Oktober 2002

-

-F

--

-At.J

,

, ,~

,

7* OKTOBER 2002

INFORMATOR OBČiNE VIDEM

Gradovi v oblakih so brez temeljev, zato se zrušijo. Naša šola jih ima. Trdni so. 90 let šteje, nekdaj imenovana lepotica kraja. Letos je dobila ob sebi sestro, telovadnico in učilnice nad njo za naslednjih 90 generaclj zn se vec. • •

•

v

v

Občina

Videm in novna šola Videm, PODRUŽNICA LESKOVEC

VABITA Pričakujemo

Vas. Skupaj se bomo veselili velike pridobitve v tem delu Haloz. Veselje je toliko večje, če ga lahko s kom deliš. Mi ga želimo deliti z Vami.

-.

-~

, ŽUPANOVA BESEDA, AKTUALNO

2

Dosegli smo mnoge zastavljene cilje Spoštovane občan ke, spoštovani občani! Jeseni ponavadi obiramo najraz ličnej še sadove, tudi take, za katere smo se dalj časa trudi li v loka ln i skupnosti. In letošnja jesen bo zagotovo posebna ludi zaradi državnih loka lnih volitev. V tem čas u v o bčini Videm že zaključ uj e mo 4 -letno obdobj e pl odnega de la, kon č ujemo dva obči n s ka mandata in smo pred novimi nal ogami ter izz ivi. S pon osom ugotav ljam, da smo v osmi h letih obstoja občin e vendarle veliko postorili , dokonča l i mnoge zahtevne projekte, bili smo us pešni na vkljub nekaterim kri tikam in izražanjem ne zadovolj stva posamez nikov naši obč ini . A navsezadnje boste končno oceno našega dela da li vi , spoštovan i obča ni , ki ste nam bili v veliko pomoč na vse h ko nc ih občine. Ko smo prcd osmimi leti začenjal i z delom v no vi ob č ini Videm, veljemite, ni bilo lahko. Danes je vse lažje, bolj organi zirano. Mnogo c iljev je že ures ni čenih , v razvoj u $ 1110 naredi li nekaj pomembnih korakov, tega nam ni treba skri va ti. Na komunalnem področj u smo zgradili kar nekaj kil ometro v vodovodnega sistema , mnoga gospodinj stva v naši obč in i že imajo pitTl -::.......

vodo , a še nekaj nase lij z ve lik im upanj em na vodo - kot vir življ enja - mOL še čakat i. Modern izi ra li smo štev ilne eestc v občini, izgradili kar nekaj objektov skupne rabe, med katerimi se radi pohvalimo s prenovo šole Videm , prav posebej pa smo ponosni na no v prizidek v Leskovcu, ki to j esen odpira

svoja vrata .. Z občin s kim sveLOm smo se trudili na vse h področjih de la in življenj a v obč ini , tudi zato smo se lotili gradnje občin s ke stavbe, v kateri smo danes in v katero smo uspe li "pripeljati" tudi pi sarno Upravne enote . Vel ikokrat sem pouda ril , da smo se v obč in i Videm vsa ta leta trud ili, da bi našim občano m nudil i človeka vredno življ enje, da bi v vseh nase ljih in na ce lotnem območju obč in e zagotovi li pogoj e za ce lovi t in skladen razvoj . A delo ostaja, pone kod nedo končano , ponekod pa le začrtano in pripra vljeno no ve mu vodstv u občine , ki ga ne ča k a lahko delo, veljamem pa, da veliko lažje kot pred osm im i leti. Zdaj je n apoč i l tudi čas za za hvale, za lepe besede, ki sijih zaslužijo vs i ti sti, s katerimi sem kot ž upan videmske občin e dobro sode lova l. Občin s ki svet je prav goLO VO tisti , kije imel pomembno vlogo v zgodov ini obč in e, dobro je bil o sodelovanj e z občinsko upra vo, pa s štev ilnimi poslovni mi partnelj i in sosednjimi ter prijateljsk imi občinam i. S ponosom pa ugo ta vljam , da sem v teh letih župano va nj a uspehe ni za l tudi z vašo pomočjo, drage občanke in občani. Pred nami je zdaj novo obdobj e, tako b i ga lahko imenovali , pred nami so volitve tudi v obč in s ki svet in svete krajevnih skupnosti , pred nami so nove od l oč itve. Želim, da se dobro o dl oč ite, da izvo lite tiste ljudi, ki bodo ime li vel iko posluha za vaše želje in mnoge pot rebe, ljudi, v katere imate zaupa nj e, in take, ki bodo č im bo lj zavze to nadalj evali de loma že zač rta n ra zvoj obč in e Videm. .- "

Želim vam lepo jesen, prijetno bivanje v občini Videm, pa čim več lepih trenutkov, ki naj vam jih prinese življenje tudi v prihodnje. VttŠ župall Franc Kirhiš, ing.

Novembrske volitve 2002 JO_ 1lovembra predsedniške inlokallle volitve Vol ilna kampanja za no ve mbrske volitve se je za če l a že 11. oktobra, prv i č pa bodo pote ka le sočas no volitve za predsednika države in lokaln e vo litve. Predsednika države ter ž upane in č lane obč in s kih svetov bo pribli žno 1,6 milijona volil nih upravič e n cev volilo v nedeljo, 10. novembra, v obč ini Videm pa bomo na ta dan vo lili tudi č l ane v svete osmih kraje vnih sku pnosti . Voli lna kam pa nj a, v kateri se bodo kandidatke in kandida ti potegovali za g lasove voli vcev, bo potekala do petka, 8. novembra, ko bo o po l noč i nastopil vo lilni molk. Č e nobene od kandidatov za predsednika države ne bo izvo ljen že v prvem krogu, bo drugi kot tako predsedni ških kot tudi ž upa nskih vol itev potekal I. decembra . Če pa bo predsednik države izvolj en že 10. no ve mbra, bo dru gi krog županskih volitev že 24. novembra.

V OBČINI ViDEM 4_552 VOLiVCEV JN J9 VOLIŠČ V občini Videm je v voli lni ime nik vpi sanih 4.5 52 vo li vcev, pred štirimi leti jih j e bilo 4.500, na dan vo litev pa bo od prtih 19 vol i šč v osmih krajevnih skup nostih . Voli vci bodo tudi tokrat ime li možnost g lasovati predčas n o, 9 pa je tuj cev, ki imajo prav tako pravico glasovanja na vo litv ah.

.

OBČ i NSKA UPRAVA ~ AKTUALNO

Kje in kam gre slovenska uprava Leto 2002 bo ostalo za pisa no kot leto sprejema in uve lj avitve novega zakona o držav ni upra v i, zak ona o javn ih usl u žbe nc ih, zakona o sistemu p l ač v javnem sek lOlj u, za kona o inš pekc ijs kem nad zo ru in za kona o javn ih agencijah. Vsi navedeni zakon i so bi li sprejeti z visoko stopnj o sog lasja v državne m zbo ru in ugodno ocenj en i s st rani tujih instituc ij , kar vpl iva za upanj e.

da predstavljajo dobro zakonsko orodje. Za ko ni ne pred stav lj ajo revo lu c ionarnih sprememb t e m več izhajaj o iz seda njega sta nja in Piše: Darinka Ratajc, direktorica ob čo uprave prinašajo izboljšave v to čka h , k i so se izkazalc kot krit i č n e. Največ zakonsk ih spreme m b j e ne d vo m no na p odročj u , ]užbe nskega s istema v jav ni uprav i, kj er novi zakon prinaša «atere v ečj e pre mike v smeri normal ne ev rop ske prakse. Bistve no v e čji po udare k j e dan kad rovskemu manage mentu, na nove temelje je postav ljen s iste m strokovnih izp itov, preko inst itu ta javnega nat ečaja je zm anjšana nevamost se lekcije kad rov na pod lagi n a pačn i h me ril , napredovanje je urcjeno bistveno bolj trans parentn o in moti vacij sko. S spremembo za ko na o splošnem upra vnem pos topku je bil zač n a n proj ekt izmcnj ave podatk ov v javni upra vi. Kot i z h o di šče j e prej eta ugotov itev, d a uprava pri štcvi ln ih upravnih s tori tva h obremcnjuje uporabnike z za ht cvo, da j i dosta vlj aj o po trdi la, izpis ke in d ruga do kaz ila o podatk ih, k i se s icer na pod lag i pred pisov vod ijo v ad m ini strati vn ih ev idencah. S spre memb o zak ona so postav lj eni novi prin cipi prid obi vanja podatkov, ki bodo radik alno spremenili pos lov ne procese. Upra vni o rga ni so s i po novem zakonu do lžni Sal111 prido biti vse podatke, ki se nahajajo v uradnih bazah poda lk ov.

