podjetje Atlas iz Celja, kot uvoznik vedno drži na zalogi zadostne količine toplotnih črpalk vseh vrst in nudi kupcem hitro dobavo, visok nivo storitve, strokovno svetovanje, kakovostno tehnično podporo in jamstvo za brezhibno delovanje izdelkov.

Toplotne črpalke pokrivajo od 90 do 100% energijskih potreb objekta Sistem ogrevanja s toplotno črpalko je navadno zasnovan tako, da pokriva energijske potrebe objekta v celoti ali pa delno. Delež pokritja je odvisen od toplotne izolacije objekta, načina ogrevanja in izvora toplote za toplotno črpalko. Sistem voda/voda ali zemlja/ voda lahko pokriva do 100% toplotne potrebe objekta tudi pri slabši izolaciji in radiatorskem

Kamini Že v preteklosti si je človek zaradi večjega ugodja ogreval prostor, v katerem je bival. Začel je z odprtim ognjiščem, ki ga je kasneje dograjeval. Tako poznamo danes

z nizkotemperaturnim režimom ogrevanja. Tako je zagotovljeno pokrivanje toplotnih potreb tudi pri zelo nizkih temperaturah, okoli -15°C.

več vrst peči, s katerimi je mogoče prostor ogrevati. Zaradi vse večjega prodora sodobnih sistemov centralnega ogrevanja smo iz dneva v dan priča, kako se stare, klasične peči vse bolj odmikajo. Zaradi vse večje nostalgije po starem in lepem pa si vedno več ljudi vgrajuje kamine, predvsem takšne, ki se s svojim lepim videzom vklapljajo v lepo urejene prostore. Stroški za izdelavo kamina so relativno nizki, vendar pa zahteva upravljanje s kaminom veliko dela.

ogrevanju, saj je temperatura toplotnega vira stalna in relativno visoka (+10°C talna voda in +2°C zemeljski kolektor). Sistem zrak/voda pa najbolj racionalno deluje v dobro izoliranih objektih

Monterjem pa dostop do znanja, rezervnih delov, inovacij ter vedno ugodne ponudbe ter svetovanje pri izbiri modela, podporo pri montaži in zagonu ter podporo pri servisiranju. Yasin Jodeh

Atlas Trading d.o.o. www.atlas-trading.si [email protected] 080 20 65

December 2008

Instalater

15

Zamenjava ogrevalne naprave Ogrevalno napravo večstanovanjske ali enodružinske hiše, ki je bila vgrajena pred več leti je potrebno sanirati ali v celoti zamenjati s takšno, ki je sam svoj energetski proizvajalec. To pa ni vedno najboljša rešitev in tudi ne okolju prijazna rešitev. Danes lahko izbiramo med številnimi ogrevalnimi sistemi. Ti delujejo z različnimi energijskimi viri z okolju prijazno energijo, ki postajajo, tendenciozno in dolgoročno gledano v primerjavi s kurilnim oljem in zemeljskim plinom, vse bolj konkurenčni. Vsekakor se izplača pred zamenjavo ogrevalnega sistema napraviti različne primerjave.

ali tople vode. Da to dosežemo, potrebuje električno energijo (1/3 energije).

Toplotna črpalka

S toplotno črpalko v nekaterih primerih zagotovimo celotno potrebno toploto za ogrevanje in pripravo tople vode, tako da ne potrebujemo niti rezervoarja za gorivo, niti dodatne peči in dimnika za ogrevanje.

Toplotna črpalka deluje v povprečju z dvema tretjinama toplote iz okolja in z eno tretjino električne energije. Toploto iz zraka, zemlje, vode ali odpadne vode industrijskih procesov, lahko uporabimo za ogrevanje zgradb ali za pripravo tople vode. S pomočjo toplotne črpalke povišamo temperaturo, ki je potrebna za ogrevanje stanovanja

Različni energijski izvori zagotavljajo različne izkoristke. Tako se na primer poraba odpadne toplote v industriji izkaže za zelo gospodarno. Nekaj manj učinkovito je koriščenje zemeljske toplote (s pomočjo zemeljskih sond), in toplote dobljene iz podtalnice in površinskih voda. Toplota dobljena iz zunanjega zraka ima najnižji izkoristek. V načelu velja: manjša kot je temperaturna razlika med izvorom toplote in potrebno ogrevalno temperaturo, toliko učinkovitejše je ogrevanje.

Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da lahko vgradimo toplotno črpalko? ))Toplotne črpalke so predvsem učinkovite, če je zgradba zelo dobro toplotno izolirana in če

ogrevalni sistem obratuje z nizkotemperaturnim režimom. ))Toplotna črpalka mora biti prilagojena ogrevalnemu sistemu. Zato je obvezno pred vgradnjo toplotne črpalke in ogrevalnega sistema izdelati projekt, ki je skladen z zahtevami po mednarodnih smernicah D-A-CH. ))Pri vgradnji toplotne črpalke, ki koristi toploto iz vode, je potrebno predhodno pridobiti koncesijo za njeno uporabo.

Daljinsko ogrevanje Daljinsko ogrevanje deluje kot velika naprava za centralno ogrevanje, saj preko razdelilnega omrežja oskrbujejo številne objekte ali stanovanjska naselja s toplo vodo za ogrevanje in sanitarno vodo. Daljinska ogrevanja so najbolj razširjena v mestih ali v strnjenih naseljih, kjer je na relativno majhnem območju veliko število stanovanjskih zgradb. Ena izmed možnosti pridobivanja toplote, potrebne za daljinsko ogrevanje je sežiganje smeti (slika 2).

o dobavi toplote, ki jo skleneta naročnik in dobavitelj. Pogodba določa pravila in pogoje o dobavi toplotne energije. V pogodbi so tudi točno določeni tehnični pogoji dobave. ))Za priključek na cevni razvod, predajno postajo in za toplotni izmenjevalec mora biti zagotovljen dovolj velik prostor v stanovanjskem objektu. Prostor, ki smo ga potrebovali za oljni rezervoar ali kurilnico lahko uporabimo za druge namene.

Ogrevanje z lesom Drva spadajo med energent, ki je nevtralen na CO2. Drva lahko kot energent koristimo na številne načine. Les je s CO2 nevtralen energent, ker je pri rasti vezan na veliko CO2, ki se pri izgorevanju ali trohnenju ponovno sprošča. Na tržišču je danes na razpolago veliko število ogrevalnih sistemov, ki omogočajo kurjenje z lesom, na primer kaminska peč. V velikih

Slika 2: Sežigalnica smeti na Dunaju

Manjši sistemi daljinskega ogrevanja lahko delujejo s toploto iz velikih ogrevalnih naprav ali s pomočjo odpadne toplote, ki se sprošča v različnih industrijskih proizvodnjah, na primer odpadne tople vode, dimnih plinov itd.

Slika 1: Toplotna črpalka, ki koristi toploto iz okolja

Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da se lahko priključimo na daljinsko ogrevanje? ))Osnova za dobavo toplote je predhodno sklenjena pogodba

ogrevalnih sistemih, na primer v povezavi z ogrevanjem, se lahko lesni sekanci uporabljajo neposredno dobavljeni iz gozda. Primerjavo cen in prihrankov energije za ogrevanje različnih energentov prikazuje slika 3. Za eno in več družinske hiše se priporoča za ogrevanje uporaba pelet. S peleti lahko ogrevamo s popolno avtomatiko in za delo-

16 Instalater

December 2008 polovico energije, ki jo potrebujemo za pripravo tople sanitarne vode, in s tem znatno zmanjšamo odvajanje škodljivih emisij in CO2 v okolje. Kakšne so možnosti oziroma izkoristki sončne energije za pripravo tople sanitarne vode prikazuje slika 4.

Slika 3: Ogrevanje s peleti je prihranek energije in denarja

vanje ne potrebujemo veliko dela. Lesni peleti so izdelani iz stisnjenih ostankov žaganja in ne vsebujejo nobenih dodatkov. Ogrevanje s peleti je dobra alternativa, če moramo zamenjati ogrevanje z kurilnim oljem (v prostor za kurilno olje lahko vgradimo silos za shranjevanje peletov). Vsak ogrevalni sistem je mogoče kombinirati tudi s solarno napravo. Seveda pa je ogrevanje s peleti zelo konkurenčno v primerjavi z ogrevanjem s kurilnim oljem, zemeljskim plinom ali toplotno črpalko.

Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da lahko vgradimo ogrevalno napravo za kurjenje s peleti? ))Toplotni priključek za ogrevanje s peleti je smiseln samo, kadar je zagotovljena nabava peletov. ))Na razpolago mora biti dovolj prostora za ogrevalni kotel in

Solarno energijo lahko v cilju zmanjšanja porabe energije uporabimo za namene talnega ogrevanja ali kot dopolnilo ogrevanja z radiatorjem. Amortizacija solarne naprave za ogrevanje sanitarne tople vode se z ozirom na investicijski vložek, in zaradi nenehnega

spodinjstvo. ))Potrebujemo prostor za namestitev večjega sončnega toplotnega hranilnika in za cevno povezavo med sončnimi zbiralniki in cevno instalacijo.

Fosilna goriva: Zemeljski plin in kurilno olje Pri izgorevanju zemeljskega plina in kurilnega olja nastaja CO2, zato je varčevanje brezpogojno potrebno. Pri izgorevanju kurilnega olja ali zemeljskega plina nastaja CO2, ki bistveno vpliva na onesnaženje okolja oziroma klimo. Zaloga ze-

shrambo peletov. Prostor, ki ga potrebujemo za ogrevanje s peleti je primerljive velikosti z ogrevanjem s kurilnim oljem. ))Izvedbo projekta je potrebno naročiti pri strokovnjaku s tega področja ogrevalne tehnike.

Sončna energija Sonce nam pošilja prijazno energijo direktno v hišo. Ogrevalna naprava v stanovanjski hiši ne ogreva samo bivalnih prostorov, temveč omogoča tudi pripravo tople vode. Energijo, potrebno za toplo vodo, lahko dobimo direktno od sonca. V poletnem obdobju lahko sanitarno vodo segrevamo s pomočjo sončnih zbiralnikov, v prehodnih obdobjih, predvsem za namene ogrevanja stanovanjskih prostorov pa jo moramo še »samo dogreti «. V velikih stanovanjskih zgradbah lahko na ta način zagotovimo skoraj

Slika 4: Izkoristki sončne energije v mesecih leta

Slika 5: Plinski rezervoar

draženja energije lahko relativno hitro obrestuje. V razvitejših in energetsko razgledanih državah se daje takšni vgradnji vse večja podpora in denarni prispevek.

Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da lahko vgradimo solarno napravo? ))Potrebna je dovolj velika ravna streha ali streha z določenim naklonom, obrnjena na jug, jugozahod ali jugovzhod. ))Potreben je prostor za sončne zbiralnike, približno en kvadratni meter na osebo, velja za solarno ogrevanje v večstanovanjskih objektih ali pa štiri do pet kvadratnih metrov na go-

meljskega plina in nafte so omejene, vendar kljub povpraševanju cene posledično iz leta v leto naraščajo. Transport nafte se v glavnem vrši z ladjami in po železnicah, medtem ko se transport plina v glavnem vrši po dolgih cevnih napeljavah direktno do porabnika ali do plinskih rezervoarjev (slika 5). Vse to pa je lahko zaradi nesreče ali puščanja instalacije dodatna nevarnost za naše okolje. Nafta in plin sta dragoceni surovini in zato ne smeta biti prvenstveno namenjeni za ogrevanje. Zato je prav, preden se odločimo za ogrevalni sistem s kurilnim oljem ali pli-

December 2008 nom, da raziščemo možnost ogrevanja z obnovljivimi viri energije. Odločitev za obnovljivi vir je zagotovo najboljša odločitev. V kolikor se odločimo za fosilno gorivo, ima zemeljski plin, v primerjavi s kurilnim oljem, veliko ekološko prednost.

Zemeljski plin proizvaja manj CO2 kot kurilno olje. Na osnovi kemijske sestave se sproščajo pri izgorevanju zemeljskega plina manjše količine CO2 kot pri kurilnem olju. Najboljša rešitev je torej vgradnja kondenzacijskega kotla. V kolikor je ogrevalni sistem pravilno določen in reguliran, lahko znaša letni prihranek tudi do 10 procentov potrebne energije. Zemeljski plin je primeren tudi za kogeneracijo, kjer lahko istočasno zagotovimo proizvodnjo toplote in električne energije.

Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da lahko ogrevanje priključimo na omrežje zemeljskega plina? ))V hišo ali vsaj po cesti mora biti speljana plinska napeljava. ))Od distributerja mora biti zagotovljena dobava plina. ))Načrt in izvedba morata biti prepuščena kvalificiranemu strokovnjaku. Kurilno olje je še vedno najpogosteje uporabljen energent. Do prve energetske krize je kurilno olje veljalo kot cenovno najugodnejši energent in je imelo tudi številne druge prednosti, lahko shranjevanje in visoko energijsko vrednost. Politični dogodki v državah izvoznicah in problemi s transporti imajo velik vpliv na spreminjanje cene nafte. Pri odločitvi za vgradnjo ogrevalnega sistema z ogrevanjem na kurilno olje se priporoča uporaba kon-

Instalater denzacijskega oljnega kotla. S pravilno vgradnjo in dobro regulacijo lahko letno prihranimo šest do deset odstotkov goriva. Vse bolj se tudi priporoča uporaba ekološkega kurilnega olja, ki vsebuje malo žvepla. Na sliki 7 je vidna primerjava gibanja cen kurilnega olja v primerjavi z zemeljskim plinom in elektriko.

Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da lahko ogrevamo s kurilnim oljem? ))Rezervoar kurilnega olja mora imeti ustrezne dimenzije in biti

ponudnikov in narediti dobro primerjavo. Razdeliti časovno posamezne faze dela, saj lahko obnova traja tudi do več mesecev.

Drugič: Izbira toplotne izolacija Načeloma velja, preden se odločimo za zamenjavo sistema moramo zagotoviti, da bo po obnovi poraba energije v zgradbi kolikor je mogoče znižana, zato je nujno potrebno izvesti dobro toplotno izolacijo fasade, kletne plošče, oziroma vseh gradbenih elementov, vključno z vgradnjo oken s toplotno izolacijskimi stekli. Dobra toplotna izolacija prinese veliko, saj je z zmanjšanimi to-

Slika 6: Kurilno olje in primerjava cen, plin - olje

vgrajen tako, da ne more priti do izliva v podtalnico. ))Skladišča z nevarnimi tekočinami, ki ogrožajo podtalno vodo, morajo odgovarjati predpisom in biti pregledane.

Zamenjava ogrevalnega sistema Opis postopka: Zamenjava centralnega ogrevanja spada med težja opravila, zato je prav, da ukrepamo korak za korakom: Prvič: Vzeti si moramo dovolj časa in razmisliti o številnih variantah za izbiro sistema. Pridobiti več

Slika 7: Kurilno olje in rast cen

plotnimi izgubami potrebna tudi manjša ogrevalna naprava, ki zagotavlja manjšo porabo goriva in izpolnjuje zahteve za pridobitev energetske izkaznice. Energijska izkaznica zagotavlja zgradbo s termično kvalitetnim ovojem. Energijska izkaznica pove, koliko energije na kvadratni meter na leto porabimo za ogrevanje.

Tretjič: Glede izbire energenta se posvetovati s strokovnjakom Najboljša odločitev je zagotovo, da obstoječo napravo zamenjamo z enakim ogrevalnim energentom. Vsekakor pa pomeni da premislimo tudi na alternativo in morebiti preidemo na zamenjavo in se odločimo za vgradnjo sistema z obnovljivim virom energije, s katerim bomo istočasno tudi manj obremenjevali okolje. K načrtovanju je potrebno pritegniti izkušenega strokovnjaka, najbolje je strokovnjaka za projektiranje hišne tehnike ali energetskega svetovalca. Strokovnjaku je treba nuditi dovolj informacij, da bo lahko našel pravo rešitev.

17

Četrtič: Uporaba okolju prijazne tehnologije Poleg izbire energenta, se lahko srečamo še s številnimi drugimi ukrepi, da najdemo pravo rešitev: ))Izbrati je potrebno ogrevalni sistem, ki bo istočasno zagotavljal ogrevanje in pripravo tople vode. )) Izračun potrebne moči ogrevalne naprave je naloga, ki jo moramo zaupati strokovnjaku. Pri izbiri novega sistema ne smemo dodati rezerve. Potrebna izračunana moč naprave ima zadovoljivo moč, da lahko zadovolji potrebe po ogrevanju in pripravi tople vode. ))Vgraditi je potrebno sodobno obtočno črpalko, saj le ta prihrani veliko električne energije, v primerjavi s črpalkami, ki so bile izdelane pred letom 1990. ))K ogrevalnim telesom je potrebno obvezno vgraditi termostatske ventile, da lahko stanovalci regulirajo temperaturo v prostoru. Individualna regulacija bo do leta 2010 postala obvezna po številnih regijah. Petič: Ponudba za vgradnjo in pričakovana podaljšana garancija Pred izvedbo obnove ali zamenjave ogrevalnega sistema je potrebno pridobiti več ponudb in skleniti pogodbo za izvedbo del. V ponudbi mora vsak izvajalec opisati izvedbo del z vrsto materialov, ki jih bo vgradil in tehnično uporabnost del, ki jih bo izvedel na »ključ«. Od izvajalca je potrebno skupaj s ponudbo zahtevati tudi rok garancije. Številna podjetja, oziroma proizvajalci kvalitetnih energetskih naprav, ki s svojimi kooperanti organizirajo izobraževanje, dajejo podaljšano garancijsko dobo tudi do deset let. Šestič: Vgradnja, nastavitev in poskusno delovanje; Preden prične ogrevalna naprava obratovati, moramo predhodno opraviti tlačni preizkus in nastavitev. Izvajalsko podjetje mora pred predajo opravljenih del izdelati obratovalna navodila za delovanje. Seveda pa mora izvajalsko podjetje v garancijskem obdobju poskrbeti za redno servisiranje in za optimiranje ogrevalnega sistema.

18 Instalater

December 2008

Instalacije in ogrevalni sistemi V času sodobne tehnologije je pri gradnji eno ali dvodružinske hiše na voljo veliko zahtevnih ogrevalnih sistemov, ki se po potrebi lahko tudi medsebojno povezujejo.

V preglednici 1 so prikazane instalacije in dimenzije cevi vertikalnih razvodov: Na sliki 1 je prikazan vertikalni jašek, v katerega so nameščeni vsi potrebni cevni razvodi.

))Na ekološki način dobljena električna energija za posamezna gospodinjstva ))Fotovoltaika ))Toplotne črpalke ))Ogrevanje z lesnimi peleti ))Kaminske peči

Slika 1: Jašek za cevne razvode

Pri številnih gradnjah stanovanjskih objektov z različnimi stanovanjskimi enotami in vedno večjimi površinami je še posebej pomembna izvedba etažnega ogrevalnega sistema. Vse pomembnejša je regulacija, ki je sicer pomembna pri centralni oskrbi toplote. Priporočljiva je tudi za individualno uporabo stanovanjske enote, saj ima velik vpliv na varčevanje energije, kajti računi za porabljeno energijo so vse višji. V ta namen se v vsaki stanovanjski enoti vgradi razdelilnik za predtok in povratni tok ogrevalnega sistema, na katerem so vgrajeni regulacijski ventili za regulacijo toplote v posameznih prostorih. Prostore lahko ogreva-

mo z radiatorji, konvektorji ali s talnim oziroma stenskim ogrevanjem.

Področje, ki ga lahko imenujemo »Moderna hišna tehnika« delimo na tri dele: 1. Hišne instalacije Prvo poglavje obravnava naprave in aparate, ki so narejeni tako, da nam omogočajo udobno življenje v hiši in so enostavno oblikovani: ))udobno prezračevanje, ))pitna voda, ))priprava tople vode, ))sanitarne instalacije, ))uporaba deževnice, ))naprava za centralno sesanje prahu, ))energijsko varčne hišne naprave.

Preglednica 1: Vrste instalacij in dimenzije Vrsta instalacije

dimenzija

Za centralno sesanje prahu

1 x 44 mm

Odtočna kanalizacija

1 x 100 mm

Za prezračevanje

2 x 160 mm

Odtoki za odpadno vodo

1 x 250 mm

Razvod za pitno vodo po etaži

2 x 25 mm

Za toplo vodo

2 x 25 mm

Predtok in povratni tok za ogrevalni sistem

2 x 25 mm

Razvod za solarno ogrevanje

2 x 25 mm

Za električno instalacijo (jaki tok)

/

Za telekomunikacijski sistem

/

Slika 2: Cevni razvodi za različne načine ogrevanja

Legenda: RP PP OV ZV TO PR KR

- Raztezna posoda - Polnilno praznilna pipa - Odzračevalni ventil - Zaporni ventil - Talno ogrevanje - Ploščati radiatorji - Klasični radiatorji (v različnih oblikah) PV - Povratni vod ogrevanja P - Predtok ogrevanja OK - Ogrevalni kotel (proizvajalec toplote) VV - Varnostni ventil VK - Vgradni konvektor OČ - Obtočna črpalka PrV - Prelivni ventil R - Razdelilnik MT - Merilec toplote 2. Energija v hiši Drugo poglavje obravnava rešitve, ki zbirajo potrebno energijo za ogrevanje prostorov in proizvodnjo tople vode: ))Sončna energija – neizčrpen in brezplačen vir energije

))Lončene peči ))Kotli na uplinjanje lesa ))Ogrevanja z lesnimi sekanci ))Daljinska ogrevanja ))Zemeljski plin ))Utekočinjeni naftni plin ))Direktno električno ogrevanje 3. Nizko temperaturni ogrevalni sistemi V tretjem oziroma v zadnjem delu se obravnavajo učinkoviti ogrevalni sistemi, še posebej stenska in talna ogrevanja za ogrevanje prostorov v stanovanjskih hišah. Po hišah so speljani številni instalacijski vodi, ki potekajo od kleti in delno do podstrešja. Zato arhitekti in projektanti hišnih instalacij predlagajo, da so prostori z vodovodno napeljavo razvrščeni eden nad drugim. Na sliki 2 je prikazan toplovodni dvocevni ogrevalni sitem za delovanje z obtočno črpalko, etažna

December 2008

Instalater

19

transparentne toplotne izolacije. Preden se odločimo za vgradnjo ogrevalnega sistema, je potrebno predhodno dobro preveriti vse možnosti. Potrebno je preveriti toplotne izgube in izrabiti sevanje sonca za pridobivanje dodatne toplotne energije. In kako pripraviti omenjeno?

Slika 3: Transparentna toplotna izolacija

razdelitev za individualno stanovanjsko ogrevanje in različni primeri ogrevalnih sistemov. Prednosti ogrevalnih sistemov s toplo vodo: ))enostavno rokovanje in ugodno počutje, ))enostavna regulacija z možnostjo spremembe temperature

vode, ))ugodna prostorska klima zaradi nizke temperature ogrevalnega telesa, ))velika varnost delovanja ogrevalnega sistema zaradi relativno nizke temperature ogrevalnega medija, ))relativno majhna korozija in ))dolga življenjska doba.

Za transport ogrevalnega medija se vgrajujejo jeklene cevi in za manjše dimenzije cevi iz bakra, mehkega jekla in plastike. Za talna in stenska ogrevanja se večinoma uporabljajo cevi iz plastičnih mas, ki so primerne za nizko temperaturne sisteme. Na sliki 3 je prikazana shema delovanja

Potrebno je, da zgradbo dobro toplotno izoliramo. Vgraditi moramo ogrevalno napravo z bistveno manjšo močjo, kot so se vgrajevale predhodno, ali kot je bila vgrajena pred sanacijo objekta. Nekje med 5 in do maksimalno 12 kW močan ogrevalni kotel, vključno s pripravo tople vode, zadostuje za ogrevanje stanovanjske površine od 100 do 150 m2. Prav tako je potrebno manjše površine določiti tudi pri ogrevalnih telesih, pri čemer je treba upoštevati nizko temperaturni režim, ki omogoča dodatne prihranke energije.

20 Instalater

December 2008

Izdelava cevnih lokov Nove cevi oziroma cevni loki iz plastike, bakra in drugih surovin vse bolj izpodrivajo cevne instalacije iz jeklenih cevi. Toda, še vedno je potrebno, in še kar nekaj časa bo tako, da bo potrebno določene cevne razvode izvajati s trdnejšimi materiali. Zato je prav, da ohranjamo znanje, ki je še ne dolgo tega veljalo za prepotrebno. Cevni lok paralelne instalacije Kadar vgrajujemo cevni razvod z več vzporedno vodenimi cevmi eno poleg druge, se skoraj vedno soočamo z istim vprašanjem, kako cevni razvod izvesti?

2. Nazaj od točke M izmerimo in zarišemo potrebno dolžino ter vzamemo točko a kot začetek polmera. 3. Od začetne točke a, ki šteje za začetek upogiba loka, se zariše

Enačba 1

Skoraj vedno pa ostaja isti odgovor, četudi so cevi enakega ali različnega preseka, in sicer:

skupna dolžina, ki je potrebna za upogib loka. Določi se s pomočjo enačbe 1.

a.) Če se odločimo, da so na vseh ceveh enaki upogibni polmeri, nastane med loki relativno velik razmik, kar je lahko na videz tudi moteče (slika 1).

Cev II

b.) V kolikor pa želimo, da so cevi speljane paralelno tudi v zavojih, moramo izvesti različno velike polmere (slika 2).

Izvedba cevnega loka z enakim upogibnim polmerom Pri obravnavanem primeru slika 1 zarišemo mero za cevni razmik 120 mm in upogibni polmer 100 mm. Nato nadaljujemo po sledečem primeru:

Cev I 1. Na steno ležeče cevi zarišemo želeno mero in jo označimo kot točko M.

Slika 1: Sprememba smeri pri paralelni instalaciji in enakem polmeru cevnega loka

1. Pri zarisovanju naslednje daljše cevi II na želeno mero in z istim razmikom 120 mm, prenesemo točko M na cev II. 2. Od točke M merimo polmer r nazaj, tako določimo začetek upogiba. Iz točke a zarišemo dolžino upogiba. Določi se s pomočjo enačbe 2.

polmerom in enake dolžine upogibov. Točka M in začetna upogibna točka a na cevi sta skupaj s cevnim razmikom vrinjeni druga proti drugi.

Cev I Izračun želene mere in s tem točke M:

Cevni loki z enakim izhodiščem polmera

Začetek cevi do kota stene: 180 mm Razdalja cevi I od zidu: 120 mm Želena mera do sredine cevi : 300 mm

Cevni razvod lahko izvedemo tudi z vzporednimi cevnimi loki, kot je prikazano na sliki 2.

Za cev I je upogibni polmer r = 100 mm. Dolžina upogiba se zariše kot je prikazano na sliki 1.

2. Od točke M merimo polmer vedno nazaj in prenesemo znano dolžino na začetek dolžine loka za upogib.

Pri takšnih izvedbah imajo cevni loki isto središčno točko in odgovarjajočo ustrezno dolžino polmera.