Poročilo

Spre membe za kon a o upravnih taksah so zač rta l e proj ekt poenostav itve p l a če va nja upravnih taks in drug ih pl ač il , povezanih z uprav nim i sto ri tvami . Vzpostav lj eni morajo biti vs i pogoji za z a če t ek p l ačeva nja taks S kreditnimi karti ca mi. V Jctošnjem letu je za vse upravne o rga ne stopi la v veljavo uredba o n ač inu poslovanja s stranka m i, k i dviguje standar.de kakovosti uprav nih storitev. Uredbo bo po trebno izbo ljšati in nadgradit i ter se še naprej dogovarjati o na č inu izvaja nja nekaterih standardov. (z las ti je neenotna praksa na p od ročj u uvaj anja in fo rm ac ij sk ih pisarn ). O b koncu leta je bila uveljav lj ena nova uredba o pos lova nj u z dok u m c ntarnim gra di vo m . Bi s tvo spre me m b je ureja nje dok umentov v ele ktronski obli k i. Sprej e li smo strateg ij o ra zvoja javne uprave, vend ar sprejetje strateg ij e in vseh za ko ns kih pod lag za njeno ures ni čeva nj e po mojem mn enj u niso dovolj , če se ne bo spremeni la o rganizacijs ka ku i.tu ra v sami upravi. Č l oveške v ire v j avni uprav i j e potrebno vzpodbu d iti k drugač ncm u razm iš ljanj u. Lj udje morajo imet i v izij o, da bo javna up rava kazal ec zad ovolj stva upo rab niko v ( d ržav lj anov, gospodars kih subjektov). Ok v irn i cilji strateg ije razvoja up rave, morajo te melj iti na zako nitosti in pravni va rnosti, po lit i č n i nevtra lnost i, lls melj enosti k uporab nik u, odprtosti in preglednost i , uči n kovi tos t i in us pešnosti. Podrobn ej ši c ilji na p o d ročj u uprave pa so moj em mn enju na sled nji : -fl eks ibiln o, proj ektn o na ravnana in pos lov ni m pro cesom pri lagojena organi zac ij a državne uprave v kate ro spada tudi loka lna uprava, -dvigo va nj e standardov kakovost i upravnih storitev in poveča nje zadovo lj stva upo rabni kov, -standardi zac ij a in optimizac ija poslov ni h procesov v upra vi, -vzpodbuj anje in ra zvoj e lektro nskega pos lovanja v uprav i, -krepitev medsebojnega spoštovanja o rga nov lokaln e sa moupravc in razvoj partnerskih odnosov. To je le nekaj moj ih razm iš lj anj in li pam , da se bodo v prihodno sti u res n i č i l e

o delu občinskega sveta občine Videm

..Ad zadnjega našega javljanja jc pretek lo kar nekaj čas a , vendar to pomen i, da obč in ski svet obč in e Videm k ljub p oč i tni ca m ni bil dejaven: Prva pom emb na na loga, ki so jo svetn iki o prav il i, je sprej etj e osnutka odl o ka o spremem bah in do po lnitva h prostorskih sestav in d o l go ro čn cga in s red njeroč n ega plana za o bm očj e ob č i n e Videm. Področj e prosto rs kega planiranja je že kar nekaj časa vpraša nje sve tn ikov na vsak i seji o b či n skega sveta. Vend ar je to p o dro čje, ki jo opra vlja skupn a o b č in s k a oprava na Ptuju in zahteva g lede na pos topkovna prav ila kar ve liko čas a . Svetniki so sprcjeli odlok o n ači nu oprav lj anj a gospoda rs ke j av ne s lužbe s komun a lni m i odpad k i. To j e od lo k, ki bo ureja l o rgan izacij sko in prostorsko zasnovo opra v ljanja j avne s lužbe, vrste in o bseg stori tev javne službe ter nj ih ovo prostorsko raz pored itev. Ker je pred nami bil čas vo lit ev, so svetn iki o bč i n e Vid em na pred log predl agate lj a, to je žu pana o b č in e Vi d em sprcj e li, vse pot rebne od lo ke za izvedbo obči n sk i h vo litev za žu pana o b č i n e , svetnik e ob č in e Vi d em in krajev ne skupnosti . Zaradi nepres tani h sprememb zakonodaje na pod ročj u fin ancira nja so sve tnik i na predlog uprave sprejel i kar nekaj od lok ov o fi nanciranju pro ra č un s ki h postavk in se seznan ili z dcj stvom, daje po trebn o za i zp l ačilo iz vsake prorač un s k e pos tav ke imeti sprej et od lok, prav ilnik a li pogod bo. Za i z p l ači l a mo rajo biti izveden i j avni razpisi in upošteva n Zakon o javnih n aroči lih . Na p od ročju socia lnega skrbstva so spreje li kar št iri prav il n ik e in sicer prav i Ini k o enkrarnc l1l pri spev ku za 110 vo roj encc,dode ljevanj u soc ialnih po m oč i v ab č in i Vide m, obdaljevanju otrok in sta rej š ih obča n ov in

namesti tvi ose b v domove. Na p o d ročj u šolstva je bilo potrebn o urediti oddajanje te lovadni ce v naj em, za to so sve tniki na predl og uprave po trd il i pravila delovanja in d olo č i li ceno ure za uporabo te lovadni ce. Pred sve tn ik i ob č i n e Videm pa je bila na zadnji seji kar velika nal oga in o d loč it ev glede sprej etja o snutk a p rora č un a za leto 2003. Klj ub nekaterim nas prolOva nje m, da osnutka p ro rač un a o b či n e

Videm za obdobje leta 2003 ne bi sprejeli , pa j e med svetniki prev ladal razum, da sm o nam reč občina , k i se ne finan cira sama in da imamo v svoj ih ra zvoj nih programih o predeljene investi c ij e, ki

se prenašajo iz leta 2002 v letu 2003. Ob dejstvu, da proračun ne bi bil sprejet p reidemo z Ol . OI. 2003 na zač a s n o financiranj a, kar pa po men i, d a se nam ustav ijo vse p r i če l e investic ij e in se ne more financ irati nobena prorač un s k a postav ka na novo. Ob dej stvu, da smo sprej e li razvojne prog rame občine za obdobj e štiri h let, tudi naslednji na no vo izvo lj eni svet ne mo re sprejeti drug ač n ega prora č un a in zav reč i vse tiste investicije, ki j ih je izg lasova l ta ob či n sk i svet. Svetnik i so osnutek prorač un a sprejel i in m enimo, da so v svoj ; odl oč it v i ravna li razu mn o. Svetn ike ča ka v obdo bju pred vo li tvami še ena sej a sveta , naj bi bila zadnj a v tej sestav i, vendar napo rn a. Sprej emal se bo pred log pro rač un a o b č in e Videm za leto 2003 in rebalans p rora č un a o b č in e

Videm za leto 2002. Svetn iki so v tem šti ri letnem manda tu opravi li 36 . red nih sej sveta , sprej eli 1128 sk lepov. Da pa je pri šlo do te reali zac iji , so morali .e rcd elati kar znatn e kupe pap irja. Zupan z o b č in s ko upravo se j im zah va lj uje za sodelova nje.

IZ KRAJA V KRAJ

4 v

VZetalah, pa tudi v Leskovcu na delovnem srečanju državni sekretar na šolskem ministrstvu Herman Tomažič Navdušellllad prizidkom v Leskovcu Na povabilo poslanca v državnem zboru in žetalskega župana Antona Butolena se je sredi septembra odzval državni sekretar na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, odgovoren tudi za področje investicij v šolstvu, Herman Tomažič. Na delovnem srečanju v prostorih OŠ Žetale se je pogovarjal z župani in ravnatelji šol iz ohčin Gorišnica, Zavrč, Videm, Kidričevo, Podlehnik, Majšperk in Žetale, glavna tema pogovora pa je bila širša predstavitev prostorskih potreb za prehod na 9-letko in iskanje rešitev za reševanje problemov ravno na tem področju, s čimer se v tem času ubadajo na vseh šolah po Sloveniji.

tudi do 30 milijonov tolarjev, pa je župan Kirbiš poudaril zdaleč previsok strošek šolskih prevozov, o čemer bi , je menil Kirbiš, morali bolje razmisliti in za to najti kako primernejšo cenejšo rešitev.

Herman Tomažič, Fran c Kirbiš, Anton Botolen in v ozadju Štefan Murko

VRTEC V VIDMU DA, TUDI PRENOVA PODRUŽNICE NA SELIH, A ŠOLSKO MINISTRSTVO ŠE NI DOLOČILO, KATEREGA LETA

Državni sekretar Leskovcu. Foto: TM

Tomažič

si je ogledal prizidek v

Na Ptujskem je problemov kar nekaj, je bilo slišati na pogovorih v Žetalah, najhuje naj bi bilo v Majšperku, nič kaj dobro ni tudi ne v Podlehniku, za nove šolske prostore pa so to jesen bogatejši v Leskovcu, Cirkovcah in Gorišnici. Nove šolske prostore v Leskovcu si je sekretar Tomažič ogledal tudi od blizu in bil navdušen nad prostorsko ureditvijo, še posebej pa nad povezavo med starim in novim šolskim poslopjem, ki se zares odlično ujemata, pohvala pa gre seveda projektantu. Župan i in ra vnatelji šol so podrobnej e predstavili stanje po šolah in nerešeno problematiko na področju šolstva, videmski župan Franc Kirbiš pa je ob tej priložnosti zb ranim povedal, da se v občini Videm veselijo vseh novih pridobitev v šo lstvu . Tako je občini v OŠ Vidmu uspelo urediti pogoje za 9- letko, na podružnici v Leskovcu je izgradnja več nam enskega objekta pred načrtovanim zaključkom, potem pa občini ostaja še obnova stare leskovške šo le in prenova podružnične šole na Selih. Kot poseben problem, ki občini vsako leto iz proračuna vzame

V Sloveniji na 9-letko še zdaleč nismo najbo lj e pripravljeni , je pojasnil državni sekretar Tomažič, a v državi so si enotnega mnenja, daje znanje vendarl e na prvem mestu, Z2 ~ ­ znotraj izobraževalnega sistema potekajo temeljite reforme; od vrtca pa do univerze. Projekt prenova osnovne šo le v devetletni program je ta čas zagotovo najbolj izpostavljen izobraževalni projekt in po skorajda vseh šolah vSlovenijije bilo potrebno opraviti določena prostorska dela, je pojasnil sekretar Tomažič. Do gradnje nove šole v Majšperku bo po zagotovi lih sekretarja prišlo kmalu, nekoliko bolj za htevna nalogajih čaka v Podlehniku , kjer je še marsikaj neusklajeno, do leta 2004 imajo na ministrstvu že določen rok za obnovo vrtca v Kidričevem, ničesar konkretnega pa sekretar Tomažič ni mogel reči glede načrtovane prenove podružnične šole na Selih (šola je na seznamu za prenovo, leto prenove še ni določeno) , pa tudi nič še ni znanega o letu pričetka gradnje vrtca v Vidmu.

TM

OBČiNSKI PRAZNIK

5

v

Se o letošnjem 5. občinskem prazniku PRAZNOVANJE V JUNIJU, SPOMINI SO ŠE ŽIVI Dobre štiri mesece j e že do letošnjega 5.

praznika, osrednja

svečano s t

je bil a v

obč in i

obč in s k ega

"I'

'I~.

PRAZNIK

EVIDEM

15. junija in v

dne h praznova nj a se j e v obč ini zvrstilo lepo števil o dobro obi skanih dogodko v. V ospredjuje bil film Svet na Kaj žalju , proj ckc ij a se jc v o bč ini ponovila po 50-lc tni c i snc manja , veliko zanimanj a j c vzbudil o s rečanj e z nekaterimi še ž i več imi

ustva rj a lc i film a, pa pohod po snema lnih pote h med haloškimi g ri č i Drav inj skcga in Maj skega Vrha, na osrednji sveča n ost , ki j e letos bila v tc lovadnici OŠ Vide m, pa je zbranim spregovoril župan Franc Kirbi š, ki j e ob tej priložnosti podc li i tudi naj v išja obč in sk a priznanja in ):netice" desetim odl ič nj a kom. Od prazno va nj e j e torej že lep iS, nekaterim se jc pra v gotovo vti snilo v spom in , v našem

g lasilu pa ga bo mo osvežili z nekaj izbranimi fotografijami , ki so jih na red ili v foto ate lj eju Langerholc.

Župan Frane Kirbiš je imel osrednji nagovor ob prazniku; v ozadju tamburaški orkester KO Videm, ki je letos prejel priznanje obČine s področja kulture

TM

r

~

I

~ 11 let

II ~a most oj n j

...

SloveniJ I

11 le t

" SIImonojni Sloveniji

Deset odličnjakov videmske osemletke, na katere smo v občini lahko zares ponosni, zdaj že nadaljuje svojo študijsko pot v srednjih šolah.

Gospodinje in gospodinjei, haloški vinarji pa so ob prazniku obložili mize z dobrotami in mnoge od teh dali tudi v pokušanje.

Župan Franc Kirbiš in direktorica občinske uprave Darinka Ratajc v družbi tistih, ki so se letos vpisali med dobitnike občinskih priznanj in plaket, ti pa so: Trgovina in bar Leska iz Leskovca, Ribogojnica Berlek iz Pobrežja, tamburaški orkester KO Videm, kulturnica Ana Selak in župnik župnije Sv. Vida pater Emil Križan.

Učenci videmske osnovne šole so pripravili všečen kulturni program, na odru pa so se jim pridružili tudi videmski kulturniki.

6

OD TU IN TAM

Urejanje pokopališča pred dnevom spomina na pokojne

Videmska vežica je pred dnevi dobila manjši prizidek.

Na pokopališčih Videm in Leskovec je pred 1. novembrom dnevom spomina na pokojne zmeraj veliko dela. Delavci videmskega režijskega obrata so obrezovali ciprese, urejali potke, sicer pa bodo na pokopališču kmalu zasvetile tudi luči, nova pa so tudi odjemna mesta za vodo in prostori za oddajo odpadkov.

Svet na Kajžarju OB 50LETNICl FILMA 1952-2002 Režija: France Štiglic, scenarij: Ivan Potrč KO Franceta Prešerna Videm je organiziralo tridnevno proslavljanje 50-letnice snemanja filma Svet na Kajžarj u. Film je bil eden prvih slovenskih filmo v. Haložani imajo lepe spomine na srečanje s profesionalnimi izvajalci filma iz Ljubljane in na dobro pla č ilo, ki so ga dobili za sodelovanje pri filmu.