Cev II

Pri tem postopku dobimo vse cevne loke z enakim upogibnim

Polmer in dolžina loka se za vsak lok izračuna drugače.

Cev III 1. Če želimo podaljšati polmer na želeno mero in obdržati enak razmik, izvedemo to enako kot pri opisanem primeru za cev II.

Enačba 2

Enačba 3

Želena mera je za cevni razmik daljša, in znaša: 300 + 120 = 420 mm. Upogibni polmer znaša: 100 + 120 = 220 mm.

Enačba 4

December 2008

Instalater

21

Enačba 5

Dolžino upogiba loka lahko izračunamo z enačbo 3.

V praksi ima zaradi enostavnejše izvedbe prednost prvi primer.

Cev III

Cevni loki iz drugega primera so na oko videti lepši, vendar jih je veliko težje izdelati in se izvajajo le do premera cevi Ø32.

Mera cevnega razmika znaša: 420 + 120 = 540 mm upogibnega polmera pa: 220 + 120 = 340 mm.

Dolžina upogiba polmera Kot je videti na sliki 2, je pri vseh ceveh začetek upogiba a na enaki višini. Pri zarisovanju loka za cev I ugotovimo, da se lok začne v točki a in da se dolžina upogiba za naslednjo cev prenese od tu, ne da bi se najprej določila točka M.

Večje dimenzije se izvajajo z varilnimi loki. Pri izdelavi lokov z podaljšanim polmerom je najbolje opraviti s pomočjo pločevinaste šablone, ki jo položimo v notranji del loka. Pri izdelavi velikih radiusov je najbolje, da se lok zariše s pomočjo vrvice in krede na tla. Ivo Klevže

Slika 2: Sprememba smeri pri paralelni instalaciji in pri enaki upogibni točki

Društvo instalaterjev energetikov Maribor Ahacljeva ul. 12a, 2000 Maribor, tel.: +386 2 320 13 10; [email protected]

PRISTOPNA IZJAVA Podpisani/a __________________________________________________________________ želim postati član/članica Društva instalaterjev energetikov Maribor Datum rojstva: ___________________________________________________________________________________________________________ Izobrazba: _______________________________________________________________________________________________________________ Delovno področje: ________________________________________________________________________________________________________ Organizacija: _____________________________________________________________________________________________________________ Telefon: __________________________________________________________________________________________________________________ Naslov: __________________________________________________________________________________________________________________ Elektronski naslov: ________________________________________________________________________________________________________ Dovoljujem Društvu instalaterjev energetikov Maribor uporabo zgornjih podatkov za potrebe vodenja evidence članstva in za medsebojno obveščanje. Seznanjen/a sem, da bo Društvo instalaterjev energetikov hranilo in obdelovalo te podatke dokler bom njegov član/ članica. ____________________________ Datum:

____________________________ Podpis:

Podpisano prijavnico pošljite na naslov društva po navadni oz. elektronski pošti.

22 Instalater

December 2008

Pojem – energijski prihranki Energijski prihranek je za graditelje hiš že dolgo časa ena izmed najaktualnejših tem, in vse bolj uvaja energijsko primerljive dodatne aktivnosti za prihranke na tem področju. Vendar pa moramo omeniti, da je graditeljem hiš pogosto zelo težko razumeti številne pojme, ki so vezani na gradnjo hiš. Vprašamo se lahko, le koliko jih natančno ve, kaj je nizkoenergijska hiša, kdaj je individualna hiša nizkoenergijska ali pasivna, in kaj pomeni pojem U-vrednost. Letne toplotne potrebe Pojem letna potreba pomeni količino toplote, potrebna med ogrevalno sezono, da ogrejemo bivalne prostore na želeno temperaturo. Merimo jo z letno toplotno potrebo v kilovatnih urah na kvadratni meter (kWh/m2a). Pri ugotavljanju potreb ne smemo upoštevati samo toplotnih izgub, ki se izgubljajo skozi zunanje zidove in s prezračevanjem prostorov, temveč moramo upoštevati

tudi vse dobitke, ki so seštevek sončnega sevanja skozi okna in oddaje toplote ljudi, ki bivajo v prostorih. Primer toplotnih dobitkov oziroma prehoda toplote skozi toplotno izolacijsko steklo prikazuje slika 1.

Potrebe primarne energije Pri določanju primarne energije za ogrevanje hiš, za pripravo tople vode in električne energije, moramo upoštevati tudi izgube, ki nastanejo pri izgorevanju, vse do transporta goriva do objekta. Slika 2: Nizko energijska hiša: energijske potrebe za prezračevanje

Pri določanju energijskih potreb za stanovanjske zgradbe množimo s faktorjem primarne energije, ki znaša pri kurjenju z lesom 0,2, pri kurilnem olju in plinu 1,1 in pri električni energiji 3.

Delež vseh dejavnikov, ki prispevajo k energijskim potrebam nizkoenergijske hiše prikazuje slika 2.

To pomeni, da ima z lesom ogrevana hiša veliko manjšo potrebo po primarni energiji kot če je ogrevana s kurilnim oljem ali z električno energijo.

Pri pasivni hiši se soočimo z dobro prostorsko klimo brez aktivnega ogrevanja in klimatske naprave. Maksimalna toplotna potreba znaša 15 kWh/m2a in predstavlja 80 odstotkov vseh letnih energijskih potreb dosegljivih znotraj nizkoenergijske hiše, in celo več kot 90 procentov znotraj konvencionalno grajene hiše.

Nizkoenergijska hiša Že pri uvajanju zahtev za energijsko varčevanje je postala nizko energijska hiša zakoniti standard v novogradnjah. Letne toplotne potrebe smejo znašati do 70 kWh/ m2a in se ne smejo prekoračiti.

Slika 1: Toplotno izolacijsko steklo

To dosežemo z dobro toplotno izolacijo zgradbe, zračno tesnostjo, dobrimi toplotno izolacijskimi okni, s kontroliranim prezračevanjem in zmanjšanjem oziroma preprečitvijo nastanka toplotnih mostov.

Pasivna hiša

Seveda pa vse to ne sme vplivati na povečanje porabe električne energije, kamor spada tudi priprava tople vode in hišna električna energija, ki sme letno znašati za m2 stanovanjske površine največ do 120 kWh. Vse navedene vrednosti lahko dosežemo le, če dosledno upoštevamo dva osnovna pogoja: da

December 2008

Instalater

zmanjšamo toplotne izgube in optimiramo toplotne dobitke.

skupna količina zraka v eni uri izmenjati od 1,5 do trikrat.

Zračna tesnost

U-vrednost

V uredbah o energijskih prihrankih zasledimo tudi pojem zračna tesnost v stanovanjskih hišah.

U-vrednost pove, koliko toplotne energije uhaja skozi gradbeni element velikosti 1 m2, če znaša temperaturna razlika 1°.

Zračno tesnost ugotavljamo s tako imenovanim Blower-DoorTestom, tako da s pomočjo ventilatorja ustvarimo v notranjosti zgradbe podtlak in s pomočjo posebnega instrumenta preverimo pretok zraka.

Čim nižja je U-vrednost, tem boljša je toplotna izolacija in posledično tudi večji prihranek energije. U-vrednost označujemo z Wati na kvadratni meter Kelvina (W/ m2K).

Izmenjava zraka v hišah brez prezračevalne naprave sme imeti z maksimalno vrednostjo 3, pri hišah s prezračevalno napravo pa vrednost ne sme prekoračiti vrednost števila 1,5. To pomeni, da se pri slabšem pretoku zraka, kot je bil simuliran na testu, sme

Dobra U-vrednost za streho znaša okoli 0,2 W/m2K, zunanje stene in stene proti neogrevanem prostoru 0,35 W/ m2K, za kvalitetno toplotno zaščitno okno od 0,8 : 1,1 W/m2K in na primer za klasični opečni zidak debeline 37 cm 0,52 W/m2K.

23

Slika 3 - U-vrednost

Za ogrevanje na leto do 60 EUR prihranka Pri uporabi plinske ogrevalne naprave starejše izvedbe lahko znaša strošek na leto samo za vzdrževanje vžigalnega plamena tudi do 60 EUR in več. K dodatnim stroškom pa prispevajo še slabo

tesnjena okna, vrata, slabo izolirani cevni razvodi in nestrokovno vgrajena grelna telesa, ki zaradi neprimerne namestitve, najpogosteje pred zavesami, predstavljajo velik dodaten strošek porabe

Slika 1: Sodobna plinska ogrevalna naprava brez vzdrževalnega plamena v prerezu

energije, ki znašajo tudi do 10 % in več na sezono.

Veliko stroškov za ogrevanje lahko zmanjšamo tako da: ))Zastarele plinske ogrevalne naprave z vzdrževalnim plamenom, ki porabijo na leto tudi do 100 kubičnih metrov več plina, nadomestimo z zamenjavo z modernimi plinskimi napravami brez vzdrževalnega plamena. Neprimerno ogrevanje, ki predstavlja velik strošek, na primer ogrevanje s kamnito ploščo ali oljnim radiatorjem, ki potrebujejo dolgi čas za segrevanje prostora, zamenjamo z učinkovitejšimi ogrevalnimi sistemi. V praksi se pogosto uporabljajo le cenovno ugodne ogrevalne naprave, ki pa potrebujejo za ogretje prostora na želeno temperaturo veliko časa, zato številni strokovnjaki priporočajo vgradnjo časovno nastavljive regulacije z vgrajeno programsko uro, da se doseže optimalni čas vklopa, ki odgovarja potrebam za ogretje prostorov. ))Cevne razvode za ogrevanje, ki

Slika 2: Sodobna plinska ogrevalna

potekajo skozi hladne prostore dobro toplotno izoliramo. Velik prihranek dosežemo tudi z dodatno zatesnitvijo slabo tesnjenih oken in vrat. ))Odstranimo neprimerne obloge radiatorjev in zavese nameščene pred radiatorji, da omogočimo večje gibanje zraka in prihranek energije. ))Odzračimo cevni ogrevalni sistem in preprečimo zmanjšanje toplotne moči. ))Izvajamo redni servis in pregled naprav, ki jih mora obvezno opraviti za to primeren strokovnjak.

24 Instalater

December 2008

Zakaj se monterji bojijo ponujati toplotne črpalke? Danes je veliko monterjev centralnih kurjav, ki v veliki večini še vedno ponujajo kupcem samo konvencionalne ogrevalne sisteme (olje, plin, biomasa,…) pred toplotnimi črpalkami pa imajo nek strah in nezaupanje. To dejstvo je po svoje dokaj naravno, saj nekdo, ki je vgradil že na desetine določenih sistemov le-te pozna do potankosti in ga skoraj ničesar več ne more presenetiti.

tarne vode potrebujemo 2500 l olja na leto, potem so toplotne potrebe tega objekta približno: 2500 / 250 = 10 kW.

Toplotne črpalke pa so neke vrste drugačen sistem saj imajo določene specifične zakonitosti, ki jih moramo brezpogojno upoštevati, da bo tovrsten ogrevalni sistem deloval brezhibno.

Iz navedenega lahko zaključimo, da novogradnja (z normalnimi okenskimi površinami) ne sme imeti več kot 60 W/m2 specifičnih toplotnih potreb. To pomeni da za 200 m2 ogrevalne površine objekta ne potrebujemo več kot:

Ker pa so danes skoraj vsi monterji preobremenjeni z delom, tako ostaja zelo malo časa za spoznavanje s temi sistemi. Zato bodo v nadaljevanju postopoma predstavljene osnove tovrstnih ogrevalnih sistemov.

1) Kakšno moč toplotne črpalke izbrati ? To je eno prvih vprašanj, ko želimo stranki ponuditi nadomestilo za obstoječ ogrevalni sistem. Pa tudi, ko želimo toplotno črpalko vgraditi v nov objekt. V zadnjem primeru smo v večini primerov zelo blizu rešitve, saj morajo biti v sedanjih projektih toplotne potrebe objektov dokaj natančno in realno izračunane.

ni glede na dejansko stanje objekta. Seveda lahko tudi tu (sami ali pa projektant) izračunamo dejanske toplotne potrebe objekta, vendar je to v praksi redko. Zato pa so nam na voljo 2 izkustveni metodi, ki dokaj natančno definirata potrebno moč toplotne črpalke. In sicer je:

Toplotne Ogrevalna potrebe = površina x objekta objekta [ m2] q, q, q, q, q,

2. metoda pa je definirana glede na povprečno izolativnost objektov v določenem časovnem obdobju in sicer velja:

200 x 0,060 = 12 kW ogrevalne moči TČ.

Specifične toplotne potrebe - q, [ kW/m2 ]

=

sih pa je bilo zelo težko dobiti kotel izpod 20 kW, so praviloma vsi kotli predimenzionirani vsaj za 1. stopnjo in vsled tega niso merilo za določitev moči TČ.

1. Pravilo: Nikoli ne izbirajmo moči toplotne črpalke na osnovi moči vgrajenih kotlov ! b) Moč TČ naj bo za eno ali dve stopnji močnejša od izračunane. Ta navada nam je ostala še iz določitve moči konvencionalnih kotlov, ki pa je v tem primeru zelo napačna in zmanjšuje učinkovitost ogrevalnega sistema, povečuje investicijo, v določenih primerih pa privede celo do

[kW]

= 0,030 W / m2 - nizkoenergijski objekti z več kot 14 cm izolacije sten in rekuperacijo = 0,050 W / m2 - gradnja po današnjih standardih z min. 12 cm izolacije sten = 0,060 W / m2 - gradnja iz zadnjih 5 let z min. 10 cm izolacije sten = 0,080 W / m2 - starejši objekti z 5-6 cm izolacije sten = 0,100 – 0,120 W/ m2 - starejši objekti brez izolacije sten

V prvih treh primerih je jasno, da mora biti poleg izolacije sten tudi ustrezna izolacija tal in stropov, ter ustrezna kvaliteta vrat ter oken skladno z veljavnimi standardi.

Diagram 2: 2. metoda pa je definirana glede na povprečno izolativnost objektov v določenem časovnem obdobju

Če je temu tako, potem je izračun toplotnih potreb objekta tudi osnova za določitev potrebne grelne moči toplotne črpalke.

1. metoda definirana na osnovi letne porabe olja ali zemeljskega plina za ogrevanje objekta in sanitarne vode.

Precej več težav nam povzročajo obstoječi objekti, ko takšni izračuni niso na voljo, ali pa niso real-

Primer : Če za ogrevanje objekta in sani-

Letna poraba olja [l/leto] Toplotne potrebe objekta = ------------------------------------ = 250 [l / leto kW]

[kW]

Velikokrat v praksi tudi primerjamo obe metodi. Iz te primerjave lahko zaključimo ali se v praksi dejansko ogreva celoten objekt ali samo določeni prostori. Slednje je velikokrat primer pri starejših družinah z 2. ali 3. člani v veliki hiši. Tu moramo ugotoviti ali se bo tak način ogrevanja nadaljeval tudi v bodoče, sicer moramo dimenzionirati moč TČ za celotne potrebe objekta.

Pogoste napake: Letna poraba zemeljskega plina [m3/leto] Toplotne potrebe objekta = ----------------------------------------------------------- = [kW] 50 [m3 / leto kW] Diagram 1: 1. metoda definirana na osnovi letne porabe olja ali zemeljskega plina za ogrevanje objekta in sanitarne vode.

a) Moč toplotne črpalke se izbere na osnovi vgrajenega ali projektiranega oljnega kotla. Glede na to, da so danes na voljo samo kotli v razmaku moči po nekaj kW, vča-

nedelovanja sistema. Večja moč TČ pomeni, da moramo imeti na voljo tudi močnejši toplotni vir (slednji je vedno bolj omejen – npr. premajhna površina za horizontalni zemeljski kolektor ali pa premajhna količina podtalne vode), večji zalogovnik in večji bojler z večjo površino cevnega toplotnega izmenjevalca. Vse to pa pomeni tudi precej višjo investicijo, večji potreben prostor za ogrevalni sistem. Vse skupaj pa pomeni tudi daljšo vračilno dobo celega ogrevalnega sistema, kar lahko v določenih primerih tudi izniči ekonomsko prednost tovrstnih ogrevalnih sistemov pred konvencionalnimi.

December 2008

Instalater

25

Posledica: TČ se je ustavila že po dobrih 20tih minutah.

Razlog: pretok – premalo vode. Pri dani izdatnosti vrtine smo že z 10 kW TČ na meji. Če pa pogledamo letno porabo olja in izolacijo hiše nam je povsem jasno, da več kot 10 kW ogrevalne moči niti ne potrebujemo. Tudi, če bi podtalna voda bila na voljo, taka investicija nebi bila dovolj ekonomična. Nadaljevanje predstavitve osnov toplotnih črpalk bo v naslednji reviji. Lahko pa se prijavite tudi na redna letna izobraževanja monterjev in sicer na: www.termotehnika.com Primer ogrevalnega sistema s TČ zemlja/voda

2. Pravilo: Nikoli ne povečujmo potrebne moči toplotne črpalke brez realne osnove ! Primer napake iz prakse: V novejši stanovanjski hiši (z 8

cm izolacije in novimi okni) z ogrevalno površino 170 m2 + 30 m2 garaže je bil instaliran 28 kW oljni kotel, ki se je želel nadomestiti s sodobno TČ. Letna poraba olja za ogrevanje in pripravo sani-

tarne vode je 2400 l. Izdelana je bila vrtina za podtalno vodo, ki je imela izdatnost 1,8 m3/h. Instalirana je bila TČ voda/voda z grelno močjo 22 kW (ker pač ni bilo na voljo močnejše TČ).

Zapisal: mag. Franc Pesjak

Termo-tehnika d.o.o. Orla vas 27/a, 3314 Braslovče Tel: 03 713 1635, Fax: 03 703 1623 www.termotehnika.com

26 Instalater

December 2008

Ogrevanje prihodnosti – se imenujejo peleti S čim se bom ogreval v prihodnosti? To vprašanje je aktualno predvsem za ljudi, ki razmišljajo o gradnji nove hiše ali o zamenjavi stare ogrevalne naprave. Vgradnja nove ogrevalne naprave je na koncu koncev velika investicija, ki mora v naslednjih 15-20 letih delovati gospodarno, zanesljivo in nuditi veliko ugodja za dobro počutje.

Preglednica 1 – Na preglednici so prikazane primerjave cen energentov

zalogovniku ali rezervoarju mora biti za polnjenje nameščen standardni vpihovalni »A« nastavek, izdelan po DIN 14309 in premera 10 cm.

Pri ogrevanju s peleti: ))ni potrebno nalaganje goriva in ročno vžiganje, regulacija kotla se vrši s pritiskom na gumb, praznjenje pepela do

Slika 1 – Nastanek peletov v naravi

Peleti predstavljajo novo alternativo kurilnemu olju in zemeljskemu plinu. Vse bolj se uveljavljajo kot gorivo v modernih avtomatskih kotlih. Udobno posluževanje tega goriva se lahko postavi ob bok ogrevanju s kurilnim oljem ali plinom. Umazanija in nečistost zraka sodita v preteklost. To je domač energent, ki ni oddaljen tisoče kilometrov in zato ni odvisen od dragih transportnih stroškov. Z ugodnejšo ceno in enakim udobjem pa je to okolju prijazen energent. Da so peleti moderno alternativno gorivo z ekološko in ekonomsko prednostjo za uporabo fosilnih gorivo, prikazuje slika 1.

Kaj so peleti? Peleti so narejeni iz cilindrično stisnjene žagovine in lesnih oblancev. Za izdelavo se porablja suh odpadni les iglavcev brez dodanih kemičnih primesi, ki se ga stisne pod močnim pritiskom. Kurilna vrednost peletov znaša okoli 4,9 kWh/kg. Količina 2,1 kg peletov odgovarja vrednosti okoli 1 litra kurilnega olja. Od tega znaša količina pepela 0,5 % in ga lahko uporabimo kot dragoceno vrtno gnojilo. Pepel je potrebno izprazniti 2 do 3 krat na sezono. Povprečna primerjava cen s kurilnim oljem, volumna 3 tisoč litrov, z enako količino energijske vrednosti zemeljskega plina (33.500 kWh) in enako količino lesnih peletov je prikazana na grafu 1.

Enostavno in čisto ogrevanje Slika 2 - Cilindrična oblika peletov Tehnični podatki: Premer:

6 mm

Dolžina:

10 do 30 mm

Kurilna vrednost: Količina pepela: Teža:

4,9 kWh/kg < 0,5 % 650 kg/m3

Ogrevanje s peleti je udobno in enostavno, stroški vzdrževanja pa relativno majhni. Dobava se vrši s posebej za to pripravljenim silos-tovornjakom, ki vam pelete direktno napolnijo v zalogovnik ali v rezervoar za pelete. Silos-tovornjak za pelete je opremljen z do 40 m dolgo polnilno cevjo. Na

Slika 3 - Silos tovarnjak za pelete s cevjo za polnjenje

Pelete se lahko nabavi tudi v vrečah vsebine do 15 kg. Te so predvsem primerne pri kurjenju s kaminskimi pečmi. Kot alternativa pa je dostava tudi v oktabinah. To so 8 kotne kartonske škatle premera 114 cm, višine 150 cm in vsebine za 1 tono peletov.

Silos tovornjak lahko prepelje od 4 do 8 tisoč kg lesnih peletov.

maksimalno 3 krat na kurilno sezono, polnjenje zalogovnika 1 krat letno.

Peleti so vedno na razpolago Žagovina je ostanek pri obdelavi lesa. Danes obstaja že veliko obratovalnic za proizvodnjo peletov. Teh je največ v sosednji Avstriji. Z vedno večjim številom

Preglednica 2: Poraba peletov v tonah Država

Leto 2006

Švedska

1.400.000

Italija

550.000

Nemčija

450.000

Avstrija

400.000

Danska*

400.000

Finska*

50.000

*Individualne hiše leta 2005

December 2008

Instalater

obratovalnic, ki pelete izdelujejo, se vse bolj tudi zmanjšujejo transportni stroški za nabavo tega energenta. Po letu 2007 se je število podjetij za izdelavo peletov močno povečalo, celo podvojilo. Preglednica 2 prikazuje porabo peletov v tonah leta 2006 v nekaterih državah Evrope.

Investicijski stroški

S peleti postanemo energetsko neodvisni

izgorevanja. Kotli na pelete so v primerjavi s kotli za kurilno olje in plin zaradi vgrajene vrhunske tehnologije relativno dragi.

Moderni ogrevalni kotli za kurjenje s peleti lahko z odlično tehniko izgorevanja dajejo veliko več toplote kot kotli za ogrevanje s kurilnim oljem ali plinom. Tako prihranimo dvojno in sicer z ugodnejšo ceno in z boljšim načinom

trebna uporaba centralnega ogrevanja, kar bistveno zniža visok strošek ogrevanja.Tehnični razvoj v ogrevalni tehniki bliskovito na-

27

tlih za ogrevanje z drvmi in segajo daleč pod predpisane omejitve. Peleti spadajo za okolju prijazen energent, s katerimi lahko popol-

Slika 4 – kotel za ogrevanje s peleti

Večini so poznane svetovne politične razmere, ki imajo velik vpliv na ceno nafte in plina. Cene teh energentov bodo v prihodnje še hitreje naraščale. Razen

Cene kotlov se gibljejo od 10 tisoč EUR-ov naprej. Z velikimi subvencijami, ki jih dajejo številne države v Evropi se ta investicijski

Preglednica 3 - Graf prikazuje razliko med starim in novim kotlom

rašča. Kako je z novimi ogrevalnimi napravami postavljena opcija za letni prihranek v prihodnosti prikazuje preglednica 3.

Minimalne emisije Pri zamenjavi stare ogrevalne naprave pride do bistvenega zmanjšanja okolju škodljivih emisij. Emisije škodljivih snovi pri modernih kotlih za kurjenje s peleti so veliko manjše kot pri starih ko-

noma samostojno ali v kombinaciji z drugimi regenerativnimi energenti ogrevamo zgradbo. Kako lahko z najsodobnejšo sodobno tehnologijo in s kvalitetnim gorivom odvajamo v ozračje minimalne količine škodljivih snovi nam prikazuje preglednica 4. Na osnovi z CO2 nevtralnim izgorevanjem lahko pelete štejemo za pomemben delež, ki bo prispeval k znižanju globalnega efekta nastajanja tople grede.

Slika 5 – Dovod peletov, izgorevanje in odvod pepela

tega so tudi količine omenjenih energentov omejene. Regionalno raščen les nam je na razpolago v zadostnih količinah. Vsako leto je prirastek lesa večji, kot ga uporabimo. Za proizvodnjo peletov se uporablja izključno odpadni les, ki ostane pri obdelavi lesa (žagovina in oblanci). Zato je potrebno v prihodnje nameniti še več pozornosti uporabi peletov, saj je domač energent in z njim lahko postanemo energetsko neodvisni.

strošek lahko relativno hitro izravna.

Popolno avtomatsko ogrevalnega kotla na pelete prikazuje slika 5. Cenovno ugodnejšo možnost uporabe peletov vsekakor nudi ogrevanje s kaminsko pečjo, ki jo je mogoče nabaviti že od 2 tisoč EUR-ov naprej. S kaminsko pečjo, ki jo namestimo v dnevni prostor se peleti izkažejo kot čisto in prijetno ogrevanje. Z njo ogrevamo večinoma skozi prehodno obdobje. Tako v tem času ni po-

Preglednica št. 4 - Odvodi emisij sodobnih ogrevalnih naprav

28 Instalater

December 2008

Goriva in ogrevalna tehnika V diagramu 1 in 2 so prikazani viri in zaloge fosilnih goriv ter poreklo in izdelava nekaterih obnovljivih goriv (original - fossile fuel resources, origin and fabrication of some renewable fuels). Svetovnih zalog nafte je vsaj še za 40 let, mnogo več je zemeljskega plina, a kot kaže, bo vendarle treba še bolj resno razvijati alternativne energetske vire.

lice itd. V direktivi EU se zahteva, da se v vseh državah članicah do konca leta 2010 zamenja skoraj 6 % vseh fosilnih goriv za transport z biogorivi. Vsekakor pa bodo še kar nekaj let ključnega pomena za pogon vozil ogljikovodiki (su-

so njegove znane svetovne zaloge (zlasti v Rusiji, Iranu in Katarju) zadovoljive še za najmanj 64 let. Fosilna goriva bodo čedalje dražja predvsem zaradi omejenih zalog, z nepredvidljivimi posledicami sprememb klimatskih razmer pa bodo obremenjene prihodnje generacije.

Bioplin Razpadanje biomase proizvaja plin (metan), ki se lahko uporablja za proizvodnjo pare pri proizvodnji električne energije ali v industrijskih procesih. V ta namen je zelo uporaben hlevski gnoj, pa tudi ostali organski odpadki iz gospodinjstev in industrije (mesni ostanki, koruzna silaža…).