Proslavljanje se je pričelo: 9. junija, ko smo odprli razstavo v starodavni cerkv i sv.

Janeza Krstnik a na Dravinj skem Vrhu, 14. junija je bila proj ekcija filma v dvorani v Vidmu in dvoran aje bila takrat nabito polna ob iskova lcev.

Otroka - dvojčici Ivanka in Julijana Smolinger

15. junija je bil pohod po poteh in snemalnih mestih tilma izpred občin s ke zgradbe, ki se gaje udeleži lo bli zu 200 ljudi . Ra zstavo si je ogledalo skupaj z učenci OŠ Videm okrog 520 ljudi. Projekcij o tilma si je prvi v ečer og ledala nabi to polna dvo rana ljudi , ka r precej pa j ih je osta lo zunaj. Ti so imeli možnost ogleda še nasled nji dan po pohodu. Obletnica je bila vpeta v osrednj o proslavo letošnj ega 5. obč i n s kega praznika.

7

OD TU IN TAM VIDEMČANKA BOJANA ROGINA

AVTORICA RAZSTAVE Ob ob letni ci filma je društvo izdalo tudi bil te n z naslovom Svet na Kajžalj u. Avtorica j e Bojana Rogina, ki je poiskala grad ivo v Ljubljani pri raznih stro kovnjak ih , ustvaJja\Cih fi lma in v arhiv ih . Bojana je postavil a tudi razstavo. Za pripravo obletnice je delalo veliko ljudi. ki so organi zacijsko inl11aterialno poskrbeli , daje projekt zares dobro uspe\.

institucije, ki so se odpoveda le avtorskim honoralj em. Pri s rč n a hva la gosti šču Pa l iz Vidma, Društvu že nsk Pobrežje, Društvu gospod inj Sela, KTD Klopotec Soviče­ Dravci in vinogradn iku Jožetu Milošiču , ki so poskrbeli za okrepč il o vseh ude ležencev. H vala gos podinjam in vinogradnikom, ki so vse sodelujoče in gostuj oče pogosti li na razstavi v osnovni šo li . Hvala domač in om Haložanom za pozornost in dobrodošl ico ob poti.

POHOD PO POTEH SNEMANJA FILMA Cerkev sv, Janeza Krstnika, Dravinjski Vrh (pri Romanovem vikendu), Krakarjevo (Franček in Julijana Duh), Baronovo (Anica Dokl), Pregaršek (Dravinj ski Vrh 15) ... HVALA VSEM, KJ STE DODALI ČA R OBLETNICI Na posameznih snemalni h mestih in po poti so nas razvese lj eva li: Čla n i FD Lancova vas, oktet Zveze lovskih družin PtujOrmož, harmonikar Davorin Horvat. Č lani FD Pobrežje s pevkami, harmonikarj a Jože in Jožek Milošič, pevski zbor KO Videm, tamburaški orkester KD Videm, Vinogradniki KO Videm, Fantje iz Jurovec, člani cerkvenega pevskega zbora Videm in še mnogi drugi, med njimi neumorni snemalec Danilo Svenšek, ki je vse dogajanje čudovito posnel. Pogled na eno haloških snemali film

domaČij

- pred 50. leti so tod

Predsednik KD "Franceta Prešerna" Videm Jože Šmigoc je ob tej priložnosti med drugimi lepimi mi slimi zapisal: .. Vselil, ki skupaj z nami podoživljate dagajanje izpred pol, stolelja, želim dobrodo.l:lico pri nas. Venda r naj ne bodo samo spomini tisti, ki l1as vlečejo v naš kraj. Mi živimo za sedanjoSI in prihodnosI in oboje želimo delili z vami, ki zaidete v ta kotiček Sloven ije. "

Na 50-letnici filma tudi France častni občan občine Videm

Forstnerič,

Ustvarjalci filma in organizatorji proslave

Obletnice filma Svet Ila Kajžarju so se udeležili ustvarjalci: Ivan Marinček, Tone Mlakar, Berta Meglič, Franjo Meglič, Aleksander Valič in drugi. Med njimi so bili mllogi domačini , ki so sodelovali v filmu , tudi dvojčici Ivanka in Julijana sta bili z nami. F in an č no so projekt podprli obč in a Videm, Sklad za kulturne dejavnosti Ljubljana, KD Videm in nekatere državne

Vem, da Ilisem omellila vseh. Izpustila sem imella članov KD Videm, ki so skrbeli za orgal/izacijo, sprem(;ali goste, skrbeli za podrobl/osti, ki so dajale čal' obletI/ici, ki I/as je spoml/ila 1l(/ čas pred 50. leti. Iskrena /tvala ,'sem, ki ste ve/jeli, da bo projekt 50-letI/ice jilma Svetl/a KajŽlIIju uspe! il/I/am kakorkoli pomagal. Voclj'a projekla Marija Černi!a

8

OB JUBILEJU

Franc Tement naš rojak zlatomašnik (1952 - 2002) Letos 7. j ulija smo skupaj s slavljencem, nekdanj im PobrežanolTI, Francem TementolTI, častni m kanonikom, v

cerkvi Sv. Vida praznovali njegov zlatomašni jubil ej , petdesetletn ico nj egovega mašniškega po svečenj a. Visoki jubi lej navdaja naše vernike s spoštovanj em in ponosom, da je toliko ča sa zvesto vztrajal v svojem duhovniškem poslanstvu. Za d uhovni poklic je zrasel v družini, kjer je živelo osem otrok, ki so skupaj s starši molili , peli in prosili Boga, da bi katerega od štirih fantov izbral zase. ajstarejšemu izmed njih Francu je bilo to priprošeno. Kot j e bil v otroštvu s rečen pa s tirček , tako je kasneje v pomenljivej ši vlog i postal dušni pastir, spet na deželi. Doma na Vidmu j e opravi l šest razredov osnovne šo le. Vedno je bil med bo lj šimi po uspehu. Domači pater Karel J e l u š i č j e nj egove starše pregovoril , daje postal gojenec minoritskega malega se meni šča na Ptuju, od koder je do začetka voj ne hodil na ptuj sko nemško gimnaz ijo. 1944. leta so ga vpo klicali v nemško vojsko, a je kmalu zbolel in ga tako ni so poslali na fro nto. Ko se j e leto kasneje vrnil domov, je nadaljeva l šolo v slovenski g imnaziji in maturiral z od li ko. Vp isal se je na lj ubljansko teologij o in je kljub pogostemu zasli ševanju na Upravi drža vne varnosti ostal trden v od l očitvi, da bo postal d uhovn ik. 29. junija 1952 ga j e mariborski škof dr. Maksimilijan Držeč nik posveti l v duhovnika. Nova maša in primicija sta izzveneli skromno, ker takratna oblast ni dovoljeva la preveč odmevn ih slovesnosti in veselja v zvezi s Cerkv ijo. Težave z oblastjo so se še nadaljeva le, ko j e iskal svoje "delovno mesto", predenje dobil pisno do volj enj e, da je sploh mogel nastopiti svojo službo kot duhovnik. Naj prej je nekaj mesecev de lal kot du hovn i pomo čnik v domač i far i pri Sv. Vidu , potem pa na Svetih gorah. Po opravljeni vojašč i ni j e smel za tri leta nastopi ti kot kaplan v Dravograd u. Poklicali so ga še za cel mesec na orožne vaje v Celj e. Nato je 1957 prišel za kaplana v Č re nsovce, kjer je kasneje postal župnik in ostal vse do da nes. V zadnj em desetletju j e bil tudi imenovan za dekana lendavske dekanije. Od škofa je 1993 prejel nazi v častni kanonik.