Slika 1: Rezerve fosilnih goriv

Na sliki 1 so prikazane rezerve za zemeljski plin, kurilno olje in premog.

gijo spraviti na ekonomsko raven. Zato se vse bolj uveljavljajo razna hibridna goriva, vodik, gorivne ce-

rova nafta, zemeljski plin in njuni derivati). Vse večja poraba plina je vse pomembnejša tudi zato, ker

Na sliki 2 je prikazana proizvodnja biomase in krogotok vodika, ki predstavljata alternativni vir energije. Zemeljski plin, kurilno olje in premog so se v več milijo-

Za priprave in obsežne raziskave na energetski prehod je časa še vedno dovolj. Prehod se ne bo zgodil kar čez noč. Vsekakor pa to človeštva ne bi smelo ujeti nepripravljenega, saj se strokovnjaki že pripravljajo ter izumljajo marsikaj novega, kar ne bo odvisno od zalog surove nafte. Svetovnih rezerv nafte je še vedno veliko. Največ je vsekakor premorejo arabski šejki. Samo države, ki so organizirane v združenje OPEC premorejo več kot tri četrtine vseh svetovnih zalog nafte. Tudi Rusi premorejo desetino svetovnih rezerv. Razen črnega zlata pa premorejo še gromozanske zaloge zemeljskega plina. Številni strokovnjaki se že dolgo zavedajo problema z gorivom in se vse bolj resno ozirajo k alternativnim virom, kjer prevladujeta veter in sonce. To sta tudi brezmejna energenta, ki pa ju je tudi najtežje ujeti in njuno energijo shraniti za obdobje, ko ni na razpolago sonca in ne vetra. Še težje pa je njuno ener-

Slika 2: Biomasa - alternativni vir energije

December 2008 nih let razvijali iz biomase. Pri njihovem izgorevanju se je v ozračje sproščal CO2, kateri je v glavnem največji krivec za nastajanje tople grede.

Biomasa To je skupno ime za odmrli organski material rastlinskega izvora. Razen nafte in premoga lahko človek uporablja biomaso za pridobivanje energije. Les je najbolj razširjen vir za pridobivanje energije. Hitro rastoče kulturne rastline, na primer slama, sladkorni trs in oljna repica itd. pridobivajo vse večji pomen. Ugotovitve kažejo, da s fotosintezo letno nastane preko tisoč ton organskih snovi. Biomaso lahko uporabljamo neposredno za kurjenje, s čemer nastaja toplotna energija, ali pa jo z različnimi tehnološkimi procesi pretvorimo v tekoče in plinaste ogljikovodike, ki so uporabni kot gorivo ( bioplin in biodizel).

Zemeljski plin Zemeljski plin je energent sedanjosti in prihodnosti. Zaradi svoje široke uporabnosti, izjemne ekonomičnosti in udobja, ki ga prinaša uporabnikom, sodi med najbolj zanimive in perspektivne vire ogrevanja. Je zmes različnih plinastih ogljikovodikov in spada med fosilna goriva. Glavna sestavina je v vseh primerih metan. Prisotne so tudi večje količine višjih ogljikovodikov, kot so etan, propan, butan in eten. Nahaja se pod zemljo, običajno skupaj z nafto, saj tudi nastaja na podoben način kot nafta.

Instalater

Kurilno olje To je proizvod, ki ga pridobivajo iz surove nafte in je namenjen kurjenju v napravah za pridobivanje toplote za ogrevanje. Kurilno olje, bencin in motorno olje pridobivajo s predelavo surove nafte. Kurilno olje je zmes ogljikovodikov, kjer je približno 86% ogljika in 14% vodika. V sestavi v glavnem prevladujejo ogljikovodiki od 95-98 % in nasičeni ogljikovodiki, alkani, parafini in cikloalkani, cikloparafini, nafteini in nenasičeni ogljikovodiki, alkeni - olefini in areni ter aromatski ogljikovodiki.

Vetrna energija Energija vetra spada med obnovljive vire in nima nikakršnih posledic za zdravje ljudi in naše okolje. Z vetrno energijo tudi ne obremenjujemo prihodnjih generacij. Bolj ali manj s postavljanjem vetrnic posegamo v prostor le z estetskim videzom. S pomočjo vetrne turbine vršimo pretvorbo kinetične energijo vetra v električno energijo. Vetrne turbine neposredno ne onesnažujejo okolja, vendar pa s svojo velikostjo zelo izstopajo. Predvsem so vetrnice moteče zaradi hrupa, motijo živali ter radijske in TV signale. Nevarna pa so tudi olja v turbini. Cena za gradnjo vetrnice je zelo visoka, vendar se zaradi velikega dnevnega višanja cen za energijo, velikih državnih subvencij in brezplačnega pogonskega sredstva povrnejo stroški gradnje v relativno kratkem času.

29

30 Instalater

December 2008

Poraba in prihranek energije v hiši? S primerjavo vrednosti, kot so prikazane v preglednicah od 1 do 6 ugotovimo, da sta poraba energije in njena cena občasno v isti kategoriji. Vsekakor ni nujno, da je vedno tako. To je lahko na primer zaradi višje cene energije ali celo zaradi ekstremno visokega stroška ogrevanja, četudi je poraba energije pričakovana. Cena ogrevanja je odvisna od treh faktorjev: od porabe, cene in obratovalnih stroškov.

za 1 stopinjo zmanjša strošek porabe energije za 6 odstotkov. Porabo energije in njena cena se lahko predhodno določita po naslednjem postopku: Deliti je potrebno porabo energijo s površino ogrevanja zgradbe. Tako dobimo porabo energije za zgradbo na kvadratni meter (m2) na leto.

Pozor! Kot pomoč pri odločitvi energetskega vira pri novogradnji oziroma pri adaptaciji ogrevalnega sistema ni dovolj samo primerjava, kajti ogrevalni strošek za kurilno olje, zemeljski plin ali daljinsko ogrevanje so lahko samo za pogojno primerjavo. Zato je v ta namen potrebno razmišljati tudi o dodatnih stroških ogrevanja, na primer cena raznih priključkov, upoštevati pa moramo tudi stroške za kletne prostore.

Slika 1 – Vpliv Sonca na dodatno ogrevanje v zimskem času

Obratovalni stroški se pojavljajo skupaj: ))s porabo električne energije za delovanje ogrevalne naprave ))z ogrevalnimi stroški ))s stroški za servisiranje ogrevalnega sistema ))s stroški za čiščenje in vzdrževanje dimne naprave. Po zlatem pravilu velja, da obratovalni stroški pri starejših zgradbah ne smejo presegati 20 odstotkov od skupne cene vseh ogrevalnih stroškov. Pomembno je še, da ne primerjamo samo stroškov ogrevanja, vključno z obratovalnimi stroški, temveč je potrebno še prišteti tudi porabo energije. Slika 1 prikazuje dva primera sevanja sonca, s katerim lahko v zimskem času poskrbimo za dodatno ogrevanje prostora in sicer: na levi sliki je prikazan dodatni

vpliv sevanja sonca skozi okensko špaleto in na desni sliki je prikazan vpliv sončnega sevanja glede na položaj in velikost okna v prostoru, ki je obrnjen na južno stran.

In kaj lahko storimo? V kolikor poraba energije presega predvidene ogrevalne stroške, mora najemnik stanovanja vzpostaviti kontakt z lastnikom stanovanja in opraviti razgovor. Iz izkušenj je razvidno, da je formalno mnenje za utemeljeno in stvarno informacijo velika prednost oziroma priložnost najemnika, da doseže dogovor kaj in kako narediti, da se zmanjša velika poraba energije. Seveda imajo na strošek ogrevanja in prezračevanja stanovanja bistveni vpliv tudi osebne navade in predvsem lega stanovanja. Že samo znižanje temperature v prostoru

Izračunane vrednosti je potrebno primerjati s podatki v preglednicah od 1 do 6. Pri tem je potrebno paziti na naslove v preglednicah. Preglednice so razdeljene po energentih in sicer: na kurilno olje, zemeljski plin in daljinsko ogrevanje.

Formula: Poraba energije (kWh) / Površina stanovanja (m2) = Poraba energije za ogrevanje (kWh/m2,leto) Pozor! Pri zgradbah s centralno pripravo tople sanitarne vode je potrebno pri izračunani vrednosti odbiti 2600 kilovatnih ur. Sedaj je potrebno deliti ceno ogrevanja z ogrevano površino zgradbe. Tako dobimo ceno ogrevanja zgradbe v Evru na kvadratni meter (m2) na leto.

Formula: Strošek ogrevanja v EUR / Površina stanovanja (m2) = Strošek ogrevanja (EUR/m2, leto) Pozor! Pri zgradbah s centralno pripravo tople sanitarne vode se odbije pri izračunu še 1,30 EUR.

Iz prikazanih preglednic je razvidno, da je ogrevanje s kurilnim oljem ugodnejše od ogrevanja s plinom. Razlika znaša približno od 20 do 30 odstotkov, vendar se je v zadnjem obdobju vidno zmanjšalo. Pred porastom cen je bil utekočinjeni naftni plin dražji od zemeljskega plina in daljinskega ogrevanja. Električna energija je veliko dražja od kurilnega olja, plina ali daljinskega ogrevanja. Toda cene se stalno gibljejo. Primerjava je zato težka, ker cen za gorivo ni mogoče posamezno ocenjevati. Zamenjavo starega ogrevalnega sistema za nov sodoben sistem je vsekakor smiselno preračunati. Pred odločitvijo za zamenjavo je potreben dober razmislek. Že samo z dobro nastavitvijo lahko prihranimo nekje med 10 do 20 odstotkov energije. K temu strošku je potrebno prišteti vgradnjo sodobne obročne črpalke in s pravilno regulacijo ter vgradnjo termostatskih ventilov na ogrevalih.V nekaterih državah Evropske unije je bil že pred dobrim desetletjem sprejet zakon, ki je določal obnovo vseh ogrevalnih sistemov, zgrajenih pred letom 1979. Ta odredba ne vključuje

December 2008

Instalater

Preglednica 1: Primerjava iz leta 2006 za zgradbo ogrevano s kurilnim oljem; Poraba energije v kWh na m2 na leto. Ogrevana stanovanjska površina 100 – 250

< 129

129 – 129

199 – 281

> 281

250 – 500

< 118

118 – 183

183 – 261

> 261

500 – 1000

< 101

101 – 169

169 – 243

> 243

> 1000

< 102

102 - 161

161 - 233

> 233

Preglednica 2: Primerjalna vrednost iz leta 2006 za zgradbe ogrevane s kurilnim oljem; Cena energije v Evru po m2 na leto. 100 – 250

< 6,70

6,70 – 9,30

9,30 – 12,30

> 12,30

250 – 500

< 6,20

6,20 – 8,60

8,60 – 11,50

> 11,50

500 – 1000

< 5,80

5,80 – 8,00

8,00 – 10,70

> 10,70

> 1000

< 5,30

5,50 – 7,60

7,60 – 10,20

> 10,20

Preglednica 3: Primerjalne vrednosti iz leta 2006 z zemeljskim plinom ogrevna zgradba; Poraba energije v kWh po m2 na leto. 100 – 250

< 120

120 – 200

200 – 271

> 271

250 – 500

< 111

111 – 180

180 – 254

> 254

500 – 1000

< 104

104 – 169

169 – 240

> 240

> 1000

< 99

99- 162

162 - 231

> 231

Preglednica 4: Primerjalne vrednosti za leto 2006 z zemeljskim plinom ogrevana zgradba; Cena energije v Evru po m2 na leto 100 – 250

< 7,00

7,00 – 10,20 10,20 – 13,50 > 13,50

250 – 500

< 6,50

6,50 – 9,50

9,50 – 12,50 > 12,50

500 – 1000

< 6,00

6,00 – 8,20

8,20 – 11,80 > 11,80

> 1000

< 5,70

5,70 – 7,50

7,50 – 11,20 > 11,20

Preglednica 5: Primerjalne vrednosti iz leta 2006 za daljinsko ogrevanje zgradbe; Poraba energije v kWh po m2 na leto 100 – 250

< 95

95 – 150

150 – 218

> 218

250 – 500

< 90

90 – 140

141 – 206

> 206

500 – 1000

< 84

84 – 134

134 – 195

> 195

> 1000

< 81

81 - 130

130 - 189

> 189

Preglednica 6: Primerjalne vrednosti za leto 2006 za daljinsko ogrevano zgradbo; Cena energije v Evru po m2 na leto. 100 – 250

< 8,00

8,00 – 10,70 10,70 – 13,10 > 13,10

250 – 500

< 7,40

7,40 – 9,80

9,80 – 12,90 > 12,90

500 – 1000

< 6,80

6,80 – 9,20

9,20 – 12,20 > 212,20

> 1000

< 6,50

6,50 - 8,70

8,70 – 13,70 > 11,70

* Podane vrednosti označujejo odstotke vrednosti skupnih površin stanovanjske zgradbe. stanovanj, ki so v zasebni lasti. Največji prihranek dosežemo, če izvedemo na zgradbi dobro toplotno izolacijo. Vloženi denar za toplotno izolacijo se ob vse bolj hitrem naraščanju cen energije povrne v relativno hitrem času. Z vložkom v dobro toplotno izolirano zgradbo je zagotovo najboljša rešitev. Vsekakor pa je to veliko

cenejša rešitev kot investicija v drage sodobne ogrevalne naprave v slabo toplotno izolirane objekte. Dokaz, da je temu je viden pri pasivni hiši, kjer lahko prostor ogrejemo že z navadno žarnico. da je temu je viden pri pasivni hiši, kjer lahko prostor ogrejemo že z navadno žarnico.

Preglednica 7: Izračun v kilovatnih urah (kWh) 1 liter kurilnega olja

odgovarja

10 kWh

3

1 m zemeljskega plina

odgovarja

10 kWh

1 MWh

odgovarja

1000 kWh

1 m3 kondenzata

odgovarja

704 kWh

31

32 Instalater

December 2008

Upogibanje bakrenih cevi Pri zarisovanju loka s predpisanim radijem postopamo na enak način kot pri loku iz črnih jeklenih cevi. Toplotno upogibanje Pri upogibanju cevi s peskom moramo bakreno cev nabito napolniti. Za trkanje po cevi uporabimo leseno deščico iz mehkega lesa. Površina cevi je relativno mehka in jo lahko hitro poškodujemo, zato je dobro, da uporabimo okrogel les. Nato enakomerno segrejemo celotno zarisano površino loka, do rdečega žara, slika 1. Pri tem moramo opazovati celotno cev: njena površina bo najprej lisasta in nato razbeljena. Z gorilnikom vselej nihamo sem ter tja z enakim odmikom, sicer lahko hitro poškodujemo cev in

nji delovni fazi ogrevano področje, slika 2, enakomerno še ogrejemo. Sredina cevnega loka bo zato ostala med upogibanjem še vedno topla in jo pri tem občasno segrevamo na tistem mestu, kjer se lok ne upogiba enakomerno. Radij pri toplotnem ogrevanju je odvisen od debeline stene s cevi: Pri s = 1 mm velja r ≥ 4 da Pri s = 1,5 mm zadošča r = 3 da Preko 18 mm zunanjega premera mora debelina stene znašati minimalno 1,5 mm. Bakreno cev moramo pred postopkom upogibanja od konca navzven, preko dolžine upogiba,

Slika 1 – Bakrena cev mora na področju upogiba biti enakomerno ogreta

jo prežgemo. Pri jeklenih ceveh lahko v tem trenutku gorilnik odmaknemo in s potegom ter s proti potegom pričnemo z oblikovanjem cevnega loka. Pri bakreni cevi teče toplota hitreje proti koncu zarisane dolžine cevnega loka vstran, sredina pa ostane ogreta dalj časa. Zaradi tega bo cevni lok zelo ozek in radij loka je potrebno držati dalj časa na želeni meri. Zaradi tega je dobro, da v nadalj-

enakomerno segreti. Nato oblikujemo cevni lok, kot prikazuje slika 2.

Hladno upogibanje

Vrstni red zarisovanja: 1. Na cev zarišemo želeno mero. 2. Na upogibni matrici označimo dolžino radia. 3. Želeno mero radija merimo nazaj. 4. Zarišemo dolžino radia. 5. Dolžino upogiba nato razpolovimo (M1). Slika 3 – Strojno upogibanje trdih bakrenih cevi

Na sliki 3 lahko vidimo potek upogibanja trde bakrene cevi, s pomočjo upogibnega stroja do premera 22 mm. Pri večjih dimenzijah moramo cev na področju upogiba predhodno ogreti, da se cev omehča, drugače je upor prevelik. Mehke bakrene cevi se večinoma dobavljajo v kolutih, tako jih lahko upogibamo na hladno. Pri tem mora radij ustrezati premeru cevi: r = minimalno 6 da. Pri cevi dimenzije 18x14,57 se pokaže, da znaša mera za upogib loka okroglih 28,2 mm. Pri

večkratnem upogibu sem ter tja postane mehka bakrena cev trda in jo moramo, če je to potrebno, ponovno ogreti, da se cev ponovno omehča. Na sliki 4 je prikazano zarisovanje cevi za izvedbo upogiba cevnega loka s pomočjo stroja za upogibanje. Radij je preko matrice v naprej določen.

Postopek upogibanja s strojem za upogibanje: Pri vsaki vrsti oziroma tipu stroja je potrebno pred začetkom upogibanja najprej preveriti nastavitve. Upoštevati je potrebno naslednje zaporedje:

Srednje trde in trde bakrene cevi lahko preprosto upogibamo z napravo ali s strojem za upogibanje cevi. Pri napravi za upogibanje srednje trdih cevi potrebujemo bočno vodilo in vzvod za poteg.

Slika 4 – Zarisovanje cevnega loka pri strojnem upogibanju

Preglednica 1: Bakrene cevi za plinske in vodovodne instalacije, izdelane po DIN 1786. Vse mere so podane v mm. Trda cev v palicah

Slika 2 – Upogibanje cevnega loka

Mehka cev v kolutu

6x1

28x1,5

64x2

133x3

8x1

15x1

8x1

18x1

76,1x2

159x3

10x1

18x1

10x1

22x1

88,9x2

219x3

12x1

22x1

12x1

22x1,5

108x2,5

267x3

V preglednici 1 so prikazane dimenzije trdih cevi v palicah.

December 2008

Instalater

1. Zarisovanje. 2. Cev je potrebno najprej zarisati na želeno mero (M). Od vsote r = D/2 (polovica upogibne matrice) se meri nazaj (A). Z velikostjo matrice se določi upogibni radij (slika 4). 3. Pred začetkom upogiba se cev položi točno na os matrice in jo nato pritrdimo, da se dobro prilega. Os je označena na okroglini matrice. 4. Vodilo (za različne premere cevi) mora segati preko točke A

in segati na nosilec za bakreno cev. 5. Vzvod potegnemo v smeri puščice. Matrica z vrtenjem potiska cev skozi vodilo. Cev se pri tem ne sme na straneh izmikati. Razen predhodno omenjenih bakrenih cevi še poznamo cevi s plastično izolacijo v kolutih in palicah. Pri spajkanju in upogibanju moramo najprej odstraniti zaščitni plašč. Na razpolago je tudi zajeten program predizoliranih cevi.

Zakon o obnovljivih virih V Nemčiji ugotavljajo, da je za pomembnejšo podporo po obnovljivih virih energije (EEG) vsekakor pomemben Zakon za subvencije s strani države. Ta zakon med drugim regulira tudi cene za uporabnike naprav, ki se napajajo z elektriko iz obnovljivih virov energije. Zakon OVE je v letu 2007 pri solarnih napravah v Nemčiji znašal: ))Naprave z močjo < 30 kW/p:

))49,21 ct/kWh

))Naprava z močjo med 30 in )) 46,82 ct/kWh 100 kWp: ))Naprave z močjo < 1.000 )) 46,30 ct/kWh kWp: V preglednici je prikazan delež električne energije pridobljene iz biomase: Naprave za biomaso

Do 150 kW

Do 500 kW

Do 5 MW

5 do 20 MW 8,4 ct

Osnovno plačilo

11,5ct

9,9, ct

8,9 ct

Biomasa bonus

6,0 ct

6,0 ct

4,0 ct

Energijska učinkovitost

2,0 ct

2,0 ct

2,0 ct

Tehnologija bonusa

2,0 ct

2,0 ct

2,0 ct

2,0 ct -

Električna energija pridobljena iz toplote zemlje: Naprave z močjo od 5 do 20 MW:

8,95 ct/kWh

Naprave z močjo od 20 MW:

7,16 ct/kWh

Za podrobnejše informacije je Zvezno ministrstvo za okolje izdalo brošuro o energetski učinkovitosti, ki je brezplačna. V brošuri so predstavljeni različni posamezni programi in naslovi različnih predstavnikov.

33

34 Instalater

December 2008

Kopalne kadi Kopanje v kadi velikokrat za človeka pomeni poleg čiščenja telesa tudi sprostitev. Kopalna kad spada v vsako kopalnico, in jo dopolnjuje z vgrajeno opremo za tuširanje. Po DIN 18 022 je zahtevana minimalna mera kadi 170 x 75 cm. Priporočeno pa je, da je kopalnica do-

nih kadi, za različne namene vse od velikih kadi in whirlpoolov, do specialnih kadi za terapevtske namene v bolnicah, kopališčih in raznih sanatorijih – slika 1. V kopalnici, kjer ni mogoče namestiti

Slika 3: Prosto stoječa kopalna kad

om. Pri prosto stoječih kopalnih kadeh razlikujemo kadi z oblogo ali brez.

Kopalne kadi se razlikujejo tudi po vrsti materiala, zato ločimo:

Pločevinaste kadi: Kopalna kad izdelana iz jeklene pločevine je z notranje strani emajlirana s porcelan emajlom in na zunanji strani z osnovnim emajlom.

Litoželezne kadi: Kopalna kad izdelana iz litega železa je v notranjosti emajlirana in z zunanje strani pobarvana.

Pločevinaste kadi so cenovno zelo ugodne in imajo relativno majhno težo, okoli 60 kg. Primeren podstavek za vgradnjo kopalne kadi prikazuje slika 2.

Uporaba litoželezne kopalne kadi je zaradi velike teže, ki lahko znaša tudi do 110 kg vedno manjša.

Kopalne kadi iz Acryla: Kopalne kadi izdelane iz plastičnega materiala Plexiglas, v različnih barvah,

Slika 1: Vrste kopalnih kadi

datno opremljena tudi s tušem z minimalno mero 80 x 80 cm, še posebej kadar biva v stanovanju več kot 5 oseb.

kopalne kadi normalne velikosti, se lahko vgradi kopalna kad manjše dimenzije oziroma sedeča kad, ki je primerna predvsem za

Slika 2: Podstavek za vgradnjo kopalne kadi

Poleg predpisanih velikosti kopalnih kadi je danes na razpolago veliko število različno oblikova-

starejše ljudi. Kopalne kadi delimo na prosto stoječe kadi ali kadi za vgradnjo z zidnim priključk-

Slika 4: Zatesnitev kopalne kadi

December 2008

Instalater

imajo debelino stene okoli 4 mm in zelo majhno težo, okoli 25 kg. Zaradi majhne toplotne prevodnosti materiala iz katerega je kad izdelana, delujejo na otip zelo prijetno. Njihova slabost je velika občutljivost na praske, vročino

(cigaretni ogorki) in na mehanske poškodbe.

Montaža kopalne kadi Prosto stoječa kopalna kad: Kopalna kad mora biti postavljena

z odmikom od stene, da se lahko svitek kadi uporabi za oprijem in ga lahko tudi lažje čistimo (slika 3).

35

dolga okoli 1700 mm in 1000 mm (slika 4).

Dovoljuje se 30 do 40 mm odmika od svitka kadi pri prosto stoječih kadeh od končne površine zidu.

Vgradna kopalna kad: Vgradnji kopalne kadi je potrebno nameniti veliko pozornost. Tla morajo biti vodo neprepustna. Predhodno je potrebno izvesti zatesnitev tal in zidu z izolacijo.

Odmik med kadjo in zidom zapolnimo z dvema trakovoma iz gume premera 40 mm, ki ju v višini svitka kadi pritrdimo z medeninastima vijakoma na zid. Gumijasta trakova morata biti za kopalno kad normalne velikosti,

Izolacijo na zidu je potrebno izvesti približno 80 do 100 mm nad zgornji rob kadi, pri kadi z opremo za tuširanje pa približno 200 mm. Zvočna izolacija se izvede skupaj s plavajočim estrihom. Višino montaže vgradne kopalne

Slika 5: Prelivno odlivna garnitura

Preglednica 1: Mere običajnih kopalnih kadi v cm (posebne oblike in druge velikosti so odvisne od posameznega proizvajalca) Vrsta kopalne kadi

Standardna oblika vgradne kopalne kadi

Kopalna kad z oblogo Velika kopalna kad

Kratka kopalna kad

Kotna kopalna kad Alternativa: šesterokotna kopalna kad

Dolžina [l]

Širina [š]

Višina [h]1)

Uporabna količina2)

160

75

56

160 l

170

75

56

160 l

175

75

56

190 l

180

80

56

200 l

185

85

56

210 l

190

90

56

240 l

169

76

50

140 l

180

80

58

180 l

183

78

49

150 l

187

78

49

160 l

180

100

56

200

88

56

210

105

56

140

64

57

120 l

150

70

61

145 l

130

130

54

140

140

56

150

150

60

160 do 240 l

105

65

75

36 l

118

73

74

66 l

odvisno od oblike

Slika 6: Vgradna višina kopalne kadi

Preglednica 2: Ergonomski podatki za potrebno velikost (v cm) Mere

Moški

Ženska

a

Od glave do pete

160 - 190

150 - 180

b

Šolarji

130 - 155

120 - 150

c

Z upognjenimi koleni

50 - 60

45 - 55

d

Kolena pod vodno gladino

110

105

e

Dolžina hrbta

55 - 65

50 - 60

f

Notranja mera običajne kadi

160 - 170

(150 - 160)

g

Višina vode pri prelivu

37

37

znašati okoli 10 do 15 cm, da se lahko izvede odtočni priključek. h - brez nogic 42 – 45 cm.

h

Prostor pri glavi (pod kotom)

50°

50°

2) Uporabna količina = je količina vode v l, ki jo potrebuje odrasel človek za kopanje velikosti 175 cm (izpodriv vode

i

Prostor pri nogah (pod kotom)

45°

45°

Sedeča kopalna kad

1) Standardna višina kopalne kadi vključno z nogicami, spremenljiv. Vmesni prostor med podom in dnom kadi mora

približno 70 l).

36 Instalater

December 2008

kadi moramo prilagoditi z vodoravno fugo in talno oblogo ploščic, tako da potekajo fuge paralelno z robom kopalne kadi.

Mere za vgradnjo Velikost kopalne kadi izbiramo glede na velikosti prostora in po ergonomski obliki. Mere za izbiro velikosti kopalne kadi so podane v preglednici 1. Za vgradnjo kopalne kadi moramo upoštevati naslednje višine: ))490 do 640 mm za kadi v stanovanjih, hotelih, kopališčih in podobno, ))525 do 595 mm za kadi z oblogo, ))360 do 450 mm za kopalne kadi v otroških okrevališčih, domovih za invalide, v domovih za ostarele in v porodnišnicah, ))750 mm za sedeče kopalne

kadi, ))750 do 950 mm za kopalne kadi, ki se uporabljajo za medicinske namene. Pri kadeh kjer osebje opravlja zdravljenje stoje zunaj ob kadi (podvodna masaža, kopanje s ščetkanjem, kopanje z razgibavanjem in podobno). Vgradne višine so razvidne iz slike 6, ergonomski podatki glede na velikost in položaj človeka pa iz preglednice 2 in slike 7. Kopalne kadi, ki jih vzidamo so lahko opremljene z jeklenimi nogicami, jeklenim podnožjem ali z nosilcem izdelanim iz stiropora, akrilnega stekla ali podobno. Izdelano jekleno podnožje z nastavljivimi nogicami za nastavljanje potrebne višine, bistveno olajša montažo kopalne kadi. Za vgradnjo jeklene kopalne kadi je priporočljiv nosilec izdelan iz sti-

Slika 7: Potrebna velikost kadi je odvisna tudi od mer človeka

ropora. Z vgradnjo takšnega nosilca prihranimo strošek obzidave

in ometa ter stroške za zvočno in toplotno izolacijo.

Materiali in vrste napeljav vodovoda Za projektiranje vodovodne instalacije za pitno vodo se pred pričetkom projektiranja postavljajo številna vprašanja. Med važnejša dejstva vsekakor spada velikost objekta in instalacije ter padec vodnega tlaka. Nadaljnji in pomemben pogoj je tudi priključitev vodovodne instalacije na javno omrežje. Za izdajo vodovodnega dovoljenja je pristojen upravni organ.

Mejne vrednosti materialov za pitno vodo

Potrditev hišnega priključka pred vgradnjo vodnega števca se nanaša na izpolnjevanje predpisov po DVGW-stran 291, in dokazilo o mikrobiološki neoporečnosti kvalitete vode, ki se opravi s preizkusom neposredno iz vodnega števca.

Mejne vrednosti za kemijske in mikrobiološke parametre veljajo na pipah za točenje vode. Vsaka sprememba hišne vodovodne instalacije spada v okvir odgovornosti upravljavca oziroma uporabnika. Vgradnja materialov za vodne instalacije je odvisna predvsem

Preglednica 1: Mejne vrednosti materialov po DIN 50930 del 6 Področje uporabe za baker

pH ≥ 7,4 ali 7,0 ≤ pH 7,4 in TOC ≤ 1,5 g/ m3

Skupna določitev pocinkane prevleke

Antimon

0,01 %

Arsen

0,02 %

Svinec

0,25 %

Kadmij

0,01 %

Bizmut

0,01 %

Področje uporabe KB8,2 ≤ 0,5 mol/m3 Pocinkane cevi KS4,3 ≥ 1,0 mol/m3

Slika 1: Vodovodna instalacija priključena na vertikalni vod

od vrste vode in je opredeljena po DIN 50930 del 6 (preglednica 1). O spremembi kvalitete vode na odvzemnem mestu je vsak upravljavec dolžan po § 21 o pitni vodi obvestiti vse uporabnike s podatki o materialih, ki niso več primerni

za vgradnjo. Uporabnika oziroma investitorja je potrebno v času instaliranja in kasneje pri odvzemu sproti seznanjati in obveščati o vseh spremembah. Izbira vrste in ugotavljanje kvalitete materialov, kakor tudi delovni tlak, morajo

December 2008 biti pogodbeno opravljeni pred pričetkom del.V preglednici 2 so podani minimalni delovni tlaki in dimenzije cevnih presekov. Preglednica 2: Minimalni delovni tlak na koncu priključne instalacije za dimenzioniranje cevnih presekov po DIN 1988-3 in DVGW - delovna stran W55. Cevna instalacija pod higienskimi pogoji:

Vertikalni vod Pri vertikalnem vodu je mogoče z uporabo dvojnega prehodnega priključka po etapah eden za drugim izvesti cevno instalacijo. Na koncu priključimo armaturo, ki jo najpogosteje uporabljamo. Pri tem sistemu lahko kadarkoli posebej, v vsaki etaži, zamenjamo celotno vodovodno instalacijo (slika 1).

Instalater

37

Krožni vod Pri krožni instalaciji je mogoče zamenjati vsa odvzemna mesta po etapah in to tako, da z deli pričnemo pri razdelilniku v določeni etaži. Količina vode v etažnem razdelilniku mora znašati za nemoteno delovanje vsaj 3 litre (slika 2).

Končni priključek za večino uporabnih armatur Na najbolj skrajnih točkah smemo armature priključiti tako, da je funkcija delovanja pogojena znotraj pravilne uporabe (slika 3).

Sistem cirkulacije s sredinsko ležečo cevjo Področje uporabe in pravilna uporaba dvižnega voda s sredinsko ležečo cevjo (slika 4).

Slika 3: Končni priključek za večino uporabnih armatur

Zagotavlja sledeče prednosti: ))Občutno manjše toplotne izgube z zmanjšanjem površine cevi. ))Nižje zvišanje temperature instalacije hladne vode v jašku. ))manjša dolžina instalacije cirkulacijskega voda.

))manjša poraba pritrdilnega materiala. ))manjša poraba toplotne izolacije. ))Zvočni in protipožarni ukrepi za zaščito cirkulacijske instalacije so manjši zaradi manjše površine cevi.

Preglednica 2: Cilj napeljave in dimenzioniranje cevne instalacije Higiena

Kratka cevna napeljava Kratek čas zadrževanja vode Majhna količina vode pomeni: hitra vodna zamenjava in preprečevanje stagnacije

Prihranek energije

Majhna površina cevi za pitno vodo in cirkulacijo Majhne toplotne izgube pomenijo: prihranek energije in zaščito okolja

Gospodarnost Majhna in efektivna dimenzija cevi pomeni: prihranek denarja Varnost

Slika 2: Krožni vod

Preprečevanje korozije Zmanjšanje obloge na ceveh in nastanek bioplasti Upoštevanje zahtev za zvočno zaščito Nobenih tlačnih udarov

Slika 4: Princip delovanja znotraj ležeče cevi za cirkulacijo

Kogeneracijski proizvodni objekti Kogeneracijski proizvodni objekti niso vezani na velika toplotna omrežja in ker se nahajajo v bližini porabnikov so izgube transporta energije bistveno manjše kot pri centralnih proizvajalcih. Proizvedena električna energija se v glavnem uporablja za pokrivanje potreb objektov, kjer so naprave nameščene in/ali najbližje okolice, presežki pa se odprodajo v javna omrežja. Sočasna proizvodnja elektrike in toplotne energije v bližini uporabnikov je iz vidika skupnega izkoristka nedvomno najboljša oblika tovrstne proizvodnje.

38 Instalater

December 2008

Načrtovanje, izvedba in zaščita pitne vode Načrtovanje in izvedba vodovodne instalacije za manjše sisteme je prav tako pomembna kot za velike sisteme. Vsekakor pa je pri obeh sistemih pomembno, da delujeta s temperaturo vode, ki je višja od 50 °C, da preprečimo legionelo in posledice o katerih so ljudje vse bolj seznanjeni.

Za pravilno in zdravju varno delovanje toplovodne instalacije, sta za manjše in večje sisteme pomembna tako regulacija kot cirkulacija tople vode. Vklopna razlika na regulaciji sme znašati do 5 °C. Zahtevana temperatura znotraj regulacijske zanke je pogojena za delovanje s temperaturo nad 60 °C. Kratkotrajna oziroma nekaj minutna znižanja temperature vode na izstopu iz toplovodnega grelnika se lahko tolerirajo in so podana v smernicah DIN 4708. Sistematična nedoseganja temperature vode okoli 60 °C niso sprejemljiva. Na sliki 1 so podane maksimalne dolžine, dimenzije cevi in količine pretoka na 1 meter cevi.

Slika 1: Posamezni priključni vodi

Oskrbniki z vodo so dolžni podajati podatke po § 21 o pitni vodi: Oskrbniki z vodo so dolžni obveščati uporabnike pitne vode z

Preglednica 1: Navedbe za vodno analizo, izvleček iz DIN 50930-6 Datum preskusa: Mesto jemanja vzorcev: Datum jemanja vzorcev: Parameter Temperatura vode

Enota °C

Postopek po DIN 38404-4a

pH vrednost o vsebnosti Kalcija

DIN 38404-10

Specifična električna prevodnost

μS/cm

DIN EN 27888a

Kapaciteta kislosti do pH = 4,3 (KS4,3)

mol/m

DIN 38409-7

Bazična vsota do pH = 8,2 (KB8,2)

3

mol/m

DIN 38409-7a

Vsota zemeljskega kalija

mol/m3

DIN 38509-6

Kalcij - Ioni

3

mol/m

DIN 38406-3, DIN EN ISO 11885

Magnezij - Ioni

mol/m3

DIN 38406-3, DIN EN ISO 11885

Natrij - Ioni

mol/m3

DIN 38406-14

Kalij – Ioni

mol/m

DIN 38406-13

Klorid – Ioni

mol/m

DIN 38405-1

Natrij – Ioni

3

mol/m

DIN 38405-9

Sulfat - Ioni

mol/m3

DIN 38405-5

Vezava Fosforja b,c

mol/m

DIN EN 1189, DIN EN ISO 11885

Vezava Silicija b,d

g/m3

DIN 38405-21, DIN EN ISO 11885

Organski ogljik (TOC)

g/m3

DIN EN 1484

Aluminij

3

g/m

DIN 38406-9, DIN 38406-25, DIN EN ISO 11885

Kisik

g/m3

DIN EN 25813a, DIN EN 25814a

3

3 3

3

a – Meritve morajo potekati na mestu jemanja vzorcev b - Pri centralnem doziranju fosforja in vezave silicija je diferencirani podatek spojine obvezen. c - Podatek kot je P, d se navaja kot Si

ustreznimi in aktualnimi informacijami o kvaliteti vgrajenih materialov in o opravljenih analizah. K temu sodijo tudi tehnične smernice in navedbe, ki so nujno potrebne za izbiro ustreznih materialov za hišno instalacijo. S temi informacijami lahko projektanti in strokovni izvajalci izberejo materiale, ki so primerni za izvedbo vodovodne instalacije za pitno vodo.

Informacije, o katerih mora vodni oskrbnik obveščati uporabnike s pitno vodo so: ))vrsta vgrajenih materialov. ))s podatki o opravljenih analizah po DIN 50930-6 (preglednica 1), ))s podatki, če je voda sprejemljive kvalitete, kot je določena po DVGW smernicah, ))s podatkom o vračunanem oziroma predvidenem roku o spremembi kvalitete vode, ))s podatki o uporabi pred pripravljenih materialov, ))z izkušnjami o materialih, ki se ne priporočajo za uporabo. S katerimi informacijami morajo oskrbniki za pitno vodo obveščati uporabnike so podane v preglednici 1.

Udobnost igra poleg higiene ravno tako pomembno vlogo Nenevaren čas točenja v sekundah za vodo z nizko temperaturo odvzema za tuširanje ali kopanje v kopalni kadi (izračunani pretok na odvzemnem mestu po DIN 1988 VR = 0,15 l/s) podaja preglednica 2.

Temperaturna ugodnost predpisana po DIN EN 806-2 za načrtovanje: Po 30 sekundah popolnoma odprtega odvzemnega mesta se ne sme temperatura vode znižati pod 60 °C kot je predpisano za odvzemno mesto tople vode, in seveda, v kolikor ni drugače predpisano v nacionalnih predpisih.

December 2008

Instalater oparinami minimalen. Na odvzemnem mestu je potrebno s posebno pozornostjo upoštevati temperaturo na iztočnem mestu, še posebej velja to za bolnice,

39

šole, v domovih za upokojence in tako naprej. V kolikor želimo preprečiti oparine je najbolje opremiti iztočna mesta s termostatskimi mešalnimi ventili ali z armatura-

Preglednica 2: Pretok na odvzemnem mestu Tlak pretoka pred odvzemnim mestom

Odvzem volumski pretok

pRL [bar]

v [l/min]

Slika 2: Priprava tople vode na javnih mestih, z večjim številom odvzemnih mest

Priporočena temperatura in zaščita pred oparinami:

osnovah privatnih predpisov in preneseni na dejansko stanje.

Smernice za delavnice

DIN EN 806-2,9.3.2 zaščita pred oparinami

Temperatura vode ne sme preko 45 °C. Zakoni o delovni zaščiti ne smejo biti napisani enostavno na

Naprave za ogrevanje pitne vode so izdelane tako, da je riziko pred

Nizko temperaturni volumen vode v smeri pretoka

0,5 l 1,0 l

Ovrednotenje

Čas točenja v sekundah 9,1

13,6

18,2

22,7

27,3

1,5

8,1

3,7

7,4

11,1

14,8

18,6

22,3

2,0

9,3

3,2

6,4

9,6

12,9

16,1

19,3

2,5

10,4

2,9

5,7

8,6

11,5

14,4

17,2

3,0

11,4

2,6

5,2

7,9

10,5

13,1

15,7

3,5

12,3

2,4

4,9

7,3

9,7

12,1

14,6

4,0

13,2

2,3

4,5

6,8

9,1

11,4

13,6

4,5

14,0

2,0

4,5

6,8

9,1

11,4

13,6

5,0

14,8

1,9

4,1

6,1

8,1

10,2

12,2

5,5

15,5

1,9

3,9

5,8

7,8

9,7

11,6

1,9

3,7

5,6

7,4

9,3

11,1

16,2

Nadaljnje preiskave

Kontrolni pregled

Ekstremno visoka kontaminacija

Potrebna direktna zaščita,(dezinfekcija in uporabna omejitev, na primer prepoved tuširanja) potrebna sanacija

Nemudoma

1 teden po dezinfekciji oziroma sanaciji

> 1000

Visoka kontaminacija

Potrebna sanacija je odvisna od rezultatov nadaljnjih raziskav

Nemudoma, takoj

-

≥ 100

Srednja kontaminacija

nobena

Najkasneje v 4 tednih

-

< 100

Nobena/majhna kontaminacija

nobena

nobena

Po 1 letu (po 3 letih)2)

1.) KBE = Enota za kolonijo 2.) V kolikor se izkaže vrednost po dveh pregledih v roku 1 leta nižja od 100 legionele v 100 ml, se lahko interval podaljša na maksimalno 3 leta. 3.) V kolikor se izvede pregled takoj ob poskusnem zagonu, se lahko nadaljnje raziskave ustrezno uskladijo in veljajo navedene smernice v preglednici 4.

Preglednica 4: Vrednosti ugotovitev svetovnih raziskav Ovrednotenje

Ukrepi

3,0 l

4,5

> 10000

Legionela (KBE/100 ml)1)

2,5 l

6,6

6,0

Ukrepi

2,0 l

1,0

Preglednica 3: Ugotovitve pri pregledu Legionela (KBE/100 ml)1)

1,5 l

Nadaljnje preiskave

Kontrolni pregled

> 10000

Ekstremno visoka kontaminacija

Potrebna direktna zaščita,(dezinfekcija in uporabna omejitev, na primer prepoved tuširanja) potrebna sanacija

Nemudoma

1 teden po dezinfekciji oziroma sanaciji

> 1000

Visoka kontaminacija

Potrebna hitra sanacija

Najkasneje v roku 3 mesecev

1 teden po dezinfekciji oziroma sanaciji

≥ 100

Srednja kontaminacija

Srednjeročna sanacija

Maksimalno v roku 1 leta

1 teden po dezinfekciji oziroma sanaciji

< 100

Nobena/majhna kontaminacija

nobena

-

Po 1 letu (po 3 letih)2)

1.) KBE = Enota za kolonijo 2.) V kolikor se izkaže vrednost po dveh pregledih v roku 1 leta nižja od 100 legionele v 100 ml, se lahko interval podaljša na maksimalno 3 leta. 3.) V kolikor se izvede pregled takoj ob poskusnem zagonu, se lahko nadaljnje raziskave ustrezno uskladijo in veljajo navedene smernice v preglednici 4.

mi, ki imajo vgrajen omejevalnik temperature. Najvišja priporočena temperatura vode je okoli 43 °C. V napravah za tuširanje, v otroških vrtcih, na specialnih področjih in v domih za bolnike, temperatura vode ne sme prekoračiti 38 °C.

Napotki: ))Priporočena delovna temperatura vode v javnih sistemih je od 60 °C - 55 °C. ))Priporočena delovna temperatura za manjše sisteme mora znašati pod 50 °C. ))Stopnja predgretja - voda v predgrelnikih ≥ 400 litrov se naj v javnih sistemih 1 x dnevno segreje na 60 °C. ))Stopnja predgretja - voda v predgrelnikih ≤ 400 litrov pri majhnih sistemih lahko uporabnik pusti delovati z nižjo delovno temperaturo, če vsaj 1 x na dan vodo segreje na 60 °C.

Pregledi in smernice vodovodne instalacije pregled opravi v razmiku 1 leta in je vsebnost legionele nižja od 100 ml, se lahko nadaljnji kontrolni pregledi podaljšajo na maksimalno 3 leta.

40 Instalater

December 2008

Izpiranje vodovodne instalacije Normativne določbe izpiranja instalacije vodovoda za pitno vodo so določene po DIN 1988-2 del 1. Vodovodno instalacijo je potrebno čim prej, kolikor je mogoče hitro po vgradnji oprati in izvesti tlačni preizkus. Zahteve za izpiranje: ))Zagotavljanje dobre in kvalitetne pitne vode. ))Preprečevanje poškodb zaradi korozije. ))Čiščenje notranjih cevnih površin. ))Preprečevanje motenj zaradi nečistoč na vodovodnih armaturah in napravah. ))Zaradi higienskih pogojev. Te zahteve lahko izpolnimo z dvema načinoma izpiranja cevne instalacije: ))Mokro izpiranje z vodo. ))Mokro izpiranje z mešanjem zraka in vode. Pri izpiranju instalacije z vodo moramo preventivno ukrepati in paziti na vgrajene armature. Spiranje z mešanico zrak/voda izvedemo samo, če obstaja ovira ali če pričakujemo v instalaciji veliko umazanije oziroma mikrobiološke obremenitve. Spiranje z mešanico zrak/voda je na osnovi zaščite pred korozijo pri jeklenih ceveh, fitingih in raznih gradbenih delih zaradi nadaljnjega tehničnega razvoja nepotrebno. Na osnovi izjave proizvajalca je za posamezne materiale izpiranje z vodo zadostno. Tako so leta 1993 na Centralnem združenju za sanitarno in ogrevalno tehniko spreje-

li dogovore in izdelali navodila o spiranju pitne sanitarne vode.

Tabela 2: Določanje vrste in kategorije tekočine za potrebno zaščito vode po tabeli B.1

Postopki izpiranja:

1.1

Pitna voda

1

1.2

Voda z visokim tlakom

1

Izpiranje z vodo izvedemo v vsaki etaži in nadstropju posebej, eno za drugim na minimalno tolikih združenih mestih, kot je za orientacijska vrednost prikazano v tabeli. Izpiranje mora trajati najmanj 5 minut pri popolnoma odprtem pretoku vode.

1.3

Stoječa voda a

2

1.4

Hladna voda

2

1.5

Vroča voda v sanitarnem področju

2

1.6

Para (v stiku z živili, brez aditivov)

2

1.7

Zdravilna voda b

2

2

Voda z aditivi ali v kontaktu s tekočimi ali s trdnimi materiali, drugače kot v kategoriji 1

Kategorija

Izpiranje z mešanico zrak/ voda po predpisanih določilih DIN 1988-2

2.1

Mehčana voda ni primerna za uporabo ljudi

3/4 c

2.2

Voda + sredstvo za zaščito proti koroziji ni za uporabo ljudi

3/4 c

2.3

Voda + zaščita proti zmrzali

3/4 c

2.4

Voda + Algecidi

3/4 c

2.5

Pitna voda + tekoča živila (sokovi, kava, brezalkoholne pijače, juhe)

2

2.6

Pitna voda + močna živila

2

2.7

Pitna voda + alkoholne pijače

2

2.8

Voda + pralna sredstva

3/4 c

2.9

Voda + površinsko aktivna sredstva

3/4 c

1

Vodno izpiranje

Izpiranje lahko izvršimo, če je: ))sigurno, da je podjetje za oskrbo z vodo opravilo izpiranje na priključku do hiše ali gradbišča in odobrilo zagon, ))za polnjenje sistema zagotovljena higiensko čista in neoporečna voda, ))pri dolgem časovnem obdobju med tlačnim preizkusom in začetkom delovanja sledilo redno izpiranje ali je bila opravljena dezinfekcija, na primer z Klorovim dioksidom. Izvedba dezinfekcije po termičnem postopku: ))Ko dobimo na iztočnem mestu zahtevano temperaturo in po predpisanem času vodo ponovno zapremo. ))Med predpisanimi ukrepi se mora v rednih časovnih razmikih kontrolirati temperaturo pitne vode. Nezadostno ogreto vodo moramo preprečevati, saj

Tabela 1: Zagotoviti moramo minimalni pretok vode in hitrost ca. 0,5 m/s, da lahko izperemo umazanijo v ceveh.

Voda za uporabo človeka

Kategorija

Voda + sredstva za razkuževanje niso 2.10 za uporabo ljudi

3/4 c

2.11 Voda + detergenti

3/4 c

2.12 Voda + hladilna sredstva

3/4 c

3

Pitna voda za drugo uporabo

Kategorija

3.1

Za kuhanje živil

2

3.2

Pranje sadja in zelenjave (živila-dejavnost)

3.3

Predpranje in pranje posode in gospodinjskih naprav

5

3.4

Pomivanje posode in gospodinjskih naprav

3

3.5

Ogrevanje vode brez dodatkov

3

3.6

Odpadna voda

5

3.7

Voda za nego telesa

5

3.8

Voda za izpiranje

3

3.9

Voda za WC

5

3.10 Pitna voda za živali

5

3.11 Voda za plavalne bazene

5

3/5 d

Dimenzija delilne cevi DN v aktualnem delu izpiranja

Minimalno število odprtih odvzemnih mest DN 15

3.12 Voda za pralni stroj

5

25

2

3.13 Sterilna voda

2

32

4

3.14 Mineralizirana voda

2

40

6

a) Veliko sredstev lahko poveča riziko (temperatura, materiali, ...).

50

8

b) Priprava pitne vode znotraj zgradb (z izjemo naprav).

65

12

80

18

100

28

c) Razmejitev med kategorijo 3 in 4 je načeloma LD50 = 200 mg/kg telesne teže merjeno po EU-smernicah 93/21 EEC z dne 27. april 1993. d) Kategorija 5 za predpranje in voda za umivanje, kategorija 3 za pomivanje posode.

December 2008

Instalater

s tem zmanjšamo rekontaminacijo. Posamezne dele celotnega sistema je potrebno neposredno enega za drugim obdelati s termično dezinfekcijo. ))Vse naprave je potrebno zopet povrniti v delovno stanje. ))Opraviti ponovni protokol vseh zahtevanih ukrepov. ))Po opravljenem pregledu je potrebno opraviti najkasneje v roku 1 tedna dezinfekcijo celotnega sistema. Izvajanje ukrepov, ki se priporoča tudi izven normalnega roka obratovanja: ))Osebni vložek v načrtovanju, pred pričetkom izvajanja ukrepov. ))Preventivni ukrepi proti opeklinam, na primer za osebo, ki ukrepe izvaja. ))Pitno toplo vodo ogrevamo na minimalno temperaturo 70 °C. ))Vsa odvzemna mesta za toplo vodo med segrevanjem po možnosti pustimo zaprta. ))Grelniku za toplo vodo damo pri ogrevanju prednost. ))Črpalko za cirkulacijo tople vode nastavimo na delovanje brez prekinitve. ))Kontrolo temperature tople vode v cirkulacijskega dovoda v hranilnik tople sanitarne vode izvedemo, če je mogoče s priležnim tipalom ali preko vgrajenega termometra. ))Šele, ko je dosežena zahtevana temperatura v sistemu, odpremo odvzemno mesto. ))Ko začnemo z odvajanjem tople vode iz toplotnega hranilnika, sledi odvzem tako, da odpiramo odvzemna mesta od naslednjega najbližjega voda do najbolj oddaljenega dvižne-

ga voda. ))Odvzemno mesto držimo odprto tako dolgo, da teče skozenj voda s temperaturo 70 °C, minimalno 3 minute. ))Temperaturo ves čas merimo in opravimo zapisnik. )) Izvedba dezinfekcije po kemijskem postopku: ))Določiti, če je potrebna koncentracija na vseh odvzemnih mestih in pred vstopom cirkulacijske vode pred hranilnikom

))V času delovanja zaporne armature odpremo in s tem razkužimo tudi armature. ))Po končanem razkuževanju je potrebno celoten sistem na vseh odvzemnih mestih izpirati tako dolgo, da dosežemo dovoljene vrednosti, ki so predpisane za uporabo pitne vode: za Klor: 0,3 mg/l in za Vodikov prekis: 0,1 mg/l. )) Po meritvah napraviti zapisnik o vsebovanih koncentracijah med izvajanjem razkuževanja

41

)) Priporočljivo je, da se takšen ukrep izvede tudi izven normalnega predvidenega roka. ))Dolžnost in plan osebja pred pričetkom izvedbe ukrepov. ))Informiranje in dogovor z upravljavcem javne kanalizacije o odvajanju razkuževalnih sredstev po izvedbi dezinfekcije. ))Pri manjših sistemih je potrebno vgraditi na dovod pitne vode dozirno črpalko pred grelnik za pitno vodo in istočasno opraviti dezinfekcijo na hranilniku za toplo vodo. Zaporne armature je potrebno povezati z varnostnim sistemom na dovodu za hladno vodo. Pred tem je vsekakor potrebno opraviti temeljito čiščenje hranilnika za toplo pitno vodo. ))Če je na razpolago večje število grelnikov za toplo pitno vodo, moramo vse po vrsti separatno razkužiti.

Razkuževanje

Slika 1: Naprava GENO Tip 1988 K, ki jo lahko uporabljamo za izpiranje z zrakom in vodo

za toplo pitno vodo. ))Za kontrolo koncentracije vode znotraj sistema, se vodo spusti preko zaporne armature na odvzemnem mestu. ))Takoj potem ko je v celotnem sistemu na vseh odvzemnih mestih dosežena potrebna koncentracija vode, se začne čas delovanja od 1 ure.

in po opravljenem izpiranju na vseh odvzemnih mestih. ))Naprave pripraviti na ponovni zagon. ))Napraviti zapisnik o vseh opravljenih ukrepih. ))En teden po opravljenem pregledu je potrebno ustrezno po tabeli B.1 poskrbeti za razkuževanje.