Zlato mašo na Vidmu sta pomaga la slavljencu voditi nj egova roj aka iz Lancove vasi, minorita p. Martin Kmetec, misijonar v Tu rč ij i , ki je stTicu tudi pridigal, in p. Ma rtin Vidovič , župni k v Gradcu. Gospodu zlatomašniku je župnija Sv. Vida podarila zlat kelih, župa n g. Franc Kirbiš pa mu je v imenu občine Videm i zroč i l posebno dari lo. Cerkveni obred je olepšal naš cerk veni pevski zbor, ki je slavlj encu za pel tudi na pogostitvi v občin s ki dvorani , kamor so bili povabljeni kot gostje številni duhovniki, sorod ni ki gospoda Tementa in nj egovi prijate lji . S lav nostno vzdu šje j e mo goč n o povzdigni la še podlehniška godba na pihala.

Zlatomašnik g. Franc Tement s somaševalcema, nečakom p. Martinom Kmetcem in p. Martinom Vidovičem

Da je slavje najlepše potekalo, so poskrbeli poleg domač " """ patrov du hovnikov še č l an i pastora lnega sveta, kij e priprav!. Rred cerk vijo po maš i pogostitev za farane in goste. Cresovski verniki pa so se zadržali v župnišču. Pri strežbi v dvorani so se izka zali mladi, za krasitev pa je vzorno poskrbela s svojim izrednim posluhom za lepo gospa Anka, ki si zasluži posebno pohvalo. Fran ce Planfeu

v

Sivirjstvo Darija Vitičnjak s.p. Dra~injski Vrh

71, 2284 Videm pri Ptuju Tel,; 021764 55 41

G. Marijan Furek predaja g. zlatomašniku darilo župnije Sv Vida

9

IZ NAŠiH KRAJEVNIH SKUPNOSTI

Prvi praznik Krajevne skupnosti Tržec Dali, ko je KS Tržec dobila grb iII zastavo Ob koncu štiriletn ega obdobja so se v svetu krajevne skupnosti Tržec od lo čili za prvi krajevni praznik in ga uspešno izpeljali na zadnjo sončno avgustovsko soboto na športnih površinah v Tržcu. Osrednji dan praznovanja so nam e nili tudi simboličnemu odprtju komunalnih pridobitev v vseh treh naseljih krajevne skupnosti, prvi krajevni praznik pa okronali šc z razvitjcl11 krajevne zas ta ve in g rba - simbolov, ki naj bi jim pomagala morda tudi k bolj ši prepoznav nosti in uspehom.

sti sko ji je pomagal reši ti obč in a Vide m,j e poveda l Kirbiš, in nadalj eva l: "Odstopila namje prostore v zg radbi v Tržcu 47, kjer je danes tudi sedež KS . V prve m le tu de lovanj a smo pri čel i

z

uresni čeva nj e m zastav ljenih ces ti šče v do lž in i

Jurovc ih asfa ltirali

ciljev; najprej

5111 0

v

800 metro v, v Tržcu

uredi li avtobusno postaja li šče , grarnozira li in urejali pa smo še nekatere ceste.

Dan, ko je KS Tržec dobila tudi svoja simbola: grb in zastavo

V letu 2000 smo pr i če l i z izgrad njojavne razsvetlja ve, prvi v obč ini smo us peli osvetliti asfa lt no i gri šče v našem športnem parku, začel i smo še z izkopi za j avilo razsvetljavo v Tržcu in

napelja li centra lno ogrevanj e v prostore KS. Postav ili

SI11 0

tudi tri reklamne tab le, namenjene plakatiranju , uspeli smo as faltirati ces ti šče v Majskem Vrh u v dolžini 150 metrov,

položen i so bili odvodni kanali in navoz gramoza za avtob usno postajali šče v Jurovcih, razš irili in asfa ltirali pa smo tudi del cesti šča od mlekarne do špo rtnega parka .

Ob 1. prazniku KS Tržec je spregovoril predsednik Franc Kirbiš ml. Dan pred osrednj im dne vom praz novanj a so v Tržc u pri pravili nckaj prijatelj skih nogomctnih s reča nj , osrcdnj o slovesnost pa so s pcsmij o obogatili še domač i pevci Fantj e iz Juro vec, program so l>opestrili pokači iz Tržca, doma č ini so se iz ka za l i kot dobri gostitc lj i, a še najbolj je obiskova lce

navdušila tek ma koscev na bli žnjem trav niku ob športnem i grišču. G lav no besedo na prazniku v Tržcu je imel predscdnik sveta KS Fran c K ir biš ml., ki je poveda l, da je bil o v štirih let ih krajevne sk upnosti zaz nati iz red no pestro dogajanje, ob pomoč i občine Videm j im j e us pe lo u rcs ni č iti kar nc kaj zastavljenih c ilj ev, še n ajveč de l so oprav ili v

komunalni infrastru kturi. V KS Tržec danes ž ivi 553 obča n ov v 173 gospodinjstvi h, kraj evno s kupn ost pa sestavlj aj o vasi Tržec, Jurovci in de l naselja Maj ski Vrh (od hi šne š tev ilke 1 do 8). Prostorsko

Dobitniki priznanja.

10 JAVNA RAZSVETLJAVA JE ENA OD VEČJIH PRIDOBITEV KS, DO KONCA LETA BO SVETILO ŽE 45 LUČI V letu 2001 smo nadaljeva li z izgradnjo j avne razsve tlja vo in prve lu či so kon č no zasvetil e pri Majo lk! v Jurovci h in v Tržc u na z a čet ku vas i prot i športnemu parku. Po do lg ih let ih o pozarjanja in zahtev na državnih institu c ijah smo končno uspeli. daj e križišče na mag istraln i cesti v Juro vci h dobilo pri1l1cmo osvetlitev, s ei mer se j e vsaj malo p oveča la varn osluclelcžc ncev v prometu. vc nd ar paje končno reš itev mogoče vidcI i le avtocesti .

IZ NAŠiH KRAJEVNIH SKUPNOSTI občins ki h odborih. za to jc bil edina po vezava z občins kim sve tom go spod župan . Vseh potrebam in že ljam kr
TM

Slovesnost so v športnem parku v Tržcu obogatili tudi Fantje iz Jurovec ----------~--~~~

Pokači iz Tržca so znova dokazali, da so še kako spretni v vrtenju biča

V letoš njem letu SI110 zno va nadalj eval i z izgradnjo javne razsve tlj ave v Tržcu in Jurovc ih. ob kon cu letošnjega leta pa predv ideva mo. da bo v na š i KS že svetilo 45 obces tnih lu č i , kar pomeni. dn bo osvetljena skoraj po lo vica KS. Z dcli bo potrebno nadalj evati še prihodnj e leto, kajt i finan č na sredstva nam dok o n ča nj a de l doslej ni so o mogočala. Med letošnje pridobitve lah ko štej emo tudi dokon č an pločnik v Tržcu pri trgo vini v dolžin i 250 me tro v. se či m e r se je po veča l a varnost na tem ces tn em odsek u. Pri McrcatOl~j ev i trgov in i s mo prido b ili nekaj parkirnih mest, pa ekol oš ki otok in še nekaj manjših del smo uspe li dokon ča ti na terenu. Ves č a s 51110 po ma gali tudi dru štvom. k i deluj ejo v KS Tržec, dokaj dobro 5 111 0 sodelovali z občino Videm , k i nam je na vsezad nje omogoč ila , da smo deloma uspe li zadovoljiti pot rebe in že lj e naš ih krajanov. Žal pa SI110 v sve tu obč in e s labo zastopani , saj smo edina KS. k i v svetu nima svetnika in tudi ne č l ana v