Obvezna določila: ))Izpiranje po DIN 1988 je »posebno učinkovito« VOB/C DIN 18381, 4.2.2.2.. ))Izpiranje z vodo je »stranskega pomena«. ))Razkuževanje je »posebno učinkovito«. Začetek obratovanja: ))Enkratno uvajanje je »stranskega pomena«, ))Podlaga za uvajanje, na primer vklopna shema električnih naprav, opis preizkusa izvajalca, pogoji in servisna navodila, izjava o tesnosti in navodilo za upravljanje so stranskega pomena.

Tabela 3: Vrste kemikalij za razkuževanje raznih naprav Oznaka

V prodaji kot

Skladiščeno

Varnostni napotek

Uporabna koncentracija Cevna instalacija

Vodikov peroxid H2O2

Vodna raztopina 5 % in 30 %

Svetlobno zaščite- Pri raztopini > 5 % po- 150 mg/l H2O2 no, hladno in čisto trebna zaščitna oprema

Klorovo lužilo e Natrijev Vodna raztopina z Svetlobno zaščite- Alkaličen, jedek, potreb- 50 mg/l Klor hypoclorit NaOCI max. 150 g/l Klor no in hladno na zaščitna oprema Klordioksid CIO2

Posoda in naprave, kot na primer grelnik tople vode Maksimalno 15 g/l H2O2 5 mg/l Klor

Svetlobno zaščite- Aktiven oksidacijski; 2 mg/l CIO2 Pri 0,5 mg/l CIO2 no in zaklenjeno Klor dioksidni plin, ki ni dodatku z polnilno za vdihavanje, obvezna vodo zaščitna oprema

42 Instalater

December 2008

Poraba tople vode Voda je osnovni pogoj za vzdrževanje osebne higiene ljudi. Tako je poraba tople vode zelo spremenljiva in odvisna tudi od življenjskega standarda ljudi. Nedvomno je najvišja prav tam, kjer je življenjski standard najvišji.

Preglednica 1: v preglednici so prikazane potrebne količine in temperature vode v različnih zgradbah Zgradba

Poraba

Bolnisnica

100..300 l/dan na posteljo

Temperatura 60° C

Trgovske hiše

10..40 l/dan na osebo

45° C

Ustanove

10..40 l/dan na osebo

45° C

Šole (za 250 dni na leto) 5.. 15 l/dan na učenca – brez tušev

45° C

Šole (za 250 dni na leto) 50..70 l/dan na športnika – s tuši

45° C

Športni tereni s tuši

45° C

50..70 l/dan na športnika

Frizerji (vključno s stran- 150..200 l/dan na osebo kami)

Diagram 1 – Potrošnja tople vode v raznih objektih

To se najbolje opazi pri kategorijah hotelov, saj so luksuzni hoteli dosti večji porabniki kot hoteli nižjih kategorij. Količina porabljene vode ni odvisna le od velikosti stanovanja in števila oseb, temveč tudi od starosti ljudi, vgrajenih merilnikov porabe vode, strukture stanovalcev, letnega obdobja itd. Na diagramu 1 je prikazana potrošnja tople vode v stanovanjih

in hotelih v odvisnosti od števila kopanj Tudi vremenski pogoji vplivajo na porabo vode. Vsekakor pa je opazna največja poraba ob sobotah in eventualno tudi ob petkih, ko se navadno več uporablja kopalnica, takrat poraba doseže kar 30% skupne tedenske porabe. Tudi v tovarnah, športnih halah in povsod, kjer potekajo delovni

45° C

procesi, se poraba vode drastično dvigne po končanem delu, ko se v relativno kratkem času, ki traja 10 do 30 minut, isto-časno umiva in tušira veliko število ljudi, ki so končali s svojim delom.

dostno količino vode s pomočjo hranilnikov tople vode.

Za tako veliko sočasno porabo vode je potrebno zagotoviti za-

V industriji ni dovolj, da je poskrbljeno le za higienske potrebe,

V diagramu 2 je prikazana potrošnja tople vode v umivalnicah in v prostorih s tuši.

Preglednica 2: S preglednice 2 je razvidna potrebna količina tople vode v stanovanjih. Potrošno mesto

Količina pri enem odvzemu

Temperatura v ° C

Trajanje porabe v minutah

DN 10, polodprt

5

40

1

Odprt

10

40

1

Iztočni ventil

DN 15, polodprt

10

40

1

Odprt

18

40

1

DN 20, polodprt

25

40

1

odprt

45

40

1

Enodelno

30

55

5

Dvodelno

50

55

5

Samo za umivanje rok

5

35

1,5

Umivalnik

10

35

2

Umivalnik enojni

15

40

3

Večja

100

40

15

Manjša

250

40

20

Tuširanje

50

40

6

Bide

25

40

8

Pomivalno korito

Umivalniki

Kopalna kad

Skupna poraba (60 ° C)

Diagram 2 – Potrošnja tople vode v umivalnicah

Za manjše zahteve

10……20 l/dan na osebo

Za večje zahteve

40……80 l/dan na osebo

December 2008

Instalater

43

Želite biti prisotni in videni iz prve roke?

PRILOŽNOST! PROMOCIJA VAŠEGA PODJETJA NA INTERNETU SKOZI CELO LETA, ZA SAMO 100 EUR Društvo instalaterjev energetikov Maribor (DIEM), vam ponuja preko strokovne revije Instalater najcenejšo promocijo vašega podjetja. Pojavite se na spletnih straneh: Diagram 3 – Določanje največje porabe potrošne vode

vodo je potrebno zagotoviti tudi za tehnološke namene, pralnice, barvarne itd. Poraba vode v enem dnevu je porazdeljena zelo neenakomerno v različnih časovnih obdobjih. Prikazana krivulja v diagramu 2 kaže različne dnevne porabe v stanovanjskem bloku v času vikenda in v zaprtem plavalnem bazenu. Naklon zbirnih krivulj v diagramu 3 prikazuje porabo v toku ene ure (ali 10 min.), diagonala pa prikazuje srednjo porabo na časovno enoto. Da bi se različna poraba izenačila, so potrebni hranilniki za vodo. Njihova velikost se lahko določi po diagramu. V diagramu 3 je prikazana določitev največje porabe potrošne vode v teku 1 ure v stanovanj-

skem bloku in vrednosti K, ki določa velikost akumulacije (v tem primeru K=3000 litrov). Pri izračunih jemljemo temperaturo hladne vode povprečno 10° C, čeravno se v nekaterih primerih giblje v mejah od 5° do 15° C. Temperatura potrošne vode je navadno določena: ))za umivalnike, tuše in kopalnice od 35° do 45° C, ))za kuhinje od 55° do 60° C ))za industrijske namene do 100° C. Temperature pri porabi (iztočna mesta) so vedno za nekaj stopinj višje od temperature uporabne vode, ker se voda ohladi v umivalnikih in kadeh. Pri segrevanju potrošne vode ni dobro prekoračiti temperature 60° C zaradi manjše korozije in toplotnih izgub.

))www.instalater.si - ki je namenjena stroki in široki potrošnji ))www.erevija.com - ki je namenjena široki potrošnji, ))www.photovillage.org Z vašo prisotnostjo bo vaš oglas imelo priložnost videti tudi več kot 10.000 obiskovalcev na dan doma in v tujini. Promocijski oglas vašega podjetja lahko vsebuje: ))Naslov ))Vrsto dejavnosti ))Promocijo izdelkov in storitev ))Vrste dogodkov oziroma sporočil, ki jih lahko sproti objavljate itd. Nudimo vam tudi brezplačno oblikovanje vaše promocije. Promocijski material pošljite v pisni ali elektronski obliki v naslednjih formatih: JPG; PDF… Cena letnega oglasa znaša: 100 EUR + DDV.

Informacije:

031/326 750, 041/980 016, 040/661 448, 02/320 13 10

e-mail:

[email protected]

Društvo instalaterjev energetikov Maribor Ahacljeva ul. 12a 2000 Maribor

Matična številka: 1435850000 DŠ: SI 55398430 TR: IBAN SI56 0417 3000 1386 906

44 Instalater

December 2008

Lastna oskrba s pitno vodo Za lastno oskrbo s pitno vodo štejemo zasebni vodovod, katerega objekt in oprema je v zasebni lasti in je namenjen izključno lastni oskrbi s pitno vodo.

Oskrba vode s pomočjo stisnjenega zraka: Pri tej popolnoma avtomatizirani napravi se voda s pomočjo črpalke prečrpava iz vodnega zajetja v tlačni zbiralnik

vodnega izvira za oskrbo s pitno vodo namenjenega lastni oskrbi iz zasebnega vodovoda, morajo pridobiti vodno dovoljenje. Če je lastnikov posamezne stanovanj-

Tudi pri lastni oskrbi s pitno vodo moramo upoštevati tako kot je predpisano z zakonskimi določili. Zato se lahko lastna oskrba s pitno vodo uporablja le na območjih poselitve kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe in spada vodovod v zasebno last, vodni vir pa zagotavlja manj kot 10 m3 pitne vode na dan.

Uporaba Teza za uporabo pitne vode, načrtovanje, izgradnja in pogon za lastno oziroma posamezno oskrbo s pitno vodo so predpisane po DIN 2001 in v tehničnih predpisih po DVGW.

Izvedba Pridobivanje vode na lokalnem območju lahko zagotovimo z meteornimi, mineralnimi in podzemnimi vodami ali s pomočjo izvedenih izkopov oziroma opravljenih vrtin. Za dosego minimalnega tlaka v vodovodnem omrežju moramo zagotoviti določeni nadtlak. To lahko storimo na dva načina in sicer: Vodni stolp: Ponavadi namestimo vodni stolp na najvišji točki objekta, to je na strehi ali v podstrešju. Tako s pomočjo vodne črpalke napolnimo rezervoar v vodnem stolpu, ki nam kasneje

Slika 1 – Oskrba z vodo s pomočjo tlačne posode

omogoča iztok vode na vseh odvzemnih mestih oziroma v celotnem vodnem omrežju.

kjer se s pomočjo zraka v raztezni posodi, z nadtlakom odvaja na posamezna odvzemna mesta.

Slaba stran takšnega sistema je, nižji tlak v nadstropju in velika nevarnost zmrzali v zimskem obdobju ter segrevanje vode v poletnih mesecih zaradi slabe toplotne zaščite. Zaradi naštetega se omenjeni sistem še komaj uporablja.

To pomeni, da črpalka črpa vodo v posodo v kateri se nahaja zrak. Zaradi vstopa vode v rezervoar ima zrak vedno manj prostora in tlak počasi narašča.

Vodna zajetja, ki so višje od samega objekta, so veliko bolj primerna, saj zagotavljajo z lastnim padcem enakomeren tlak v vodovodnem omrežju in so veliko bolj zaščitena pred zmrzaljo ali segrevanjem, saj se večina takšnih zajetij nahaja v zemlji. Žal je vičino takšnih zajetij mogoče uporabljati le v planinskem območju.

Ko tlak naraste dovolj visoko, tlačno stikalo izklopi črpalko. Tlak je prisoten tako dolgo, dokler ne odpremo vodo na odvzemnem mestu. Ko tlak po določenem času pade, stikalo ponovno vklopi črpalko in vse skupaj se še samo ponavlja. Večja kot je raztezna posoda oziroma, redkeje se bo črpalka vključevala (slika1). Za rabo vode iz

ske, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo, več, se vodno dovoljenje glasi na lastnika oziroma lastnike, ki so kot lastniki stanovanjske stavbe navedeni v vlogi za pridobitev vodnega dovoljenja za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda. Neposredna povezava lastne oskrbe s pitno vodo z javnim omrežjem za oskrbo s pitno vodo ni dovoljena. Možna je le neposredna povezava s sistemom, pri katerem je centralna oskrba z vodo preko odprte posode in brez tlaka. Načrtovanje lastnega vodnega zajetja je naloga za to področje posebej usposobljenih projektantov in ki morajo upoštevati vsa z zakonom predpisana pravila.

Preglednica 1 – prikazuje hišno oskrbo z vodo in nenevarne orientacijske vrednosti Skupina potrošnikov

Potreba (količina) v l/h

Tlačna posoda po DIN 4810 Vsebina v l

Ø v cm 45

H skupaj cm

Vikend

1300

150

Enodružinska hiša

1800

300

Manjša večdružinska hiša

2500

300

55

145

Manjša kmetija

2500

500

65

170

Večja večdružinska hiša

5000

500

65

170

Večja kmetija

5000

700

80

170

55

110 145

December 2008

Instalater

45

Štiri generacije sprejemnikov sončne energije Na trgu dobimo mnogo različnih tipov sprejemnikov sončne energije (SSE), ki jih glede na razvoj tehnologije lahko razvrstimo v štiri generacije. Vsi pretvarjajo sončno energijo v toploto, ki se lahko uporabi za pripravo tople vode ali kot podpora ogrevalnemu sistemu, razlikujejo se pa glede na učinkovitost izrabe sončne energije, življenjsko dobo in način montaže. Ločimo dve osnovni izvedbi, in sicer ravne in vakuumske SSE. Prvo generacijo predstavljajo klasični – ravni SSE, ki se za izkoriščanje sončne energije uporabljajo že zelo dolgo in so med obstoječimi instalacijami najštevilčnejši. Ker se pri ravnih SSE z zniževanjem zunanje temperature povečujejo toplotne izgube, je razvoj tehnologije kot izolator prinesel vakuum, ki zmanjša izgube pridobljene toplote v okolico na minimum in tako omogoča visoko učinkovitost SSE. Prav bi bilo, da bi ločili tudi med različnimi tipi vakuumskih SSE. SSE druge in tretje generacije, to so vsestekleni kolektorji sistema »cev v cevi« in U-cevni SSE, imajo vitalne dele v normalnem zračnem tlaku, ki so zato še vedno podvrženi oksidaciji, kondenzu in s tem staranju. Vakuum je le med stenama dvostenske steklene cevi. Zaradi visoke toplotne vztrajnosti se ti SSE počasi, v kratkih intervalih osončenja pa neučinkovito odzivajo. Četrta generacija ali pravi vakuumski SSE pa so tisti, pri katerih se tudi absorber in toplotna cev (Heat Pipe) nahajata v vakuumu. Razlika je predvsem v zmogljivosti in odzivnem času. Zmogljivost SSE, ki imajo aktivne dele v vakuumu, se z leti ne zmanjšuje, odzivni čas pa je krajši. Predstavniki četrte generacije, dostopni tudi na slovenskem trgu, so sprejemniki sončne energije GreenLand Systems®. To so va-

kuumski cevni »Heat Pipe« SSE s suhim toplotnim spojem. Gre za zadnji dosežek tehnologije na tem področju, ki energijo Sonca izkorišča v največji možni meri.

ščiti vse aktivne dele pred oksidacijo in skoraj popolnoma preprečuje izgube pridobljene toplote v okolico. Dolgotrajna stabilnost vakuuma je zagotovljena z barijevimi lovilci, naparjenimi v notranjosti cevi, ki absorbirajo molekule v slučaju, da se sprostijo s površine materialov v vakuumu. V primeru poškodbe posamezne vakuumske cevi sistem zaradi suhega toplotnega spoja nemoteno deluje tudi med popravilom, brez izgubljanja solarne tekočine. Steklena cev je neposredno nata-

kar pomeni, da ti SSE delujejo tudi v slabših svetlobnih pogojih, npr. v oblačnem vremenu. Nizka toplotna inercija jim omogoča izkoristiti energijo tudi v kratkih intervalih osončenja. V primeru neugodne postavitve objekta lahko posamezne vakuumske cevi neodvisno zasučemo za kot do 30° proti jugu, da dosežemo najboljši vpadni kot sončne svetlobe. Večina drugih tipov SSE ne ponuja te možnosti. To je zelo estetska alternativa namestitvam SSE na konzole nad slemenom strehe. Polkrožno oblikovani absorberji (tip PT) pasivno spremljajo vpadni kot sonca in na letnem nivoju pridobijo več energije kot enako veliki vakuumski cevni SSE z ravnimi absorberji. Majhen padec tlaka omogoča vezavo SSE GreenLand Systems® v večje sisteme – tako izgradnjo sistemov dogrevanja stanovanjskih stavb kot tudi industrijske solarne aplikacije.

»Heat Pipe« je visoko učinkovit cevni prenosnik toplote, ki toploto na osnovi uparjalno kondenzacijskega kroga prenaša od absorberja na kondenzator in preko njega na solarno tekočino. Absorber je izdelan iz aluminija visoke čistosti in je tesno spojen s toplotno cevjo. Spoj je v visoko prosojni stekleni cevi, ki je izdelana iz 2,5 mm debelega, visoko odpornega borosilikatnega stekla s prepustnostjo IR svetlobe preko 94%. Steklo je testirano na odpornost na točo – brez poškodbe zdrži udarce toče premera do 3,5 cm, celo če ta pada pravokotno na vodoravno ležečo stekleno cev. Solarne vakuumske cevi GreenLand Systems® so odporne tudi proti zmrzovanju. Celotna notranjost cevi je v visokem vakuumu, absolutni tlak v ceveh je 0,001 Pa. Visoki vakuum

ljena na kovinsko prirobnico, kar zagotavlja dolgotrajno zanesljivost spoja. Ker SSE GreenLand Systems® ne uporabljajo tesnil, ne izgubljajo vakuuma. Veliko prednost predstavlja tudi izkoriščanje difuzne svetlobe,

Zaradi velike zmogljivosti, nizke cene na kWh pridobljene energije na letni ravni in drugih številnih prednosti so SSE GreenLand Systems® zelo konkurenčni drugim tipom SSE. Ker delujejo vse leto, celo pozimi, so primerni tudi za dogrevanje objektov. www.bioplanet.si

46 Instalater

December 2008

Sončna energija Sončna energija je neusahljiv vir energije, ki ga je potrebno čimbolj izrabiti. Ena izmed možnosti je s toplotnimi zbiralniki sončne energije. Če se omejimo na primer (preglednica 1), lahko na osnovi meritev ugotovimo, da z zbiralniki sončne energije, ki so obrnjeni na jug in jih uporabljamo za pripravo tople sanitarne vode, lahko pokrivamo okoli 75 % skupnih toplotnih potreb, v poletnih mesecih pa celo do 100 %. Tako je 4 % strošek električne energije, ki ga porabi za obratovanje obtočna črpalka, relativno nizek. Solarni krogotok Že dolgo je znano, da je za ogrevanje sanitarne vode najprimer-

ploščino 8 m2. Absorpcijska pločevina, ki je prevlečena s črno barvo in visoko selektivnostjo, je nameščena za zaščitnim steklom

Preglednica 2: Dobitki in poraba Sončne energije za pripravo tople vode z vakuumskimi zbiralniki

toplotnega hranilnika. V sistemu Tichelmann se za prenos toplote uporablja medij Sole (ki varuje sistem pred zmrzovanjem in vročino). Prednost vakuum sončnih zbiralnikov je, da za delovanje potrebujejo cevno instalacijo z minimalnimi preseki. Dobitke in porabo sončne energije za pripravo tople vode z vakuumskimi zbiralniki, ter delež porabe plina in električne energije tekom leta s sistemom Tichelman podaja preglednica 2.

Regulacija

Slika 1: Ogrevalni sistem enodružinske hiše s solarno napravo Legenda k sliki 1: 1. Vakuum – ploščati sončni zbiralnik 2. Absorpcijski razplinjevalnik 3. Elektronska regulacija za merjenje temperature in tlaka v sistemu 4. Obtočna črpalka 5. Vakuumska črpalka za proizvajanje vakuuma v Sončnih zbiralnikih z vakuum napeljavo in krmiljenjem 6. Varnostni ventil za Sole 7. Raztezna posoda 8. Magnetni ventil za vklop ogrevanja v toplotnem hranilniku 9. Zgornji toplotni izmenjevalnik

nejša uporaba vakuum sončnih zbiralnikov, nameščenih na južni strani strehe pod kotom 45°, s

10. Spodnji toplotni izmenjevalnik 11. Termostatski mešalni ventil za potrošno toplo vodo (dodajanje hladne vode) 12. Magnetni ventil s preklopnim stikalom za pretočno gretje, ki se zapre, takoj ko je dosežena potrebna temperatura v zgornji plasti toplotnega hranilnika (F4). 13. Varnostni ventil za toplo potrošno vodo 14. Črpalka za cirkulacijo tople vode 15. Nepovratni zaporni ventil za preprečitev kroženja tople vode TW-instalacija.

ter prevzema toploto sončnega sevanja, ki jo preko bakrenega cevnega razvoda prenaša dalje do

Za regulacijo črpalke, tlaka in naprav za merjenje temperature v solarnem krogotoku: pri določeni temperaturni diferenci med ogrevalnim medijem Sole (F1) v zbiralniku, in temperaturo vode v hranilniku za toplo vodo (F2 na

Preglednica 1: podatki naprave Smer Streha Sončni zbiralniki Toplotni hranilnik

Jug (7° jugovzhod) Nagib 40 ° Ploščati vakuumski 4 kosi 300 l z dvema izmenjevalnikoma

Dogrevanje

Plinski pretočni grelnik

Porabnikov

3 do 5 oseb

Podatki skupne porabe Hladna voda

10,1867 m3

Topla voda

56,6901 m3

Tekoči naftni plin

35,8210 m3

Električna energija

128,70 kW/h

Dobitek solarne energije

2498,80 kWh

December 2008 primer F3), je obtočna črpalka izklopljena.

Toplotni hranilnik Optimalno toplotno zaščiteni in iz nerjavnega jekla izdelani stoječi hranilnik za toplo sanitarno vodo ima običajno vgrajena dva toplotna izmenjevalnika. Akumulirana toplota v zgornjem delu toplotnega hranilnika (F2) je nastavljena na določeno temperaturo tako, da se odpre magnetni ventil le takrat, ko pade temperatura v spodnjem delu (F3) toplotnega hranilnika. Na ta način je v primeru pomanjkanja sončne energije najprej ogreta zgornja plast vode toplotnega hranilnika. Večinoma imajo toplotni hranilniki vgrajen samo en toplotni izmenjevalnik za solarni krog ogrevanja, medtem ko služi zgornji toplotni izmenjevalnik za ogrevanje vode preko toplovodnega kotla.

Instalater vodo le takrat ko je potrebno. V preglednici 3 so navedeni rezul-

tati meritev dobitkov in porabe energije v ogrevalnem hišnem sis-

47

temu enodružinske hiše s solarno napravo tekom leta 2007.

Preglednica 3: Rezultati meritev dobitkov in porabe energije solarnega sistema Poraba el. energije [kWh]

Temp. v hranilniku [°C]3)

Topla voda [m3]

Sončna energija [kWh]

Poraba plina [m3]

Sole

Vakuum

Cirk.

v mesecu. °C

< 37°

≥ 37°

≥ 50°

≥ 60°

Januar

5,0305

72

7,711

3,68

0,04

0,01

23 °C

27

4

0

0

Februar

5,0175

171

5,182

7,68

0,31

0,04

33 °C

17

11

5

0

Marec

5,4304

229

3990

11,19

0,15

0,03

40 °C

14

17

6

2

April

5,3117

299

2,802

11,99

0,14

0,03

50 °C

6

24

13

11

Maj

4,0142

362

0,000

13,32

0,14

0,06

67 °C

1

30

25

22

Junij

4,5112

341

0,000

13,55

0,15

0,04

68 °C

0

30

27

22

Julij

4,1745

425

0,000

15,71

0,16

0,01

83 °C

0

31

31

31

Avgust

3,3821

343

0,000

13,28

1,13

0,02

76 °C

0

31

31

29

September

4,2019

208

0,076

13,37

0,15

0,04

58 °C

1

29

20

13

Oktober

4,7216

163

2,158

11,87

0,14

0,06

49 °C

5

26

17

8

November

4,3164

34

5,449

7,23

0,09

0,03

29 °C

25

5

3

2

Mesec

Število dni s temperaturo

December

5,7781

73

8,053

5,92

0,08

0,01

25 °C

25

6

0

0

Leto 2007:

55,6901

2720

35,421

128,79

1,68

0,38

50 °C

121

244

178

140

X Faktor 2)

0,943

20,978

0,060

0,150

0,020

V kWh

2564,9

743,06

130,85

Dodatno ogrevanje

Dobitki sončne energije: 2564,96 kWh = 74,59 %

Dodatna energija: 873,91 kWh = 25,41 %

Za dodatno ogrevanje (slika 1), se priporoča uporaba plinskega grelnika, ki se vključi in ogreje

1) Sole = Sole – obtočna črpalka, Vak. = vakuumska črpalka, Cir. = črpalka za kroženje tople vode. 2) Faktor za preračunavanje kWh Sole (odčitamo na toplotnem števcu) za kWh tople vode vrednost HU in vrednost η za pripravo tople vode. 3) Izmerjena temperatura v zgornji tretjini toplotnega hranilnika vode

48 Instalater

December 2008

Brunarica Gradnja brunarice ima zelo dolgo tradicijo. V planinah lahko še danes najdemo številne brunarice, tudi takšne, katerih starost presega 400 let in več. Prvotne brunarice so se v celoti gradile z lesom. Danes je gradnja izvedena iz večplastnih slojev in je zaradi gradbeno fizikalnih osnov z zunanje strani dobro toplotno zaščitena.

Slika 3: Prerez klade

Slika 1: Hiša iz lesenih brun

Hiša, izdelana iz lesenih brun nudi stanovalcem zagotovo prijetno počutje in najvišjo kvaliteto bivanja. Pri tem deluje notranjost

neralno volno. Pri bruni debeline 2, 4 ali 7 cm, je običajno debelina toplotne izolacije med 11 do 20 cm, odvisno predvsem od name-

Zaradi prijetnega udobja je bivanje v brunarici zelo prijetno. Slika 2 prikazuje urejeno notranjost brunarice.

diti streho z večjim napuščem tako, da sega zaščita pod kotom 70° od napušča do temeljev. ))Temelji morajo biti v višini, da jih ne doseže škropljenje deževnice. ))Uporabiti odporen les, na primer macesen brez razcepov. ))Vgraditi le suhi les, saj tako zmanjšamo nastajanje razpok.

Za zaščito se priporoča:

Slika 3 prikazuje klado v prerezu.

))Vlago (v tekoči obliki) je potrebno vedno sproti s prezračevanjem izsušiti. ))Zaradi vplivov pospešenega staranja lesa je potrebno zgra-

Pomembne točke pri gradnji brunarice

zidu je zaradi boljše prevodnosti nižja, zato se zniža tudi udobje v prostoru. Za dolgo življenjsko dobo je obvezno potrebna dobra zaščita zgradbe.

Za gradnjo brunarice skoraj brez izjeme uporabljamo les iglavcev,

Slika 2: Notranjost brunarice

brunarice kot toplotno akumulacijska masa in kot parna ovira, ki istočasno odgovarja tudi potrebam požarne zaščite. Toplotna izolacija je nameščena na zunanji strani zgradbe in tako skupaj z zunanjo oblogo ščiti vdor zraka v notranjost. Vmesna izolacija se večinoma izvede z mi-

na uporabe in višine zgradbe. Brunarica je energijsko varčnejša od klasično grajene zidane in dobro toplotno izolirane hiše ter je kar trikrat varčnejša, saj je les sam po sebi toplejši, klasična hiša pa je v notranjosti betonska, mrzla, kljub zunanji izolaciji. Površinska temperatura klasičnega

Slika 4: Križni del

December 2008

Instalater

49

skladu z veljavnim pravilnikom.