Košnja je utrudila še tako spretne kosce. Zmagovalec je postal Jože Emeršič iz Tržca. Foto: TM

POZIV K VLOŽITVI VLOGE ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA ZA LETO 2003 V sklad u z Zakonom o vrtcih (Ur. L. št. 12/96, 44/00 in Praviln ikom o plači li h staršev za programe v vltcih (ur.!. RS št. 44/96, 1/98,84/98, 44/ 00 in 102/00) lahko starši otrok, ki obiskuj ejo vrtec, uveljav ljajo znižano plačilo vrtca. Za otroke, ki so v ključe ni v vrtec, se znižano p l ač il o na novo uve ljavi s I.janua!]em nasled nj ega leta. Starši oddajo vlogo na obrazcu VRT 1 s priloženimi dokazili do 15, novembra tekočega leta. Starši, ki vloge ne bodo oddali , bodo od 1.1.2003 plačeval i naj višji (80%) prispevek za program vrtca, ki ga ob iskuj e otrok. Vloga mora bit i izpolnj ena v skladu s priloženimi navodil i v loge. Obvezne priloge vloge so: -odločba o odmeri dohodnine za leto 200 I za vlagatelja in partnel]a, - v primeru, da je vlagatelj ali partner samostojni podjetnik od l očbo O odmeri davka iz dejavnosti za leto 200 1, -če vlagatelj ali partner ni bil v letu 2001 za poslen celo leto,j'e potrebno priložiti potrdilo O zadnji h treh bruto osebnih do hodkih pred oddajo vloge - starši, ki nimajo skupnega gospodinj stva mo rajo priložiti dogovor O preživnini , skl enj e n na Centru za soc ial no delo - v primeru, daje kateri od staršev bil ali je brez zaposlitve je potrebno priložiti potrdilo O brezposelnosti Vlogo lahko oddate v čas u uradnih ur (ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00, v sredo od 8.00 do 12 .00 in od 13.00 do 16.30 in petek od 8.00 do 12.00 ure) v sprejenmi pisarni obč ine Videm. Vse informacije dobite na obč in ski upravi občine Videm pri Bri giti Polanec oz. na telefon 76509 OO. Občinska uprava

11

OD TU IN TAM

" VSpodnjih Sturmovcih bogatejši za nekaj sto metrov asfalta Zdaj želijo še razsvetljavo in kabelsko

v

Šturmovcih so prvo asfaltno cesto dobili v 70. letih, potem so dolgo let živeli bolj v osami, kar se je poznalo tudi na razvoju vasi, šele pred petimi leti pa je bil v Spodnje in Zgornje Šturmovce napeljan vodovodni sistem. Od letošnjega poletja so v Sp. Šturmovcih bogatejši za nekaj metrov asfalta, modernizirano cesto pa so svečano predali namenu sredi avgusta.

kraj u veselijo še asfaltne ceste, kar je tudi vredno omembe . Verjetno pa Primožič ni edini, ki se vese li vsake nove pridobite v rodnem ŠturmOVClI, veljetno bi se njegovemu ra zmišljanju pridružil še kdo.

Simbolično so vrvico na novi cesti prerezali župan Franc Kirbiš, predsednik VO Andrej Rožman in Franc Junger, eden od najstarejših Šturmovčanov

Nastopil je Lovski oktet zveze Lovskih družin Ptuj-Ormož Predsednik vaške skupnosti Andrej Rožman je ob odprtju asfaltne ceste dejal , da so Š!tlllllovčani z vzt rajnostjo in pridnostjo znova dokazali, da si žel ijo napredka v kraju. ,.l:etudi so morali rav no za radi te ceste v občinskem svetu reč i nekaj ostrih besed, pa so na koncu le uspeli v svoji h prizadevanjih , kraj pa s tem izgleda še bolj urejen in ljudem daje upanja, da bo tod še napredka. Med naČl1e za v prihodnje pa je Rožman na slovesnosti med drugim ome nil javno ra zsvetljavo, moderni zac ijo nekaterih krajših odsekov cest, pa tudi izgradnjo kabelskega sistema, kar že imajo mnoga nase lja v videmski občini. Štu rmovča n Ludvik KJajnšek se je v imenu domač in ov zahvalil vsem za trud in pomoč pri moderni zaciji ceste, predsed ni k sveta KS Videm pri P!tlju Danilo Skok pa je dejal , da se v kraju pozna napredek in k temu veliko pripomorejo tudi modernizirane ceste . Mladim tako zagotav ljajo bodočnost, j e menil Skok, posebej pa j e pohvali l pri zadevnost And reja Rožmana, ki je po njego ve m gonilna si la v kraju in prav z njegovo pomočjo so po nekaj letih vidni !tIdi rezulta ti dela. Župan Franc Kirbišje omenil, da so v občini letos v uporabo predali kar nekaj modem iz iranih odsekov ceste, mednj e sodi tudi ta v Šturmovcih, kar pa prinaša boljše pogoje za ž ivljenje tukajšnjih občanov, j e še menil župan . Predsednik nadzornega odbora v videmski občini Srečko Primožič pa ni moge l mimo dejstva, da j e bil ra vno Štullnovec tisto ravninsko naselje, ki j e zadnje dobilo vodovod, letos pa se v

Urejen kraj - pozdravlja in vabi. Svečan avgustovski dogodek so v Šturmovcih obogatili pevci lovs kega okteta Zveze lovski dnlžin Ptuj Ormož, s imbolično so vrvico na cest prerezali žu pan Franc Kirbiš, predsednik vaškega odbora Andrej Rožman in eden od najstarej ših krajanov Franc Junger, domačini pa so se za dogod ek dobro pripravili in ponudili kar nekaj domač ih dobrot, manjkale pa ni so tudi ne ribe, kijihjc v teh koncih na pretek. Kljub dopustniškemu času se je slovesnosti ude leži lo kar nekaj domačinov, a premalo tistih iz občinskih vrst, ki bi morali pri sluhniti Šturmovčanom in se prepričati , da se življenje v tem koncu na srečo spet vrača .

Tekst in joto: TM

IZ NAŠiH KRAJEVNIH SKUPNOSTI

12

Z družabnim srečanjem zaključili 4-letno delo v Krajevni skupnosti Sela "Uresničili SIllO

le 70 odstotkov

načrtovanih

nalo""

'"

Martin Beranič, predsednik sveta KS Sela, Jožef Krajnc, Franc Narat ml., Jože Butolen in Alojz Božičko so bili štiri leta č lani sveta krajevne skupnosti Sela. Sela, Barislovci, Trnovec ter manjša dela naselij Popovci in Zgornja Pristava so vasi, ki spadajo v KS Sela, v njih pa dllnes živi nekaj več kot 500 občanov. V zadnjih letih so v teh vaseh bogatejši z bolj urejeno infrastrukturo, Sela imajo veliko športno igrišče, a v KS so prepričani, da bi lahko ob pomoči občine naredili še več, če bi jim Ic znali prisluhniti, izjema je le svetnik S rečko Svenšek, s katerim so dobro sodelovali..

Cesta med Trnovci in Apačami še zmeraj makadamska, pred zimo v slabem stanju. Foto: TM

v štirih letih so se v Selih zvrstile najraz li čnej še kulturne, športne in dru žabne prireditve, v krajevni skupnosti so proslavili krajevni praznik, ob dru ženju pa so ljudje pokazali , da si žel ij o napredka, skupnih s rečanj, pa tudi bolj urej enih vasi. V zadnjem letu in pol je bilo tega vse manj , v KS, pa tudi v društvenem žiVljenj u je zavladalo mrtvilo in lep dokaz za vse to je tudi družabno srečanje 12. oktobra na Sel ih , ki se ga j e na vklj ub vljudnostnemu povabilu udeležilo le dobrih 30 krajanov. Vodstvo KS je sreča nje s krajani pripravilo ob zaključku 4-letnega mandata, še pred jesenskimi volitvami , po katerih bodo vodenje prevzeli že drugi ljudje in dobili priložnost, da se dokažejo z delom. Martin Beranič na s reča nju ni skri va l nezadovoljstva, še posebej ga j e jez ila , da na druženje v kulturno dvorano Sela ni prišlo več domačinov, kajti pripravi li so pogostitev, pa tudi sam se je lj udem želel zahva liti za podporo, sode lovanje in strpnost v teh letih. Na vprašanj e, kako je bilo voditi svet KS , je Beranič dejal: "Ni bilo lahko, čeprav je na začetku kazalo bo ljše. Občina nam j e iz leta v leto dajala manj sredstev, dokončali ni smo vseh zastavljenih nalog, ure s ni č ili smo le 70 odstotkov n ačrto v. Ja vno razsvetljavo smo uspeli zgraditi le v nekaterih naselj ih , ostal je še nedokončani predel v Popovcih

in Zg. Pri stavi , moderni zira li smo dober kil ometer kraj evnih cest, makadamske smo večk ra t gramozirali, naj večja

in vest icij a paje prav gotovo asfaltno igri šče v Sel ih , ki šoli in našim krajanom nudi zares bolj še pogoje za rekreacijo. Omenil bi še manj ša investi cij ska de la na cesti do lovskega dom a, kamor je obč ina napelj ala tudi vodovod, kjer se zdaj ureja razsvetljava. Če bi imeli na voljo več dena lja, potem bi lahko naredili precej od načrtovanega, s lcm, pri če mer smo uspeli, pa tudi ne smemo biti pre več zadovoljni, saj so v nekaterih drugih vaseh obč in e naredi li mllogo več .

V Selih si močno želijo, da bi otroci dobili lepšo , prenovljeno podružnična šolo. Tudi v svetu krajevne skupnosti na žalost ni bilo pravih lj udi , s katerimi bi kot predsednik lahko bolje sodeloval, zato o nekem vzornem sodelo vanj u sploh ne morem govoriti . Želel sem več enotnosti , več sodelovanj a, pa j e bilo tega ved n·" , manj , čla ni sveta KS pa so to dokazali tudi z neudeležbo r" oktobrskem s reča nju s krajani. Pravim, da je premalo samo kandidirati. Ko te ljudje izvolijo, moraš tudi kaj narediti , v štirih letih pa se potruditi za napredek svojega kraja. A vse to je zdaj za nami, po vo litva h bodo vodenj e KS prevze li drugi krajani , sam pa bom pomagal , če bo to potrebno in me bodo potreboval i. V prihodnje pa že lim, da KS Se la uspe ob pomoči obči n e zak lju č iti nekatere že dalj časa planirane investicije, da se kon čno izvede obnova podružni čn e šo le, urediti je potrebno tudi šo lsko okol ico, v Trnovcu in Barislavc ih manjkata avtobusni postajali šči, cesta med Trnovci in Apačami bi pa morala biti že tako asfaltirana, da ne omenjam še kakšnega metra pločnika in kanali zacije, o kate ri bi morali že kdaj razmi šljati. Tudi kulturna d vorana že k l iče po obnovi , zanjo pa bomo moral i poskrbeti vsi, sajje prav to edini večji prostor v kraju, namenjen druženju in prireditvam. " V KS Sela bo dela torej več kot dovolj , na č rti so narejen i in tudi ta konec videmske o bč ine si zasluži več pozornosti in občins kega dena rj a, menijo mnogi . Kako bo v prihodnj e, je težko napovedati , upajmo, da bo lje, pa tudi svetom KS bo treba v prihodnje dati več besede in veljave, ti so zadnja leta vse preveč izgublja li. TM

OD TU IN TAM

Pobrežani ob dnevu samostojnosti po haloški poti Ob dnevu samostojnosti , 25. juniju so se drugo leto zapovrstjo na pohod po Halozah podali krajani Pobrežja v družbi predsednika KS Branka Ma ri niča. V Zg. Leskovcu, kjer so začeli s pohodom, so se zbrale kar cele družine iz vodila skozi strmi ne Pobrežja, pot pa jih je skupaj Trdobojcev do Vel ike Varn ice in zaselka Dolgo, potem pa so se vrnili spet nazaj v Leskovec. Pri Leski je bil zaključek pohoda, priložnost za pogovor in analizo skupnega druženja, kije še tako

prazničen

dan naredi lo zan imivej ši, prijetnejši in

še lepši. kot so si mnogi sploh mislili. Prihod nje leto bodo Pobrežani med haloškil11i

griči

drugemu druženju dodali še

tretje, takrat pa se nadejajo še bo ljšega obiska.

TM

Etnografsko društvo haloze Zaščititi haloške cimprače

Dobrih šest let je, odkar deluje Etnografsko društvo Haloze. V tem času smo bili uspešni na predvsem pri zbiranju starih predmetov, saj smo jih v okoliških krajih uspeli zbrati blizu 150. Iz lesa smo v Veliki Va rni ci zgradili etnografski muzej , v katerem hranimo omenj ene predmete injih tako obvaruj e mo pred propadanjem. Predmete oprem ljamo z registracijo, na kateri bo razvidna tud i letnica izdelave, pa čemu j e služil in iz ~aterega kraja je predmet. Seveda j e naša velika želj a, da bi _oral i č im več takih predmetov, ki bodo služili še mladim rodovo m, prav njim pa že limo pokazati del naše pretekl osti , ki jo ze lo cenimo in se z nj o ponašamo.

ogledu muzeja zažel ij o rekreacije in igre z žogo. Pri teh delih sta nam fi n an čno pomagali tudi obč in a Videm in KS Leskovec, tista zahtevna - ročna dela pa smo opravili sa mi prosto voljno.

Tudi ta haloška cimprača bo morda dobila družbo v muzeju. Foto: TM

Nova pridobitev asfaltn o igrišče v Dolgem v Veliki Varnici.

Etnografsko društvo Haloze pa je v letošnj em letu namenu predalo še novo asfaltno i gri šče v Veliki Varnici , ki pretežno služi m ladini z bližnjih zaselkov in raznim skupinam , ki si ob

Naša naslednj a naloga je zašč ititi stare C I M PRA ČE pred propadanj em. Raze n lepe na rave in prijetnih razgledo v, pa je ob prej omenjeni ponudbi prav gotovo tudi stara haloška hi ška lahko privlačna za obiskovalca in turista. Ob vse m temj e nujno, da se spoprimemo tud i s problemom infrastru kture, kajti brez urej ene ceste in vodo voda v teh koncih ni mo goče razvijati turi zma . Društvo si bo prizadevalo, da k temu prispeva, kar se da. Kot predsednik Etnografskega društva Haloze sem vese l, da so domačini ponosni nad pridobitv ij o in se zavedaj o, da je s sodelovanj em in za upanj em mogoče narediti č im več za svoj in skupen bolj šijutri. Friderik Bračič, predsednik društva

14

OD TU IN TAM

V Veliko Varnico v oktobru zarajžala ekipa radia Ptuj Pozabljen.i obmejlli haloški krajje vredno obiskati V dneh, ko je jesen kar vabila v Haloze, ko se je narava odela v čudovite barve in je trgatev že šla h koncu, se je bilo vredno podati med haloške griče. Ptujski radijci so se tokrat nam enili v Veliko Varnico, precej veliko naselje v KS Leskovec, ki pa razen velikosti, obmejnih cerkva posvečenih Sv. Avguštinu in Sv. Magdaleni , etnografskega muzeja in zares čudovitih kotičkov v naravi - popotniku nima kaj več pokazati ali ponuditi. Zdi se, kot da se je napredek že pred davnim ustavil v tej vasi. Varničani nimajo vodovoda, kaj šele dostojnih makadamskih cest, a navkljub težkemu življenju jih okrog 120 še vztraja, upa na pomoč države, kajti občina jim lahko bolj malo daje, a nekateri celo razmišljajo O turistično-izletniških kmetijah in bijim bilo še kako treba pomagati.