Sestavo elementov brunarice prikazuje slika 6. Montaža brunarice se lahko izvede tudi kot samogradnja. Izvedba je enostavna, če proizvajalec oštevilči vsak posamezni sestavni del stavbe. Večina proizvajalcev že v delavnici sestavi posamezne stene z okni in vgrajenimi inštalacijami v ognjevarnih ceveh (voda, elektrika), nakar jih s tovornjakom z dvigalom pripeljejo na parcelo, kjer brunarico tudi sestavijo.

Slika 5: sestavljanje lesnih klad

predvsem smreke, bora in macesna. Les mora odgovarjati vsem določenim gradbenim zahtevam. Po določenem obdobju vgradnje, ne sme povprečna vlažnost lesa prekoračiti 18 % glede na skupno maso vgrajenega lesa.

Na sliki 4 je prikazan križni del s posnetim robom za sestavljanje brunarice. Skrbno izbran suh les je za stabilno konstrukcijo predpogoj. Krčenje lesa brunarice lahko zmanjšamo tako, da v sušilni komori dosežemo vlažnost lesa, ki bo nižja od 15 %.

Izgradnja strehe mora prav tako

Montaža brunarice Brunarica se ne šteje med montažne hiše, saj jo je potrebno na gradbišču sestaviti po posameznih delih. Večina brunaric je izdelana po naročilu in po idejni predlogi naročnika. Načeloma se šteje brunarica za enostaven objekt, ki ni trdno zidan, v kolikor ne gre za stalni objekt z namembnostjo stanovanjske hiše. Za postavitev potrebujemo le soglasje občine na osnovi lokacijske informacije, v kolikor je primernih dimenzij in so odmiki od soseda v

Slika 6: Sestava brunarice

biti izdelana kot parno difuzijska ovira in z dobro toplotno izolacijsko zaščito. Po zahtevanih standardih mora streha zdržati obremenitev okoli 180 kg/m2.

Kritino in obliko strehe prikazuje slika 7. Tudi pri izbiri leg za bruno so na izbiro številne možnosti. Za zunanje stene ima kupec možnost izbire različnih debelin in sicer med 10, 14, 24, 27 ali celo 30 cm. S takimi debelinami izvajalec garantira najvišjo udobnost in dobro toplotno izolacijo.

Slika 7: Oblika streha in vrsta kritine sta za brunarico zelo pomembna

Zunanjost leg se po videzu komaj razlikuje od starih tradicionalnih oblik.

50 Instalater

December 2008

Energijsko učinkovita gradnja Pred gradnjo stanovanjske hiše je prav, da se odločimo za način gradnje. Pred našo odločitvijo obstaja samo vprašanje: » Ali bomo gradili energijsko učinkovito hišo?« V kolikor se odločimo za, imamo na izbiro nizkoenergijsko 3 litrsko ali pa pasivno hišo.

Energijski ciklus v 3-litrski hiši

v hranilnik tople vode, od koder koristimo toploto v hladnejših in oblačnih dneh.

V poletnih dnevih seva sonce v hišo direktno skozi okna in ogreva prostore. Ker se nahaja sonce

S toplo vodo iz hranilnika lahko ogrevamo prostore z radiatorji, ter

visoko nad hišo je vpad sončnih žarkov manjši kot v zimskem obdobju. Proti pregrevanju lahko vgradimo na zunanji strani dodatno zaščito. Pridobljeno toploto v notranjosti

talnim in stenskim ogrevanjem, istočasno pa ogrevamo tudi potrošno toplo vodo. Takšno ogrevanje, imenujemo ga tudi ogrevanje iz rezerve, ni primerljivo s konvencionalnim ogrevanjem.

hiše lahko s kvalitetnim prezračevalnim sistemom porazdelimo enakomerno na vse prostore.

Avtomatsko prezračevanje mora delovati neprekinjeno. Pri tem se topli zrak iz prostora z visoko stopnjo onesnaženja (dnevni prostor, kuhinja, kopalnica), preko toplotnega menjalnika primešava z zunanjim svežim zrakom in ponovno prihaja v prostore.

V kolikor želimo znižati strošek porabe energije in se odločimo za energijsko učinkovito gradnjo, ni potrebno misliti, da bomo zaradi tega morali v zimskem času zmrzovati, se pokrivati z odejo ali celo izklapljati centralno ogrevanje. Prav tako se lahko v poletju izognemo neprijetnostim zaradi pregrevanja stanovanja in velikih stroškov za energijo klimatske naprave. Za dobro izolirane hiše štejemo tiste, katerih zunanji ovoj je obdan s toplotno izolacijo debeline od 40 do 60 cm, okna pa so zastekljena s troslojnim toplotno zaščitnim steklom, saj le tako zagotovimo, da toplota ostane v hiši. Svež zrak pa zagotovimo s prezračevalnim sistemom in z rekuperacijo odpadne toplote. Več kot 80 % toplote moramo z odpadnim zrakom speljati skozi toplotni menjalnik in ga ponovno dovesti v prostor, skupaj s svežim zrakom. Tako se na primer, dovajani hladen sveži zrak s temperaturo 0 °C, s pomočjo odpadnega zraka, ki ima okoli 20 °C segreje do 16 °C.

Slika 1: Južna stran pasivne hiše

raba biomase. Seveda pa ob upoštevanju predpisanih standardov, ki veljajo za nizko energijsko hišo, lahko enak učinek dosežemo tudi pri obnovi stanovanjskega objekta.

3 litrska hiša

Nizko energijska hiša se odlikuje z zelo dobro toplotno izolacijo. Po pravilu znaša poraba kurilnega olja okoli 4 litre na kvadratni meter stanovanjske površine. Razen izvedene dobre toplotne izolacije, pa lahko boljšo toplotno vrednost dosežemo tudi z vgradnjo oken s kvalitetnimi toplotno izolacijskimi okni.

Hiša, s porabo samo 3 litrov in manj na kvadratni meter stanovanjske površine je v bistvu nizko energijska hiša. V primerjavi z običajno hišo, je za trilitrsko hišo potrebno za ogrevanje prostorov, samo tretjina energije. Da zagotovimo vse to, je potrebno izvesti: ))optimalno toplotno izolacijo, ))vgradnjo kvalitetno zastekljenih oken z aktivno in pasivno uporabo sončne energije, ))poskrbeti, da je v poletnem obdobju dobra sončna zaščita, ))avtomatsko regulacijo prezračevanja z rekuperacijo toplote, ))enostavno in minimalno ogrevanje v najhladnejših zimskih dnevih.

Kot alternativa se nam ponuja za ogrevanje uporaba obnovljivih virov energije, kot je sonce in upo-

Slika 2 prikazuje, kakšni so deleži porabe energije v posameznih obdobjih (različne gradnje).

Kakšna je razlika med nizkoenergijsko hišo, 3 litrsko in pasivno hišo?

Slika 2: Energijska poraba v kWh

S pomočjo solarne naprave lahko v sončnih dnevih ogrevamo prostore tudi pri zunanji temperaturi -15° C, višek toplote pa odvajamo

December 2008 Avtomatsko prezračevanje je po pravilu nastavljeno tako, da se lahko celotna količina zraka v hiši obnovi v roku dveh ur. V nasprotju z konvencionalnim prezračevanjem, ki ga izvedemo s pomočjo odpiranja oken, se v opisanem primeru zagotovi mir v prostoru, odpade ropot, prašenje, pelodi itd. Za nizkoenergijske hiše so potrebni specialni ogrevalni kotli. Ti kotli odvzamejo dimnim plinom

Instalater in direktno iz obtočnega zraka toploto, ki jo nato oddajo direktno v solarni toplotni hranilnik, od koder toploto uporabimo za ogrevanje prostorov po celotni hiši.

pri pasivni hiši maksimalno do 1,5 litra na kvadratni meter na leto, ali 1,5 m3 zemeljskega plina (15 kWh) na kvadratni meter na leto. To pomeni, da znaša prihranek energije tudi do 90 %.

Pasivna hiša Pasivna hiša varčuje z energijo in prihrani denar! Udobje v pasivni hiši skrbi za zadovoljstvo prebivalcev. V primerjavi z nizkoenergijsko hišo znaša poraba kurilnega olja

Za pasivno hišo je značilno, da dosežemo v poletju kot tudi v zimskem obdobju ugodne klimatske razmere. Pri pasivni hiši v zimskem obdobju ne potrebujemo aktivnega ogrevalnega sistema in v pole-

Cena pasivne hiše Na osnovi ocen projektov za gradnjo pasivne hiše ugotovimo, da je danes gradnja pasivne hiše v povprečju za osem odstotkov dražja kot gradnja konvencionalne hiše, vendar vse kaže, da bo v relativno kratkem času postala cena pasivne hiše primerljiva s konvencionalno gradnjo, posebno če v oceno vključimo prihranke energije, ki postaja iz dneva v dan dražja.

ogrevanje nižji od 150 EUR za stanovanjsko hišo, ker se zaradi

visokih cen za gorivo povrne v relativno kratkem času.

tnih mesecih klimatske naprave. Dodatno potrebno ogrevanje je tako majhno, da pasivno hišo lahko ogrejemo tudi z žarnicami za razsvetljavo. V najhladnejših zimskih dnevih zadošča, da prostor do 20 m2 ogrejemo samo z dvema 100 vatnima žarnicama. V principu izrabljamo v pasivni hiši obstoječo pasivno toploto ki jo shranjujemo. Kot izvor toplote rabi sonce, razne hišne naprave, zrak v prostoru in toploto, ki jo oddaja človek.

Montažne predelne stene Montažne predelne stene so namenjene za enostavno, čisto in hitro izvedbo pregrajevanja prostorov. Odlična zvočna, toplotna in ognjeodporna lastnost omogoča široko uporabo v vseh vrstah stanovanjskih, poslovnih in industrijskih objektih.

Pri izvedbi nizkoenergijske hiše je eden glavnih dejavnikov povečanja stroškov toplotna izolacija. – slika 1

Majhna teža 20-50 kg/m2 v veliki meri zmanjšuje obremenitev objekta, votli prostor v steni pa služi za enostavno polaganje vseh vrst instalacij.

Dodatni stroški pri gradnji pasivne hiše: ))visok strošek za toplotno izolacijo, ))centralna ali decentralna tehnika prezračevanja, ))rekuperacija toplote, ))zelo kvalitetna in dobra toplotno zaščitna zasteklitev, ))obvezen strošek za detajlne rešitve zatesnitve (dobra zračna tesnost ovoja hiše je obvezna), ))v manj primerih uporaba posebnih in dodatnih rešitev.

Montažne predelne stene so lahko izvedene z enojno ali dvojno podkonstrukcijo na vsaki strani.

Prednosti: ))Visoka zvočna izolacija do 69 dB ))Ognjeodpornost do F(EI) 180 minut ))Enostavna, čista in hitra izvedba ))Majhna teža od cca 20-50 kg ))Enostavno vgrajevanje instalacij v medprostoru.

Življenjski stroški V idealnih primerih odpade pri pasivni hiši izvedba dragega ogrevalnega sistema in strošek goriva. Vsekakor pa smo lahko prepričani, da bo maksimalni strošek za

51

Slika 1: Nizkoenergijska hiša, masivna izgradnja z dodatno toplotno izolacijo

52 Instalater

December 2008

Zidajte z Unipor Coriso zidaki Z novo vrsto opeke Unipor Coriso je gradnja hitra in enostavna. Ekološka gradnja in varovanje klime v bivalnem prostoru so danes najpomembnejše zahteve, ki jih vključujemo pri gradnji lastnega doma. gradnje zagotavlja dobro statično trdnost objekta in kvalitetno toplotno izolacijo. Tudi razrezom Unipor opeke so zagotovljene visoke statične vrednosti. Tako je v objektu zagotovljena varnost, ki omogoča kasnejše fleksibilno načrtovanje, na primer za nadgradnjo objekta.

Preglednica 1 – Razdelitev porabe energije v enodružinski hiši

Povsem nova inovativna opeka nam omogoča gradnjo eno oziroma večstanovanjskega objekta. Živeti v domu zgrajenim z opeko Unipor Coriso, pomeni živeti zdravo z aktivnim varovanjem klime. Ekološka gradnja hiše in varovanje klime so danes najzahtevnejše potrebe, ki jih vključujemo v gradnjo lastnega doma. V bistvu gre za to, da varujemo naravo z varčevanjem energije in istočasno povečamo zdravo bivanje. Gradnja z opeko Unipor Coriso pomeni zidanje za prihodnost. Napolnjena z naravnim in okolju prijaznim izolacijskim granulatom je rezultat dolgoletnih raziskovalnih del pri Uniporju. Mineralni granulat Basalt je pridobljen iz ognja in vode, in ga je moč povsem reciklirati. Pridobljen je brez kemijskih dodatkov in ne vsebuje nobenih škodljivih snovi. Odlične lastnosti granulata so izredna toplotna, zvočna in požarna izolacija. Zaradi nove integrirane izolacije ima opeka Unipor Coriso enkratno toplotno prevodno vrednost, le 0,08 W/mK, s tem pa nudi opeka novo dimenzijo v toplotni izolaciji in idealne pogoje za gradnjo pasivne in nizkoenergijske hiše. Sodoben, 100 % masiven način

Varčevanje z energijo in vse bolj ekološko usmerjeno bivanje, pomeni gradnjo za prihodnost. Ta je dosegljiva le z vgradnjo naravnih gradbenih materialov, s poudarkom na prihranku energije in zmanjšanju odvajanja emisij CO2. V preglednici 1 je prikazana porazdelitev porabe energije za enodružinsko hišo. Opeka Unipor Coriso omogoča, da je poleti v stanovanju hladno in pozimi toplo. Tako deluje zgradba kot naravna klimatska naprava. Opeka izravnava temperaturna nihanja in se izkaže za idealno pri izravnavi vlage v zraku. Tako je bivalna klima v vsakem času idealna. Zaradi velike mase vgrajene opeke, so prostori poleti varovani pred pregrevanjem, pozimi pa opeka s svojo idealno toplotno izolacijo zadržuje mraz zunaj.

Preglednica 2 – Izboljšava zvočne izolacije s Coriso tehnologijo

pomeni, da je negorljiva. Opeko še vedno uvrščamo med povsem naravni ekološki proizvod, tako pa je tudi uvrščena med najljubši gradbeni material za zidanje. Razmere na trgu kažejo, da bo tako tudi v prihodnosti, ravno iz razloga, ker je opeka povsem ekološki in razgradljiv proizvod. Izboljšava zvočne izolacije s Coriso tehnologijo je prikazana v preglednici 2. Zidanje z zidaki Unipor Coriso je hitro in povsem enostavno. Zamiki se izvedejo s pomočjo narejenih spojev na opeki. Stena je gladka in homogena, omet pa s tankim nanosom malte povsem gladek. Razrez opeke Unipor Coriso na zahtevano mero je lahek in enostaven. Možen je tudi raz-

rez na suho. Opeko je mogoče po dolgem časovnem obdobju oziroma uporabi povsem naravno razgraditi in material ponovno uporabiti. To velja tudi za njeno mineralno polnilo. Proizvajalec opeke Unipor Coriso je za proizvod prejel certifikat in priporočilo inštituta za gradbeno biologijo v Rosenheimu. Torej, opeka Unipor Coriso zagotavlja vzdržljivost in ekologijo, z njo je gradnja hitra in enostavna, bivanje v prostoru pa prijetno. Ekskluzivni zastopnik in prodajalec za Slovenijo in Hrvaško je Kuma d.o.o, več informacij najdete na www.kuma.si, za vprašanja pa smo dosegljivi tudi na elektronskem naslovu [email protected]

V hišah grajenih z Unipor Coriso opeko se energija izrablja optimalno in stroški za ogrevanje se enormno zmanjšajo (preglednica 3). Opeka nudi tudi izboljšano zvočno izolacijo, tako je prostor zaščiten pred vsakodnevnim zunanjim hrupom in zagotavlja mir med štirimi stenami. Zvočna izolacija do 49 dB presega vsa pričakovanja in skrbi za prijetno bivalno počutje v prostoru. Opeka izpolnjuje vse predpisane zahteve po DIN 4102 za požarni razred A1, kar

Preglednica 3 – Prikaz porabe kurilnega olja na m2 pri različnih gradnjah

December 2008

Instalater

53

Vgradnja strešnih žlebov Če ste se odločili, da boste živeli v podstrešnem stanovanju, je dobro, da zaradi boljše zvočne zaščite prekrijete streho s težko strešno kritino, ki ščiti ostrešje tudi pri velikem neurju.

Preglednica 2: Mere za polkrožni strešni žleb Imenska velikost

Premer

Presek

NV 200

80 mm

25 cm2

NV 250

105 mm

43 cm2

NV 333

153 mm

92 cm2

NV 400

192 mm

145 cm2

NV 500

250 mm

245 cm2

manjše strešne površine, pa tja do ovalnih dvojnih žlebov s priporočeno maksimalno dolžino do 8 m. Način pritrjevanja polkrožnega strešnega žleba in nosilne kovinske objemke je prikazan na sliki 2. S pomočjo prikazanih preglednic lahko določimo pravilne velikosti odtočnih strešnih cevi:

Slika 1: Hiša z dvokapno streho

Ko konča z deli na ostrešju tesar, prične s svojimi deli krovec klepar. Za zaščito pred vremenskimi vplivi, mora opraviti naslednja dela: Zaščita kapnice, čelnega napušča, dimnika, strešnih prehodov, strešnega okna, svetlobne kupole, mansardnega okna, zidnih vencev oziroma napuščev, zidov (Atika) itd. Prav tako je pomembno stropno prezračevanje z vetrno zaščito, strešni žlebovi s cevnimi odvodi za odvod deževnice, strelovod, snegobrani, stopnišče kakor tudi kompletna zaščita s pločevino strešnih zračnikov, ki jo vgradijo krovci kleparji. Na sliki 1 je prikazan primer za dimenzioniranje velikosti žlebov Vse bolj so v uporabi nerjaveči materiali, predvsem pa obloge iz

aluminija, bakra in pokositrane nerjaveč pločevine, ki kasneje niso potrebne nobenega dodatnega vzdrževanja. Tudi pločevina z raznimi prašnimi prevlekami postaja pri prekrivanju streh vse bolj uporabna.

Namen strešnega žleba je predvsem za odvajanje deževnice,

Pri določanju potrebnih žlebov je dobro vedeti naslednje: Za lažji izračun, nam kot osnova služi tlorisna površina podstrešja. Na primer, za odvajanje deževnice na hiši z dvokapno streho je pomemben tloris površine podstrešja, ki na primer znaša 15 x 10 m, torej znaša skupna površina okoli 150 m2 . Vsaka stran strehe ima vgrajen odtočni žleb, zato se površina za odvod deževnice zmanjša na 75 m2 . S tako dobljenimi podatki

Strešne odtočne cevi Cevi za odvod deževnice pomenijo ozko grlo pri odvajanju strešne vode v času padavin. Zato je prvi pogoj, da so pred vgradnjo določene pravilne mere oziroma dimenzije. S pravilno določenimi velikostmi, ki so odvisne predvsem od površine in nagiba strehe, krajevnih padavin in odtokov, se lahko zagotovi pravilni odvod deževnice.

ki se zliva preko strešne kritine. Zato morajo biti odtočne padne cevi točno prilagojene z velikostjo strešnega zbirnega žleba. Da v žlebovih ne bo listja, in raznih odpadkov, se vgradijo košare za listje ali še bolje rešetke po celotnem žlebu.

Vrste žlebov

Polkrožni strešni žleb

Na izbiro so različne vrste žlebov, od polkrožnih, štirikotnih za

V preglednici 2 so prikazane mere polkrožnih strešnih žlebov za zbiranje in odvod deževnice.

Preglednica 1: Dimenzija strešnih padnih cevi za deževnico: cm2

Žleb

Slika 2: Način pritrjevanja nosilne objemke za polkrožni strešni žleb

lahko s pomočjo preglednice št. 3 izberemo potrebno dimenzijo žlebov. Pri zamenjavi starih dotrajanih žlebov, morajo biti novi žlebovi vsaj tako veliki kot stari. Za manjše strešne površine se vse bolj priporočajo namesto starih konvencionalnih žlebov izdelanih iz jeklene pločevine ali bakra žlebovi iz plastike. Prednost plastičnih žlebov je predvsem zaradi lažjega vzdrževanja, saj ne korodirajo in ne potrebujejo nobene dodatne površinske zaščite.

Preglednica 3: Izbira potrebne dimenzije žleba in padne cevi, glede na površino strehe

Streha

Odtok

35 m2

1,1 l/s

60 mm

28 cm2

NV 200

80 m2

2,5 l/s

80 mm

50 cm2

NV 250

150 m2

4,5 l/s

100 mm

79 cm2

NV 333

Do 25 m2

70

2

240 m

7,3 l/s

120 mm

2

113 cm

NV 400

Do 51 m

100

75 ali DN 100

440 m2

13,2 l/s

150 mm

177 cm2

NV 500

Do 100 m

125

105 ali DN 90

Do 160 m

150

105

NV = Nazivna velikost t

Ø mm

Strešni žleb

Najprej izračun, nato izbira

Površina strehe

2 2 2

Premer polkrožne- Premer padne cevi DN v ga žleba mm 53

54 Instalater

December 2008

Izvedba in polaganje odtočnih cevi Predpisi za montažo odtočnih cevi so določeni po DIN EN 12 056, DIN EN 752 in DIN 1986-100. Pri ločenih sistemih sta na razpolago dva instalacijska sistema. Pri mešanem sistemu moramo popolnoma ločiti deževnico in odpadno vodo že znotraj zgradbe in jo lahko združimo šele tik pred priključkom v kanalizacijo.

ma izven zgradbe kot zemeljski vod in priključni kanal do priključka na javno kanalizacijo. Pritrjevanje navpičnih ali vodoravnih instalacij na stene se izvede s pomočjo cevnih pritrdil oziroma cevnih objemk. Za instalacije pod stropi uporabimo viseča cevna obešala, podložena z elastičnim materialom. Pri instalacijah, ki so izvedene s cevmi iz plastičnih

materialov je potrebno posebno pozornost nameniti velikim raztezkom in upoštevati izvedbo montaže kot prikazuje slika 1.

Padec talne instalacije Talne instalacije moramo instalirati z enakomernim padcem, preglednica 1. Normalni padec znaša po pravilu 2 % (2 cm/m) in vse do 5 % (5 cm/m). Pri velikih

Slika 1: Pritrjevanje odtočnih cevi iz plastičnih materialov

Odvodno instalacijo lahko izvedemo: ))V stanovanjih in bivalnih prostorih: prekrito v navpičnih zidnih utorih, lahko tudi v stropnih utorih in v horizontalni liniji. ))V kleteh in sosednjih prostorih: cevi so lahko nameščene v

utorih ali prosto pod strop oziroma zidove z določenim odmikom približno 6 cm zaradi lažje montaže in lažjega dostopa za čiščenje. Za čiščenje se upošteva d plus 1,5 cm vključno 2,5 do 3 cm za keramične ploščice. ))V nedostopnih mestih v zemlji: znotraj kletnih temeljev oziro-

Slika 3: Priključek sosednjih priključnih instalacij

višinskih razlikah se uporabljajo pravokotne zapore v povezavi z revizijskimi jaški.

Priključne instalacije (PI)

Slika 2: Razporeditev odcepov v padnih vodih pri priključkih za straniščno školjko

Preglednica 1: Minimalni padci talnih odtočnih instalacij po DIN EN 12 056 in DIN 1986-100 Vrsta instalacije

Minimalni padec

Napotki in normativi

Neprezračene priključne instalacije

1,0 % (1:100)

1 cm/m

DIN EN 12 056-2

Prezračene priključne instalacije

0,5 % (1:200)

0,5 cm/m

DIN EN 12 056-2

Zemeljske in zbirne instalacije znotraj zgradbe odpadna voda (stopnja polnjenja 0,5)

0,5 % (1:200)

0,5 cm/m

DIN 1986-100, del 8.3.4 in 5

deževnica (stopnja polnjenja 0,7)

0,5 % (1:200)

0,5 cm/m

DIN 1986-100, del 9.3.5.2

Zemeljska instalacija za umazano vodo – na primer mešane vode in deževnico zunaj zgradbe (stopnja polnjenja 1 DN 0,7)

-

DIN 1986-100, del 9.3.5.2, Korekcija 1

Med priključne instalacije štejemo instalacijo s proti smradno zaporo, in vse instalacije za odvajanje odplak in odpadne vode. Razlikujemo instalacije s posameznimi priključki (posamezni priključni vod PPV) in z zbirnimi priključki (ZPV), ki omogočajo priključitev več odtočnih instalacij. Za priključne instalacije (z izjemo WC-ja in pisoarja) se lahko uporabljajo materiali, ki so primerni za vročo vodo. Na zgornjem koncu zbirnih priključnih instalacij in vrstni namestitvi elementov se mora vgraditi čistilni element. Za priključitev priključnih instalacij se vgradi 88o odcep. Hidravlično ugodnejši in najbolj primerni so odcepi z notranjim radiem v nasprotju z notranjim ostrim robom v odcepu.

December 2008

Instalater

Preglednica 2: Odmiki in razširjeni koti Pri odcepih dopustno oziroma potrebno Vodoravni odmik a

Z dvojnim odcepom c

Pod 200 mm

≤ 90o

≥ 200 mm

≤ 180o

Z nasproti nameščeno straniščno školjko Pri montaži je potrebno upoštevati: ))Priključne instalacije padnih vod stranišč, kopalnih kadi in tušev so speljane tako, da je višinska razlika -h med vodno gladino v smradni zapori in med dnom priključne instalacije, v odcepu padne cevi ≥ imenske vrednosti (DN).- slika 2 ))Sosednje priključne cevi morajo biti položene tako, da se

bistveno močneje obremenjena, čeprav ima manjše dimenzije. Odcepi z notranjim radiem se kljub veliko manjšemu hidravlič-

55

nem uporu, ne vgrajujejo v tolikšni meri kot bi se morali. Primer izvedbe priključka odpadne vode na padni vod prikazuje slika 4.

180o

izognemo splakovanju drugih priključkov. Pri vgradnji priključnih instalacij moramo vedno upoštevati, da lahko pride do spiranja sosednjih priključkov iz straniščne školjke (sl. 3). ))Načeloma je ugodneje, da straniščno školjko v spodnji etaži postavimo na drugo odtočno mesto. Pri uporabi odcepov z notranjim radiem je lahko padna instalacija

Slika 4: Priključek odpadne vode na padni vod

Instalater Velikokrat se postavlja vprašanje, kaj sploh pomeni beseda instalater. Beseda je tujka in v prevodu dobesedno pomeni graditelj. Na strokovnem področju se ta beseda uporablja za vodovodni in elektro instalater. V nekaterih krajih Nemčije in Avstrije se ta naziv uporablja tudi za poklic kleparja, kar pa seveda ni pravilno. Instalater je prvotno vgrajeval le določene naprave in sestavne dele komponent z njegovega delovnega področja, s tem pa je bilo njegovo delovno področje veliko ožje usmerjeno kot danes. Zaradi racionalnosti in številnih sistemskih rešitev se je razlika med instalaterjem za vodovod in ogrevanja v sedanjem času precej zmanjšala. Novo ime za ta poklic se v Nemčiji glasi: mehanik za vodovodne in plinske instalacije, ogrevanje in klimatizacijo. Vendar po zaključku triletnega usposabljanja (pol leta pred pomočniškim izpitom), je podano težišče s

poudarkom na okolje in sodobne toplotne tehnologije, plin in klima naprave. Tudi v Sloveniji se učenci izobražujejo za poklic - Instalater vodovodnih instalacij. Instalater vodovodnih naprav montira ali vgrajuje vodovodne instalacije, polaga cevovode, montira sanitarno opremo in iztočne armature, montira sisteme za pripravo tople vode, solarne sisteme, zamenja ali popravi dele vodovodne napeljave in dotrajane ali pokvarjene sanitarne opreme, ugotavlja in odpravlja napake na sistemu in napravah.

in izmere teh napeljav, izbire in priprave materialov, do instaliranja vodovodnega omrežja in polaganja cevi za vodovodno napeljavo, varjenja, spajkanja, tesnjenja, zaščite in izolacije cevovodov, vgrajevanja zapornih ventilov in armatur, montaže in demontaže vodovodnih naprav in sanitarnih elementov, vzdrževanja, pregledovanja in popravljanja vodovodnih naprav in opreme. Poleg tega se nauči tudi poznavanja tehnične dokumentacije, osnov tehničnega risanja, osnov tehnologije materialov, merjenja fizikalnih količin, regulacije sistemov ipd.

Za opravljanje dela je torej treba pridobiti strokovno kvalifikacijo instalaterja vodovodnih naprav. Med šolanjem si kandidat pridobi praktična in teoretična znanja, ki so potrebna za opravljanje poklica.

Preden se loti instalacije vodovodnega omrežja ali sanitarnih naprav, pregleda načrte (kje poteka ali bo potekalo vodovodno omrežje, kje bo postavljena posamezna sanitarna oprema) in pripravi posamezne dele inštalacij.

Ta znanja segajo od poznavanja osnov kovinarstva, do poznavanja osnov priprave in obdelave delov vodovodnih napeljav, zarisovanja

Če opravlja dela vzdrževalca vodovodnih naprav, mora ravno tako poznati celoten sistem instalacij vodovodnega omrežja in

način priključitve posameznih vodovodnih elementov, saj le tako lahko nadzoruje vodovodne sisteme, ugotavlja napake in jih odpravlja. Instalater vodovodnih naprav svoje delo pogosto opravlja v nedograjenih objektih, izpostavljen temperaturnim spremembam, vlagi in prepihu. Dela pa lahko tudi v zaprtih prostorih, kjer se mora sprijazniti z neprijetnimi vonji (kanalizacija) in umazanijo.

56 Instalater

December 2008

Dovod zraka v prostor Današnja gradnja hiš temelji na načelu nižanja toplotnih izgub iz prostorov. Vsemu temu postajata dovod in odvajanje zraka v prostor vse pomembnejša dejavnika za ugodno počutje v prostoru. Če prostorov ne zračimo, koncentracija kisika v zraku s časom pada. Istočasno narašča tudi količina prahu, relativna vlažnost prostora ter koncentracija vonjav v zraku. Zaradi teh razlogov je treba zrak v prostorih izmenjavati v določenem časovnem obdobju.

Slika 1 – Različni načini kroženja vpihovanega zraka

Naravno prezračevanje prostorov skozi okna in vrata prostorov že dolgo več ne zadovoljujeta potrebam. Priporočljivo je, da se pri novogradnji hiše predvidi prezračevalni sistem oziroma prezračevanje projektira preudarno glede na zahteve in potrebe naročnika. Dejstvo je, da centralni prezračevalni sistemi niso poceni, vendar s pravilnim projektiranjem zmanjšamo stroške za energijo v prihodnosti.

Vse pogosteje uporabljamo za dovod svežega zraka, kot tudi za odvod posebne kanale iz pločevine ali drugih materialov, skozi katere s pomočjo ventilatorja prisilno dovajamo v prostor svež zrak. Vse bolj pa se tudi pri individualni gradnji odločamo za klimatiziranje prostorov. Ponavadi se uporabljajo lokalne, tako imenovane »split« izvedbe. Uporabljajo se pa tudi sistemi, ki poleti prostore hladijo in pozimi z njimi ogreva-

Preglednica 1: Potrebna količina in izbira dovajanega zraka pri prezračevanju Potrebna količina zraka Kvaliteta zraka v prostoru:

na primer geometrijsko (dolžina, širina, višina), tesnost, okolje, odlagalna površina

Vrsta prostora in zahteve:

na primer: pisarne, prostori za sestanke, za obrtne dejavnosti itn.

Temperatura:

Na primer: pod temperatura in nad temperatura, statična ogrevala, hladilne površina in druge obrobne površine

Termična obremenitev:

Ogrevalna in hladilna obremenitev (znotraj/ zunaj), vlaženje in sušenje; potreben volumski pretok

Vrsta naprave

Centralni in decentralizirani sistem, način pogona, gradbeni element, regulacija, prezračevanje itn.

Prehod dovajane- Na primer: nastavitev, kvaliteta, zorni kot ga zraka mo. Zato je pametno, da v primeru že instaliranega cevnega sistema ogrevanja v hiši isto napeljavo poleti uporabimo tudi za hlajenje. Hlajenje prostorov lahko izvedemo s površinskim hlajenjem ali s konvektorji. V grobem razdelimo sisteme za prezračevanje in sisteme za klimatizacijo. Glede na različne načine vpihovanega zraka, pa se prezračevanje in klimatizacija delita na mešalno, izpodrivno in laminarno (laboratoriji, operacijske sobe). Na sliki 1 in 2 so prikazani različni načini vpihovanega zraka in naprave s katerimi prezračujemo oziroma prostore klimatiziramo. Pri prisilnem prezračevanju dovajamo zrak v prostor lokalno ali centralno, glede na potrebe v hiši. Zrak za prezračevanje, ki ga dovajamo v bivalne prostore mora imeti primerno temperaturo in biti ustrezno čist.

Slika 2 – Načini kroženja zraka

Vlažnost se naj giblje v mejah od 40 do 60 % relativne vlage. Glede na dovoljeno maksimalno koncentracijo CO2 v prostoru znaša

minimalna količina svežega zraka 18 m3/h na osebo. Na sliki 3 so prikazani načini sevanja zraka za prezračevanje in ogrevanje. Za lokalno prezračevanje se odločimo le v določenih prostorih kot so kopalnica in podobno. Pri centralnem prezračevanju je značilno, da hkrati prezračujemo več prostorov, ki so preko prezračevalnih kanalov povezani s centralno napravo. Pri obeh načinih lahko uporabimo prenosnike toplote oziroma rekuperatorje, s katerimi znatno znižamo toplotne izgube. Na sliki 4 je prikazana rešetka za prezračevanje z vertikalnimi in vodoravnimi rešetkami in z različnimi nastavitvami. Širokokotna šoba za vpihavanje, prezračevalni ventil (PV), lamelni in univerzalni difuzor za vpihovanje zraka v prostor za stropno montažo, so prikazani na sliki 2. Pri izpodrivnem prezračevanju prihaja pogosto do problema z

December 2008

Instalater

57

Slika 3 – Načini sevanja zraka v prostoru

vlekom vzdolž tal, kar je posledica nepravilne izbire difuzorjev. Zato je potrebno izbrati primeren

je potrebno ogrevanje urediti na drugi način. Možne kombinacije so uporaba grelnikov in konvek-

torjev. Grelniki se vgradijo pod najhladnejše elemente v prostoru. Ogrevanje in hlajenje prostorov

Slika 4 – Zidna rešetka z navpičnimi in vodoravnimi rešetkami

vse bolj opravljamo s stropnimi sevali. Prednost stropnega sevala je, da ogrevamo le tisti del prostora, kjer toploto potrebujemo, to je pri tleh. Pri ohlajanju s sevali pa se izognemo neprijetnemu pihanju. Pomembnejšo vlogo elementov vsake prezračevalne in klimatizacijske naprave predstavljajo filtri za zrak, ki morajo biti ustrezne kvalitete. Poleg grobih filtrov morama vgraditi še fine filtre, s katerimi zmanjšamo vdor prašnih delcev iz okolice.

difuzor, predvsem je pomembna mejna cona pred difuzorjem. Primerni so difuzorji, ki imajo možnost nastavljanje smeri vpihanega zraka, če so obešeni na steni ali nad bivalno cono. Razen difuzorjev za izpodrivno prezračevanje uporabljamo tudi talne rešetke in talne ventile za vpihovanje zraka. Ker s sistemom izpodrivnega prezračevanja ne moremo ogrevati stavb,

Slika 5 – Stropna šoba, ventil in difuzor za dovod zraka

Pravilna izbira cevi

Cevi so votla cilindrična telesa po katerih se pretakajo fluidi pod tlakom, zato je pravilna izbira dimenzij cevi zelo pomembna s tehničnega in ekonomskega vidika. Nepravilna izbira cevi lahko povzroči previsoke ali prenizke padce tlaka v končnih odsekih cevnih sistemov, kar vodi do motenj v obratovanju in povečanju obratovalnih stroškov. Transport fluidov po ceveh je povezan s stroški,

ki so v veliki meri odvisni od dimenzij cevi in s tem povezanega tlačnega padca oziroma potrebne črpalne moči. Zato je pri načrtovanju cevnih mrež potrebno izbrati optimalne dimenzije cevi, pri čemer moramo upoštevati vse hidravlične in ekonomske zahteve. Izbiro optimalnega premera cevi izvršimo s pomočjo operacijskih raziskav, katerih namen je v iskanju ugodnih rešitev v smislu najnižjih stroškov transporta in funkcionalnosti izvedbe. S pravilno izbiro standardnega premera cevi lahko prihranimo veliko nepotrebnih vlaganj v naložbo in občutno zmanjšamo obratovalne stroške.

Parni stroj V prvem stoletju naše ere je grški mislec in matematik Heron podal prvi detaljni opis, kako se lahko ogenj izkoristi za delo (pridobivanje energije). Njegova eolipilna nama je danes bolj podobna igrački kot napravi, ki služi za olajšanje dela. Toda bila je postavljena osnovna ideja. Pred pojavom prvega parnega stroja v 18. stoletju v Angliji je bilo več poskusov, da se delovanje vodne pare izkoristi za naporno dvigovanje vode, predvsem v jaških rudnikov. Ljudje različnih poklicev, Thomas Severi, Tomas Newkomen, učenjaki širokih interesov Robert Hook, Deny Papaen in Gotfried Leibnitz so dali svoj prispevek k izgradnji parnega stroja. Končna ideja za izgradnjo parnega stroja v obliki, ki ga srečujemo še danes, je zamisel škotskega inženirja Jamesa Watta. Tako se je pričelo to, kar danes imenujemo »pospeševanje časa«. Parni stroj je omogočil pojavo vozil, ki imajo v sebi vgrajeno napravo, ki jih poganja.

58 Instalater

December 2008

Hlajenje Ogrevanje in hlajenje prostorov sta dejavnika, katerima v zadnjem času posvečamo posebno pozornost, da zagotovimo ustrezno kakovost zraka in toplotno ugodje človeka. Toplotno ugodje je namreč pogojeno z mnogimi parametri kot so: temperatura okolja v katerem se nahajamo, obleka, zdravje, telesna konstitucija, starost, letni čas, aktivnost ter seveda psihično stanje človeka.

Preglednica 2: Hladilna obremenitev običajnega pisarniškega prostora (približne vrednosti) Prostornina prostora v m3

Hladilna obremenitev v W/m2

100

100 ...70

500

70 ... 55

1000

65 ... 50

10.000

50 ... 45

100.000

≈ 45 toplote (slika 1). Cilj hlajenja je, da dosežemo in ohranimo v prostoru primerno temperaturo zraka, ki naj bo čist in dovolj vlažen. Za maksimalno hlajenje je najvažnejši parameter hladilna moč. Ogrevanje in hlajenje vlažnega zraka pri konstantni vlažnosti dosežemo tako, da odvzamemo iz zraka delež vode in zmanjšamo specifično entalpijo, odvesti moramo torej toploto. Razlika specifičnih entalpij je sestavljena iz dveh vrednosti, to je senzibilnega in latentnega dela. Hlajenje se ne opravlja samo v posameznih prostorih, temveč v posameznih vrstah prostorov ali pa v celotni zgradbi. V takih primerih je potrebno predhodno opraviti točne izračune za različne dneve, najpogosteje pa tudi za celoletno obdobje.

Slika 1: Skupna obremenitev hlajenja

Pri hlajenju odvedemo odvečno toploto, ki jo proizvajajo različni viri, in s tem zagotovimo ugodno

Postopki za izračunavanje potrebne moči hlajenja so podani v smernicah VDI 2078.

klimo v prostoru. Nastanek presežka najpogosteje nastane zaradi zunanje klime in izvora notranje

Preglenica 1: Celotne potrebe za hlajenje Notranje hlajenje: Toplotno oddajanje ljudi

QP

Toplotno oddajanje svetil

QB

Stroji in toplota naprav

QM

Odvzem toplote pri prehodu skozi razne materiale

QG

Razni dovodi in odvodi toplote

QC

Zunanje hlajenje: Prehod toplote skozi zunanje zidove in streho

QW

Prehod toplote skozi okna

QF

Oddaja toplote iz prostora zaradi prezračevanja in dovoda zunanjega svežega zraka

QL

Dovajanje toplote skozi infiltracijo

QL(F)

Slika 2: Klimatizirana pisarna (prikaz za primer izračuna je prikazan v preglednici 3)

December 2008

Instalater

59

Preglenica 3: Primer približnega izračuna za hlajenje Izvor toplote

Vrednost W/m2 o.a.

A. Transmisijska toplota skozi enostavna okna 2 okna (2,0 • 1,4) + 1 steklena vrata (0,9 • 2,1)

7,5

Dvojno okno

Hladilna obremenitev (W/m2 )

Hlajenje (W)

50

380

m2 m2

Zunanji zid na severu

t.m.

25 lahek

masivni

30

20

Zunanji zid na nasprotni strani 8,5 + 6,0 + 3,8

18,3

t.m.

60

30*

550

Notranji zid 3,5 + 2,2 + 5,0

10,7

m2

30*

30

320

Streha brez toplotne zaščite

m

60

Streha z minimalno toplotno zaščito 25 mm

m

30

Streha brez toplotne zaščite z mansardo

2

m

20

Streha s toplotno zaščito in z mansardo

m2

15

Streha brez topl. zaščite in brez mansarde

m

35

Tla

m

10

m2

Žaluzije

2 2

2 2

Skupna toplotna transmisija

1250

B. Sevanje sonca skozi stekla

m

zunaj

znotraj

brez

Sever

m

0

0

0

Severovzhod

m2

370

160

110

Vzhod

m2

190

80

65

Jugovzhod (2,0 • 1,4) + (0,9 • 2,1)

m

230

110*)

65

2

m

350

140

95

Jugozahod

m2

230

90

60

Zahod

m

250

130

80

2,8

m

465

200*

140

6

Št. oseb

2 2

2

Jug

4,7

2

Severozahod (2,0 * 1,4)

2

Najvišja toplota sončnega ogrevanja

560

C. Oddaja toplote človeka (vključno z deležem zunanjega zraka)

175

1050

280

0,9

250

Št. vrat

230

D. Toplota dobljena od el. naprav in toplota dobljena od svetil E. Pribitek za vrata, ki se nenehno odpirajo ali so pogosto odprta

5601)

F. Končni rezultat celotne potrebe za hlajenje

3110

*) S temi vrednostmi se lahko računa. 1) Ker lahko sonce sije samo na eno stran, se upošteva najnižja vrednost (520 W), zato se namesto te v izračunu upošteva višja vrednost (560 W).

Einsteinova enačba Posebnega pomena je dejstvo, da sta energija in masa medsebojno

Najbolj poznani Einsteinov dosežek je fomula: E=mc2

proporcionalni lastnosti materije, kar se izraža v znani Einsteinovi enačbi: E = mc2. Hitrost svetlobe je izredmo velika (v vkuumu okoli 300.000 kilometrov v sekundi). Enačba dokazuje, da celo majhna masa neke substance potencionalno predstavlja ogromno količino energije. Prej kot je človeku uspelo doseči transformacijo mase v energijo, je angleški astronom Edigton leta

1920 opozoril na dejstvo, da Einsteinovo odkritje pojasnjuje, kako Sonce ustvarja vlogo tako močnega izvora energije. Štiri jedra atoma vodika se vežejo v eno jedro atoma helija z manjšo skupno maso. Energija, ki ustvarja ekvivalent razlike v masi predstavlja osnovno energijo, neobhodno za življenje, ki jo človek dobiva skozi toploto in svetlobo Sonca.

Albert Einstein

60 Instalater

December 2008

Energetska strategija mestne občine Maribor DELAVNICA 23.10.2008

Projekt sofinancira:

Mestna občina Maribor pripravlja lokalni energetski koncept, ki bo opredelil strategijo delovanja občine v smeri trajnostne rabe energije. V prvi fazi so strokovne institucije zbrale podatke o stanju na področju rabe in proizvodnje energije. Na podlagi zbranih podatkov in strateških usmeritev Evropske unije in Slovenije na področju varne in konkurenčne rabe in proizvodnje energije ter varovanja okolja sta bila postavljena dva ključna cilja: povečanje energetske učinkovitosti za 1% letno in povečanje uporabe obnovljivih virov energije prav tako za 1% letno.

območja, ki jih kotlovnice pokrivajo. ))Izdelava strategije izrabe OVE v občini in umestitev OVE v občinske akte, ki določajo načine oskrbe z energijo v občini. ))Novelacija obstoječe energetske karte in umestitev OVE v prostor MO Maribor. ))Spodbujanje porabnikov energije v vseh sektorjih za priklop na toplovodno oz. plinovodno omrežje. ))Izvedba projekta energetske izrabe ostankov (odpadkov) v toplarni. ))Vključitev kriterijev energetske učinkovitosti in rabe OVE v občinski sistem javnih naročil

Cilj 4: Povečanje energetske učinkovitosti v sektorju stanovanj.

Slika 1 - Delavnica na temo Energetska strategija MOM

V nadaljevanju so navedeni tudi področni cilji s predlaganimi ukrepi, ki bodo vodili k uresničevanju teh ciljev:

Cilj 1: Zmanjšanje rabe energije v občinskih javnih stavbah: povprečno energijsko število (toplotna energija) v OŠ ne sme presegati 130 kWh/m2 in povprečno energijsko število VVZ ne sme presegati 160 kWh/m2. Projekti: ))Izdelava energetskih pregledov osnovnih šol in vrtcev. ))Vpeljava energetskega knjigovodstva v javnih stavbah. ))Izdelava energetskih izkaznic za stavbe, ki so v lasti MOM. ))Izdelava operativnega načrta zmanjšanja rabe energije v javnih stavbah, iz katerega bo razviden prioritetni seznam sanacij. ))Izdelava potrebne investicijske

dokumentacije za energetsko sanacijo javnih stavb. ))Izvajanje investicijskih ukrepov za zmanjšanje rabe energije v javnih stavbah.

Cilj 2: Nadomeščanje fosilnih goriv z OVE v občinskih javnih stavbah.

Projekti: ))Ustanovitev sklada za sofinanciranje projektov učinkovite rabe energije (URE) v gospodinjstvih (za namene vgradnje delilnikov stroškov za ogrevanje, obnove fasad, zamenjave oken, izolacije objektov itd.). ))Spodbujanje gospodinjstev k vgradnji delilnikov stroškov toplotne energije in s tem mer-

jenje in obračun porabljene toplote v večstanovanjskih stavbah po dejanski porabi (za objekte, ki se ogrevajo preko daljinskega sistema ogrevanja ali večjih skupnih kotlovnic).

Cilj 5: Povečanje izrabe obnovljivih virov energije v sektorju stanovanj. Projekti: ))Sofinanciranje sistemov izrabe OVE na individualnih objektih. Cilj 6: URE in OVE v podjetjih. Projekti: ))Spodbujanje največjih podjetij z vidika rabe energije za pristop k ukrepom učinkovite rabe energije (promocijske akcije, izobraževanje, spodbujanje k izdelavi energetskih pregledov, navezovanje kontaktov).

Cilj 7: Povečanje osveščenosti na področjih URE in možnosti izrabe OVE vseh porabnikov energije v občini. Projekti: ))Program osveščanja, informiranja, izobraževanja za različ-

Projekti: Namestitev sistemov za izkoriščanje OVE v petih OŠ ali VVZ (vgradnja demonstracijskih kotlov na lesno biomaso, vgradnja sistemov za uporabo solarne energije, itd.). Cilj 3: Ureditev področja energetike v občini. Projekti: ))Izvedba analize drugih sistemov daljinskega ogrevanja (kotlovnice) v Mariboru in izdelava strategij za posamezna

Slika 2 - Udeleženci razprave

December 2008

Instalater zniku. Udeleženci so se z oddajo svojih glasov najprej opredelili do naslednjih globalnih ciljev: ))povečanje energetske učinkovitosti za 1% letno v prihodnjih devetih letih, ))povečanje deleža obnovljivih virov energije na 25% v primarni porabi, ))zmanjšanje emisij CO2 za 20% do leta 2020, ))povečanje učinkovitosti rabe energije in deleža obnovljivih virov energije v prometu.

Slika 3 - Uvodno poročilo je podala direktorica dr. Vlasta Krmelj

ne skupine ljudi, ki so na kakršenkoli način povezani z rabo energije v občini: uslužbenci v občini, podjetniki, gospodinjstva, otroci v vrtcih in šolah, ravnatelji šol in vrtcev, hišniki, upravitelji javnih stavb itd..

Cilj 8: Zmanjšanje rabe električne energije v občini. Projekti: ))Spodbujanje prehoda iz ogrevanja z električno energijo na ogrevanje z drugim energentom (zemeljski plin, toplota, lesna biomasa). ))Izdelava strategije razvoja javne razsvetljave. ))Izvedba ukrepov URE na javni razsvetljavi (nameščanje varčnih svetil, ureditev izklapljanja svetil ob določeni uri). ))Izvedba regulacije svetlobnega toka javne razsvetljave.

področja prometa v MO Maribor. ))Priprava študije postopnega uvajanja OVE v javni mestni potniški promet MOM. Energetska agencija za Podravje je v četrtek 23.10.2008 m organizirala predstavitev oz. delavnico na temo Energetska strategija Mestne občine Maribor, s katero smo želeli o postavljenih ciljih

Rezultat odgovorov udeležencev je bil v večini, da so vsi ti cilji absolutno potrebni, vendar pa je bila razlaga sposobnosti, da te cilje dosežemo zelo različna. Pri prvih dveh ciljih so se udeleženci strinjali, da imamo vse sposobnosti, da ta dva cilja tudi dosežemo. Med tem, ko so bila pri drugih dveh ciljih mnenja udeležencev različna. Približno polovica udeležencev je zapisala, da imamo sposobnost, da se ta dva cilja

Cilj 9: Proizvodnja zelene električne energije. Projekti: ))Iskanje potencialnih lokacij za postavitev sončnih elektrarn v sodelovanju z elektro podjetjem (potencialne kogeneracije, nove instalacije fotovoltaičnih naprav itd.). ))Priprava strokovnih podlag za projekt »Fotovoltaični sistem na vsako streho«. Cilj 10: Ureditev področja prometa z vidika energetike in okolja. Projekti: ))Izdelava prometne strategije in akcijskega načrta za projekte s

Slika 4 - Delo v skupinah »brainstorming«

in ukrepih razpravljati s širšo strokovno javnostjo Začetno predstavitev je vodila dr. Vlasta Krmelj, direktorica Energetske agencije za Podravje. Strokovni del strategije pa so predstavili predstavniki Eco Consultinga d.o.o. iz Ljubljane. Po zaključku obeh predstavitev je delo potekalo v skupinah, ki jih je moderirala ga. Karin Jurše.

dosežeta, druga polovica pa je prepričana, da te sposobnosti nimamo.Udeleženci so imeli tudi na voljo nekaj minut, da so samostojno razmišljali o temi: Kaj iz sedanjosti lahko pomaga/koristi, otežuje/onemogoča dosego ciljev? Svoja razmišljanja so prenesli na liste papirja in jih oddali. Razmišljanja med udeleženci so si bila precej podobna.

Vsi udeleženci so bili vljudno vabljeni, da s svojim znanjem in izkušnjami sooblikujejo ukrepe, ki bodo realno uresničljivi in koristni tako mestu kot posame-

Po končanem razmišljanju pa so se udeleženci razdelili v pet skupin po različnih barvah: rdeči, oranžni, zeleni, rumeni in modri. Delo v skupinah je potekalo z

61

uporabo metode aktivnega razmišljanja imenovano »brainstorming«, grupiranja, točkovanja idej in iskanja rešitev za samostojno, skupno in v okviru manjših podskupin. Najprej so v vsaki skupini člani razmišljali kot pesimisti – Če resnično ne bi želeli, da dosežemo zastavljene cilje, bi naredili …, bi postavili oviro …, bi preprečili …? Nato so posamične ideje grupirali in z glasovanjem opredelili vpliv določene ovire ter iskali rešitve za zmanjšanje verjetnosti oz. minimiziranje vpliva ovire. Ob koncu pa so člani skupin obravnavali še vsakega izmed desetih ciljev posebej. Rezultati delavnice so pokazali, da so se povabljeni strinjali s predlaganimi ukrepi. Hkrati so podali številne ideje, kako pristopiti k uresničevanju teh ukrepov in tudi možne nevarnosti, ki bi lahko otežile ali preprečile izvedbo predlaganih ukrepov in dosego ciljev. Ukrepi navedeni v energetskem konceptu so bili pripravljeni in časovno ter finančno ovrednoteni skupaj z Mestno upravo Mestne občine Maribor. Energetska agencija za Podravje je zadolžena za koordinacijo spremljanje in izvajanja lokalnega energetskega koncepta v občini Maribor. Dobljeni rezultati nam bodo pri delu v veliko pomoč. O izvajanju koncepta bomo redno letno poročali Mestnemu svetu in Ministrstvu za okolje in prostor. Prav tako bomo cilje in ukrepe prilagajali novim razmeram. Redno bomo letno pripravljali tudi širše javne razprave o doseženih rezultatih in o morebitnih spremembah. Zavedamo se, da je energetska strategija živ dokument, ki se prilagaja gospodarskim, socialnim in okoljskim sprememba. S tem je aktualen in uporaben.

62 Instalater

December 2008

Energetska strategija za Evropo Energija je bistvenega pomena za delovanje Evrope. Zdi pa se, da so dnevi poceni energije za Evropo minili. Vse države članice EU se soočajo z izzivi zaradi podnebnih sprememb, s povečano odvisnostjo od uvoza in z višjimi cenami energije. Poleg tega se povečuje energetska soodvisnost držav članic EU, kakor tudi na številnih drugih področjih, in izpad energije v eni državi ima takojšnje posledice tudi v drugih. Evropa je vstopila v novo energetsko obdobje. Nujno so potrebna vlaganja. V naslednjih 20 letih bo treba samo v Evropi nameniti okoli tisoč milijard EUR sredstev za pokritje pričakovanega povpraševanja po energiji in zamenjavo zastarele infrastrukture. Naša odvisnost od uvoza narašča. Unija danes 50 % potreb po

energiji pokrije z uvozom. Če ne bomo povečali konkurenčnosti domačih virov energije, bo ta delež v naslednjih 20 do 30 letih narasel na 70 % in del tega bo uvožen iz politično nestabilnih regij. Zaloge so zgoščene v nekaj državah. Danes približno polovica plina, porabljenega v EU, prihaja iz samo treh držav (Rusije, Norveške in Alžirije). Glede na sedanje trende bi se odvisnost od uvoza plina v naslednjih 25 letih povečala na 80 %. Svetovno povpraševanje po energiji se povečuje. Pričakuje se, da se bo do leta 2030 svetovno povpraševanje po

energiji in emisije CO2 povečali za približno 60 %. Svetovna poraba nafte se je od leta 1994 povečala za 20 %, svetovno povpraševanje po nafti pa bo predvidoma naraščalo po stopnji 1,6 % letno. Cene nafte in plina naraščajo. V EU so se v zadnjih dveh letih skoraj podvojile

in sledijo jim tudi cene električne energije. To predstavlja težavo za porabnike. Glede na naraščajoče svetovno povpraševanje po fosilnih gorivih, preobremenjene dobavne verige in naraščajočo odvisnost od uvoza se visoke cene nafte in plina po vsej verjetnosti ne bodo znižale. Podnebje se vse bolj segreva. Po podatkih Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) se je zaradi emisij toplogrednih plinov Zemlja že segrela za 0,6 stopinj.

Če ne bomo ukrepali, se bo temperatura do konca tega stoletja povečala od 1,4 do 5,8 stopinj. Vse svetovne regije, vključno z EU, se bodo soočile z resnimi posledicami za svoja gospodarstva in ekosisteme. To je nova energetska podoba 21. stoletja. Zanjo je značilno, da so svetovne gospodarske regije pri zagotavljanju varnosti oskrbe z energijo in stabilnih gospodarskih razmer ter pri zagotavljanju učinkovitih ukrepov proti podnebnim spremembam odvisne druga od druge. Učinke te podobe neposredno občutimo vsi. Dostop do energije je temeljnega pomena v vsakodnevnem življenju vsakega Evropejca. Višje cene, grožnje

varnosti oskrbe z energijo in sprememb evropskega podnebja vplivajo na naše državljane. Trajnostna, konkurenčna in varna energije je eden od temeljev našega vsakdanjega življenja. Ta nova podoba zahteva skupen evropski odziv. Pot naprej je kombinacija: ))zmanjšanja porabe energije za 20 % glede na napovedi za leto 2020; ))povečanja deleža obnovljivih virov energije v skupni porabi energije na 20 % do leta 2020;

))povečanja deleža biogoriv na vsaj 10 % celotne porabe bencina in dizelskega goriva do leta 2020, pod pogojem, da bodo na voljo trajnostna biogoriva „druge generacije“ iz poljščin, ki niso namenjene prehrani; ))zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za vsaj 20 % do leta 2020; ))boljšega povezovanja energetske politike EU z drugimi politikami, kot sta kmetijska in trgovinska politika; ))boljšega mednarodnega sodelovanja.

Uvoz je neizogiben Dolgoročna zanesljivost oskrbe pomeni, da EU glede dobave ni preveč odvisna od manjšega števila držav ali da izravnava to odvisnost s tesnim sodelovanjem na področju naložb in prenosa tehnologije z državami, kot so Rusija (glavni vir fosilnih goriv in potencialni vir elektrike) in z državami proizvajalkami nafte in plina vzhodne Evrope, severne Afrike in držav Zalivske regije. EU in sedem držav jugovzhodne Evrope je vzpostavilo enotno skupnost za energijo v 34 državah, tako da bodo pravila energetskega trga kmalu enaka za vse območje. EU bo pridobila zlasti zaradi večje gotovosti glede zanesljive oskrbe s plinom in električno energijo, ki poteka preko teh držav. Energetski trgi držav, ki niso članice EU, bodo učinkovitejši, če bodo uporabljali pravila EU. Njihovi potrošniki bodo imeli koristi od konkurenčnejših trgov, kjer bodo subvencije veljale samo za tiste, ki jih najbolj potrebujejo. Sprejet je že časovni načrt za vzpostavitev podobne skupnosti med EU in desetimi državami ob Črnem in Kaspijskem morju. Toda vse to bo premalo. Če hočemo zaustaviti podnebne spremembe, mora EU sprejeti odgovornost skupaj z ostalimi državami in regijami.

December 2008 EU namerava do leta 2050 pridobivati več kot 50% energije, ki jo uporablja pri proizvodnji električne energije, v industriji, prometu in v gospodinjstvih, iz goriv brez ogljika, torej ne iz fosilnih goriv. To pomeni še bolj ambiciozen prehod na energijo vetra (predvsem energija vetra iz naprav na morju), biomase, vode in sonca ter biogoriva iz organskih snovi.

Varčevanje energije z učinkovitejšo rabo

Instalater

energije, prenosa in distribucije; EU potrebuje korenite spremembe, da bi zagotovila dolgoročno vizijo prihodnosti obnovljive energije v EU, pri čemer bi gradila na obstoječih instrumentih, zlasti direktivi o obnovljivih virih električne energije. To je bistveno za uresničenje sedanjih ciljev in spodbujanje nadaljnjih naložb, inovacij in delovnih mest. Izziv politike obno-

63

boljšati zanesljivost energetske dobave v EU in sicer s povečanjem deleža doma proizvedene energije, razvejanostjo mešanice goriv in virov uvoza energije ter povečanjem deleža energije iz politično stabilnih regij ter z oblikovanjem novih delovnih mest v Evropi; ))zaradi obnovljive energije nastaja zelo malo ali nič emisij toplogrednih plinov, njena uporaba ima zato večinoma zelo pozitiven učinek na kakovost zraka.

sončne energije, energije plimovanja in valov – se napoveduje, da se bodo znižali.

Kako bomo to dosegli?

Kar zadeva biogoriva, je Švedska že dosegla 4-odstotni tržni delež za bioetanol na trgu z bencinom, Nemčija pa je vodilna v svetu po biodizlu, saj ima 6-odstotni delež na trgu z dizlom. Do leta 2020 bi se lahko delež biogoriva v prometu povzpel na 14%.

V sektorju ogrevanja in hlajenja se bo napredek pričakoval na področju več tehnologij. Švedska ima npr. več kot 185 000 geotermalnih toplotnih črpalk. Nemčija in Avstrija vodita na področju sončne energije. Če bi ostale države članice sledile tem številkam, bi delež obnovljive energije v ogrevanju in hlajenju poskočil za 50 %.

Za evropske državljane je energetska učinkovitost najbistvenejši element v evropski energetski politiki. Izboljšana energetska učinkovitost ima potencial, da doda odločilni prispevek k doseganju trajnosti, konkurenčnosti in zanesljivosti dobave. Oktobra 2006 je Komisija sprejela Akcijski načrt za energetsko učinkovitost, ki vsebuje ukrepe, ki bi EU omogočili doseči ključni cilj, tj. zmanjšanje celotne porabe primarne energije za 20 % do leta 2020. Če bo načrt uspešen, bi to pomenilo, da bi do leta 2020 EU porabila približno 13 % manj energije kot danes in bi s tem prihranila 100 milijard evrov in približno 780 milijonov ton CO2 na leto. Toda to bo zahtevalo precejšnji napor v smislu vedenjskih sprememb in dodatnih naložb. Ključni ukrepi vključujejo: ))pospešitev uporabe energetsko učinkovitih prevoznih sredstev v prometu, večji izkoristek javnega prevoza; in da dejanske stroške prevoza krijejo porabniki; ))strožje standarde in boljše označevanje naprav; ))hitro izboljšanje energetske učinkovitosti obstoječih stavb EU in priprava načrtov za hiše z majhno porabo energije kot standard za nove stavbe; ))dosledno uporabo obdavčevanja za doseganje učinkovitejše izrabe energije; ))izboljšanje učinkovitosti proizvodnje toplote in električne

vljivih virov je najti pravo ravnovesje med vzpostavitvijo velikega obsega obnovljive energije danes in čakanjem na jutri, ko bodo raziskave znižale njene stroške. Iskanje pravega ravnovesja pomeni upoštevanje naslednjih dejavnikov: ))uporaba obnovljive energije danes je na splošno dražja od uporabe ogljikovodikov, toda razlika med njima se manjša – zlasti kadar se vračuna cena podnebnih sprememb; ))ekonomije obsega lahko zmanjšajo stroške obnovljivih virov, toda za to so danes potrebne večje naložbe; ))obnovljiva energija pomaga iz-

Doseganje 20 % cilja bo zahtevalo veliko rast v vseh treh sektorjih obnovljive energije: električne energije, biogoriv ter ogrevanja in hlajenja. Toda v vseh sektorjih so politični okviri, sestavljeni v določenih državah članicah, dali rezultate, ki dokazujejo, kako je to mogoče. Obnovljivi viri imajo možnost, da zagotovijo približno eno tretjino vse električne energije v EU do leta 2020. Vetrna energija pokriva približno 20 % potreb po električni energiji na Danskem, 8 % v Španiji in 6 % v Nemčiji. Za stroške ostalih novih tehnologij, ki so precej visoki – fotovoltaične,

Ta 20-odstotni delež je res velikopotezen cilj, za njegovo uresničitev pa bodo potrebna velika prizadevanja vseh držav članic. Pri prispevku vsake države članice k doseganju cilja Unije se bodo morale upoštevati različne nacionalne razmere in izhodiščne točke, vključno z značilnostmi energetske mešanice posamezne države.

64 Instalater Državam članicam bi se moralo dopustiti, da spodbujajo obnovljive energije, ki najbolje ustrezajo njihovemu specifičnemu potencialu in prednostnim nalogam. Način, po katerem bodo države članice dosegle svoje cilje, mora biti določen v nacionalnih akcijskih načrtih, o katerih obvestijo Komisijo. Ti načrti morajo vsebovati sektorske cilje in ukrepe, ki so usklajeni z doseganjem dogovorjenih skupnih nacionalnih ciljev. V praksi bodo morale države članice v zvezi z izvajanjem svojih akcijskih načrtov določiti lastne specifične cilje za električno energijo, biogoriva, ogrevanje in hlajenje, katere bi preverila Komisija, s

December 2008 devetih letih, kar pomeni 1% prihranka na leto. Izboljšanje energetske učinkovitosti bo koristilo prednosti izmenjave informacij, izkušenj in najboljših praks na vseh ravneh, vključno, in zlasti, javnega sektorja. Kadar so prizadevanja za večjo energetsko učinkovitost osnovana na spremembah v tehnologiji, obnašanju porabnikov in/ali gospodarskih spremembah, bi se bilo treba izogibati občutnega negativnega vpliva na okolje, spoštovati pa bi bilo treba prednostne družbene naloge. Pri opredelitvi ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti bi bilo treba upoštevati večjo učin-

kacijah za opremo, ki rabi energijo, ki lahko vključuje opremo „Faktor štiri“ (podvojitev učinkovitosti in prepolovitev rabe energije), ali podobno opremo. Poleg tega bi bilo treba potrošnike na dejaven način spodbujati k rednemu odčitavanju svojih števcev. Za merjenje napredka pri varčevanju se bodo izdajali tako imenovani „beli certifikati“. To so certifikati, ki jih izdajo neodvisni certifikacijski organi in potrjujejo zahtevke o varčevanju z energijo udeležencev na trgu, ki so posledica ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti. Prihranki energije se določijo z merjenjem in/ali oceno porabe

(e) tovarniška zmogljivost, stopnja proizvodnje, količina ali dodana vrednost, vključno s spremembami na ravni BDP; (f) urnik za montažo in vozila; (g) razmerje glede na druge enote. Obstaja več metod zbiranja podatkov za meritev in/ali oceno energetskih prihrankov. V času ocenjevanja energetske storitve ali ukrepa za izboljšanje energetske učinkovitosti pogosto ne bo mogoče, da bi se zanašali samo na meritve. Zato obstaja razlikovanje med metodami za merjenje prihrankov energije in metodami za ocenjevanje prihrankov, pri čemer se pogosteje uporabljajo slednje. V okviru direktive so navedeni nekateri primeri ustreznih ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti: v stanovanjskem in terciarnem sektorju:

čimer bi se zagotovilo, da se doseže splošni cilj. Z izboljšano učinkovito rabo končne energije bo mogoče na gospodarsko učinkovit način izkoriščati morebitne gospodarne prihranke energije. Poleg tega bi prehod na energetsko učinkovitejše tehnologije še dodatno spodbudil inovativnost in konkurenčnost Skupnosti, kakor je poudarjeno v Lizbonski strategiji. V Direktivi o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah je postavljen cilj 9% zmanjšanje rabe energije v

kovitost, doseženo zaradi razširjenosti uporabe gospodarnih tehnoloških inovacij, na primer elektronskih meritev. V tej direktivi med individualne števce po konkurenčnih cenah spadajo tudi natančni kalorimetri. Da bi lahko končni porabniki sprejemali bolj informirane odločitve v zvezi z njihovo porabo energije, bi jim bilo treba zagotoviti primerno količino informacij o tem in druge ustrezne informacije, kakršne so informacije o dostopnih ukrepih za izboljšanje energetske učinkovitosti, o primerjalnih diagramih porabe končnih porabnikov ali nepristranskih tehničnih specifi-

pred in po izvedbi ukrepa, ob zagotavljanju normalizacije za zunanje pogoje, ki ponavadi vplivajo na porabo energije. Pogoji, ki ponavadi vplivajo na rabo energije, se lahko sčasoma spremenijo. Taki pogoji so lahko posledica enega ali več verjetnih dejavnikov, kot so: (a) vremenski pogoji, kot je temperaturni primanjkljaj; (b) stopnje zasedenosti; (c) odpiralni čas za nestanovanjske stavbe; (d) instalirana moč opreme (zmogljivost opreme); proizvodni program;

(a) ogrevanje in hlajenje (npr. toplotne črpalke, novi učinkoviti kotli, namestitev/učinkovita posodobitev sistemov za daljinsko ogrevanje/hlajenje.); (b) izolacija in prezračevanje (npr. izolacija votlih sten in stropa, dvojna/trojna zasteklitev oken, pasivno ogrevanje in hlajenje); (c) topla voda (npr. namestitev novih naprav, neposredna in učinkovita raba pri ogrevanju prostorov, pralni stroji.); (d) razsvetljava (npr. nove učinkovite sijalke in predstikalne naprave, digitalni nadzorni sistemi, uporaba detektorjev gibanja za sisteme razsvetljave v poslovnih zgradbah); (e) kuhanje in hlajenje (npr. nove učinkovite naprave, sistemi vračanja toplote); (f) druga oprema in naprave (npr. naprave za soproizvodnjo toplote in električne energije, nove učinkovite naprave, časovni nadzor za optimiranje rabe energije, zmanjšanje izgub v stanju pripravljenosti, montaža kondenzatorjev za zmanjšanje jalove moči, transformatorji z nizkimi izgubami); (g) izraba obnovljivih virov energije v gospodinjstvih, pri čemer

December 2008

Instalater

se zmanjša nakup energije (npr. sistemi s sončnimi kolektorji za pripravo tople sanitarne vode, ogrevanje in hlajenje prostorov s pomočjo sončne energije); V industrijskem sektorju (h) proizvodni procesi (npr. učinkovitejša uporaba stisnjenega zraka, kondenzata, stikal in ventilov, uporaba samodejnih in integriranih sistemov, učinkovitost v stanju pripravljenosti); (i) motorji in pogonski sistemi (npr. povečana uporaba elektronskih krmil, pogonski sistemi s spremenljivo hitrostjo, celostno programiranje aplikacij, frekvenčna pretvorba, električni motorji z visokim izkoristkom); (j) ventilatorji, pogonski sistemi s spremenljivo hitrostjo in prezračevanje (npr. nove naprave/ sistemi, uporaba naravnega prezračevanja); (k) upravljanje povpraševanja (npr. uravnavanje obremenitev, nadzorni sistemi za zmanjšanje konic); (l) soproizvodnja z visokim izkoristkom (npr. naprave za soproizvodnjo toplote in električne energije).

nju pripravljenosti ali kadar niso v fazi delovanja, zmanjšati na najnižjo vrednost, ki je potrebna za ustrezno delovanje.

Eden izmed ukrepov energetske učinkovitosti je tudi standardizacija izdelkov, ki rabijo energijo. V okviru tako imenovane »Eco design« direktive se želi znižati potencialne okoljske vplive izdelkov, ki rabijo energijo (IRE) in doseči visoko raven varstva okolja, kar bo na koncu koristilo potrošnikom in drugim končnim uporabnikom.

Pisarniška oprema kot so računalniki, monitorji, printerji, kopirni stroji in podobno povzročajo znatno povečanje rabe električne energije v Evropski unij.

Trajnostni razvoj zahteva tudi primerno upoštevanje zdravstvenih, socialnih in ekonomskih vplivov predvidenih ukrepov. Izboljšanje energetske učinkovitosti izdelkov prispeva k zanesljivosti oskrbe z energijo, ki je predpogoj za preudarno gospodarjenje in torej za trajnostni razvoj. Ta direktiva predvideva določitev zahtev, ki jih morajo izpolnjevati izdelki, ki rabijo energijo, za katere veljajo izvedbeni ukrepi, da so dani v promet in/ali v uporabo. Kot splošno načelo velja, da je treba porabo energije IRE v sta-

Merilo sicer predstavljajo izdelki ali tehnologije, ki so dostopni na trgu, tudi mednarodnem, in prinašajo najboljše rezultate, vendar naj bi bila raven zahtev za okoljsko primerno zasnovo določena na temelju tehnične, ekonomske in okoljske analize. Prožnost metode za ugotavljanje ravni zahtev lahko olajša hitro izboljšanje okoljske učinkovitosti. Prednost bi morale imeti alternativne rešitve, kot je na primer samoreguliranje v industriji, če bi cilje politike s takimi ukrepi lahko dosegli hitreje ali ceneje kot z obveznimi ukrepi. Zakonodajne ukrepe bi potrebovali tam, kjer se tržne sile ne bi razvijale v pravo smer ali s sprejemljivo hitrostjo.Zelo pomembno je tudi označevanje pisarniške opreme z oznako »Energy Star« (energijska zvezda), ki pomeni, da oprema z to oznako rabi zelo malo energije in pomaga varovati okolje.

V letošnjem letu je bila sprejeta tudi zakonodaja, ki nalaga institucijam Evropske komisije in javnim upravam, da upoštevajo pri svojih javnih naročilih zahteve glede energetske učinkovitosti izdelkov, ki jih uporabljajo v pisarnah.

aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah 93/76/egs Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES z dne 6. julija 2005 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo, in o spremembi

Direktive Sveta 92/42/EGS ter direktiv 96/57/ES in 2000/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta Uredba (es) št. 106/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o programu skupnosti za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme

CENTER PROJEKTOV, ZNANJA IN IDEJ ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE IN OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE

Projekt so omogočili: • Mestna občina Maribor in občine: Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Hoče, Slivnica, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Miklavž na Dravskem polju, Pesnica, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Starše, Sv. Ana, Šentilj • Evropska komisija • Ministrstvo za okolje in prostor • Javno podjetje Toplotna oskrba Maribor • Elektro Maribor, d.d.

Kot zaključek lahko dodamo, da je spremljanje razvoja in nastajanja zakonodaje na področju energije velikokrat suhoparno in zahteva veliko časa. Vendar pa je dejstvo, da se le tako lahko na prihajajoče vse ostrejše zahteve pravočasno pripravimo. Hkrati lahko v njej najdemo tržno priložnost ali izziv. Viri: Direktiva 2006/32/es Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5.

Energetska agencija za Podravje Smetanova 31, 2000 Maribor, T 02 23 423 63 F 02 23 423 61 www.energap.si

65

Projekt je sofinanciran s strani:

66 Instalater

December 2008

Največji bazen na svetu

Najboljše sredstvo proti napadu morskega psa. Ali ste talasophobiker(strah pred morjem)? Ali ste ihtiophobiker(strah pred ribami)? Če ste, potem je dobro, da vaš dopust planirate v Čilu, kjer najdete ta trenutek največji bazen na svetu. V državi Čile najdemo številne možnosti s katerimi lahko svet doživimo v celoti. To pomeni, da lahko najdemo naravne lepote, kot so puščave, ledeniki, vulkani, ledene gore, hribovje in morje.

Država Čile sega najgloblje na južni pol od vseh držav Latinske Amerike. Čile so tudi vrata za vstop na Antarktiko.

Prikazane slike povedo največ

Kdor želi v tem bazenu vsak dan samo krožno plavati, bo sigurno veliko časa zaposlen, saj znaša celotna dolžina bazena preko en

Lega: Direktno pred Pacifiško obalo Površina: 8 ha Količina vode: 250 milijonov/m³ kristalno čiste morske vode Dolžina: 1136 m Globina: do 35 m

priložnost izrazite in fascinantne kopalne atrakcije. Vsem, ki želijo preplavati celotno dolžino bazena

napolnjena z vodo, katere količina znaša preko 250 milijonov kubičnih metrov.

se priporoča, da seboj vzamejo tudi dovolj živeža. Jasno je, da kdor veliko plava, dobi hitro apetit.

V kraju Algarrobo v Čilu najdete največji bazen na svetu. Idejo za izgradnjo bazena je podal poslovnež Fernando Fischmann. Bazen je tako rekoč položil na belo peščeno plažo Pacifika. Bazen, gigantskih mer ima prijetno temperaturo vode, ki znaša od okoli 24 °C do 26 °C . Doživetja, ki nam jih ponuja bazen, si lahko resnično samo zamišljamo.

Tehnični podatki bazena:

Temperatura vode: 24 °C

kilometer. Potemtakem ni nič nenavadnega, da je osem hektarjev velika in umetno zgrajena laguna

Dopustniki se lahko kopajo v bazenu, ki je tako velik kot osem nogometnih igrišč oziroma toliko kot skupaj 6 tisoč normalnih luksuzno zgrajenih bazenov. S tem počitniško naselje San Alonso del Mar, zagotovo nudi

Razen plavanja se lahko v mega bazenu oziroma po laguni vozite tudi s čolni in drugimi rekviziti. Ob bazenu se nahaja tudi hotel San Alfonso del Mar, ki je dolg cel kilometer.

®

Brezmejni užitek tuširanja Novi proizvodi avstrijskega podjetja HL - od elegantnega tuš žleba iz krtačenega nerjavečega jekla, do hitro montažnega tuš elementa z dizajnirano rešetko, predstavljajo sinonim sodobnemu oblikovanju in tehničnemu know-howu.

Za luksuzne kopalnice: tuš žlebovi serije HL50 in|line „Izpuščanje“ postaja umetnost. Postaja nekaj, kar funkcionira, a je očem prikrito. In prav neopaznost teh karakterističnih odtokov nove serije tuš žlebov HL50 in|line, predstavlja oblikovalcem svojevrsten izziv. Krovna plošča je izdelana v enem kosu. Voda odtaka skozi žleb okoli žlahtnega vidnega dela. Običajne mrežaste rešetke ni več. To naredi poseben vtis. HL50 in|line je na razpolago v dveh izvedbah: za montažo na steno ali na površino. Serijo dopolnjujejo trije različni vidni deli: pokrov iz nerjavečega jekla, iz krtačenega nerjavečega jekla ali pred pripravljen za polaganje talne obloge, kot npr. mozaičnih ploščic. Z dobavo vsebovan odtok, kapacitete 0,8 l/sek., je zahvaljujoč priključnemu krogelnemu zglobu izrecno primeren za lahko in enostavno vgradnjo, s snemljivim vložkom smradne zapore pa tudi posebej ugoden za vzdrževanje. Žlebovi za tuše so dobavljivi v dolžinah od 60 – 130 cm.

Za hitro montažo: tuš element HL523N

odtočni sistem z žlebovi HL50 INLINE

Tuš element HL523 je dobavljiv v kompletu s sifonom in ploščo. Odtok je prirejen za vertikalno in horizontalno vgradnjo. V naprej izveden naklon plošče omogoča polaganje ploščic brez večjih stroškov. Kdor želi povsem v korak s časom, bo tuš element dopolnil z elegantno oblikovano rešetko, npr. HL3120 Quadra. Nov je tudi podložni element HL523U. Plošča je namenjena spodnjemu ustroju, namesto npr. lahkega betona. Montaža je tako še hitrejša in enostavnejša. Tuš element HL523N

Smradna zapora z ali brez zaporne vode Kadar ni v uporabi, se običajni sifon bodisi hitro izsuši, ali zaporno vodo izsesa podtlak v odtočnem sistemu. Napotki proizvajalcev odtokov, da je v takšnih primerih potrebno redno ročno dolivanje vode, se zdijo v praksi zastareli in za uporabnika težko sprejemljivi. Kar se je v naravi dogajalo z evolucijo, je HL dosegel z inovacijo. Tako je v zadnjih letih pri HL nastala družina talnih odtokov PRIMUS, razvitih in opremljenih za raznovrstna področja uporabe ter dobavljivih za skoraj vsako željeno varianto. Ta, širom Evrope patentiran sistem, preprečuje izhajanje smradnih kanalizacijskih plinov tudi brez zaporne vode. Časi nadležnega dolivanja vode so mimo. Konec je smradu v počitniških hišah in vseh, sezonsko rabljenih napravah. Povprašajte po družini PRIMUS®, novi inovaciji iz HL hiše.

Veleprodaja: MAVI Maribor, d.o.o.

MARTIN, d.o.o.

Novakova ul. 8 2000 Maribor Tel. (02) 532 03 00

Hmeljarska 1 3310 Žalec Tel. (03) 713 26 00

PIPELIFE Slovenija, d.o.o. TAPRO trgovina, d.o.o. Ljubljanska 52A 1236 Trzin Tel. (01) 530 22 20

Celovška 280 1117 Ljubljana-Dravlje Tel. (01) 583 77 00

Kontakt: Miran Gmajner, dipl.ing.str., e-mail: [email protected]