Radijs ka oddajaje nastaja v prij etni dru žbi v Veliki Varn ic i 7, kje rj e doma družina Fošnarič , ki si j e kljub težkemu te renu in slabi dostopnosti do domač ije, svoj prostor pod soncem uredila tako vzo rno, da si zasluži zares veliko pohva l. Prijaznemu sprejem u gos titelj ev, pa vse m dobrotam in haloški kaplji c i se o b de lu seveda ni dalo upre ti , v pogovo ru pa so gostje povedali marsikatero zan imi vost, ki si jo je vred no zapo mn iti. Ve liko Varnieo je skoz i s po mine na kratko preds tav il Va rničan Janez Kmetec, ne kd aj je bil tudi predsedni k KS Les kovec , o de lu in bolj s kro mne m napredku v zdaj šnji KS Lesko vec je spregovoril bi vš i predsedni k sveta KS in č lan o bčin s k ega sveta Jože Zavec, Turi stičn o društvo Kl opotec Leskovec je predsta vi la predsed ni ca Ida Vindiš Bel ša k, tudi o bč in ska svetni ca, kmetij o Foš n a ri č pa Terezija Fo š na ri č, tudi č lanic a skupin e ljuds kih pevk iz Leskovca, o kmetiji Vidovič, ki prav tako razmiš lj a o iz1etniško-turi s tični ponudbi , pa je govorila To n čka Vidov i č . Za za res do bro predsta vitev Etnografskega društva Hal oze, ki ima sedež pra v v Veli ki Varnici v Dolge m, kj er je tudi etnogra fski mu zej in o b njem od letošnjega poletja še asfa ltno igri šče , je predstavil predsednik dru štva Friderik Bračič , o turizmu , kot

prilož nosti za občino Videm, še posebej pa za l-1al oze in o sa mi t u ri s ti č ni naravnanosti za v bodoče je govoril Branko Marini č , predsednik odbo ra za LUrizem, župnija Sv. Andraža v Haloza h in o be - dan es že pre nov ljeni obmejni romarsk i cerkvici - pa je ob tej priložnosti predstavil fa rni župn ik Edi Vajda. Za dobro vo ljo in ubrano pesem so poskrbe le ljudske pev ke inmuz ika nta Vlado Koren in Andrej Grabrovec.

Hva la Foš nariče v im za za res nepozaben s prej em in gosto ljubnost, za vse doma če dobrote (s ladk e in tiste m esne), pa za o dli č no kapljico, ki si zas luž i pri zna nj a z v inskih ocenj evanj in ta že vis ijo na stenah sta re hi ške, in na vsezad nj e hva la za dobro dru žbo in po vabi lo. Ob ljubimo, da bomo v Vel iko Varnieo še pri š li in pripe ljali prijate lj e. Tlvl

15

POLICIJA SVETUJE

Policija svetuje PEŠCI V PROMETU: Prometno va rnostne razmere na območju POLI C IJ SKE UPRAVE MAR IBOR ni so ugodne, kakor tudi ne na območju POSTAJE MEJN E POLICIJE PODLEHNIK. Na območju PU Maribor se je v prvih 9 mesecih leta 2002 zgodi lo 5988 prometnih n es reč, v enakem obdobju leta 200 I pa 5764, v katerihj e 35 oseb izgu bilo ž ivlj enje, v predhodne letu pa 38 oseb, 162 oseb j e bilo hudo telesno poškodovanih, v letu 200 I 200, 2 135 oseb lahko tel. poškodovanih , v letu 200 I pa I 894 oseb Na območj u obči n e Videm se je v prvih 9. mesecih zgod il o 73 prometn ih n esreč, v ka teri h so 3 osebe na kraju prometne n esreče umrle, 15 osebje bilo hudo telesno poškodovanih , 2 1 pa lahko telesno poškodovan ih . Kakor pristojni ugotavljajo na območj u PU Maribor, tako /""" Idi na območju PM P Podlehnik ugotavljamo, da so pešc i najbolj ogrožena kategorija ude ležencev v cestnem prometu.V letošnjem letuje b il o na območju PU Ma ri bor v promctnih n esrečah udcleženih že 15t pešcev, v Ictu 200 I pa 162, v katcrihje letos umrlo 5 pešcev, v predhodnem letu pa 6 pešcev. V IetlI 2002 je bilo 18 pešcev hudo telesno pokškodovanih, v letu 200139, 11 3 pešcev paje bilo tako v prvih 9 mesecih letošnjega leta, kakor tudi v enakem obdobju pretcklega leta lahko telesno poškodovanih. Pešci so pogosto žrtve prometnih nesreč zaradi neustreznega

ravnanja voznikov motol11ih vozi l kot so nepravi lna stran in smer vožnje, nepri lagojena hitrost, neupoštevanj e prednosti, vožnja preb liz u desnega roba vozi šča, h kate rim pa pešci v veli ki meri prispevajo tlldi sami zaradi lastnih napak in kršitev cestnoprometn ih predpisov, kot so nepravi lna osvetlitev - neuporaba odsevniko v in kresni čk , neprav ilna hoja in prečkanje ceste, neupoštevanje svetlobnih prometnih znakov itd. Največkrat so v prometn ih nesrečah kot pešc i ude leženi '- ,rejš i lj udje (kategorija nad 64 let) in to v j esensk ih in spom ladanskih mesecih, ko je vidlj ivost s lab ša.Največ prometni h n es reč z ude ležbo pešcev se zgod i od ponede ljka do petka včasu med 18.00 in 24.00 uro.

AL/VEMO? V Sloveniji postane pešačenje po približno 55. letu starosti najnevarnejši n ačin ude ležbe v prometu. * Najpogosteje so v prometnih nesrečah na slovenskih cesta h kot pešci poleg šolaljev udeleženi odras li , stari 64 ali več lel. * Posledice prometnih n esreč so naj usodnejše prav za to katego rijo prebivalcev: več kot 40% umrlih pešcev in četrtina hudo te lesno poškodovanih v zad njih letih je bila stara 64 ali več lel. * Starejši pešci povzročijo Ic dobro četltin o vseh prometnih nesreč, v katere so vpleteni. *Najnevarnejšcje prečkati ccsto!

Naše sposob1losti se z leti spremil1jajo.... Že po 55. letu sta rost i se lahko pr i čno zmal1j ševat i sposob nost i, ki vpl ivajo na va rn ost ud e ležbe v promel.Spremembe so z lasti opazne po 70. letu starost i. * Težave imamo s kratkolraj nim spominom. Lahko se nam

zgodi, da še preden pogledamo na desno, pozabimo, kaj smo vide li na levi. • S labše vidimo. Predmete vidimo manj ostro, težje l očimo barve, kontraste, z oč mi lahko zaobja memo manj šo površ ino; ponoči se vid še pos labša. * Slabše slišimo in težj e prepoz na mo vrsto, oddaljenost in smer zvo ka. * Težko se hitro umaknemo.Hodimo počas n ej e in manj okretno, gibljivost v vratu se z manjša, pojavijo se težave z ravnotežjem in obč utkom za globino koraka.

Imamo dobre iII slabe dII;. Vremenske spremembe iII neka/em zdmvi/a stvari lahko še posiabIajo.

VA RNO PREČKAJMO CESTO! * Če se le da, cesto p rečkajmo na prehodu za pešce, čep rav bomo za radi tega morali pešač iti nekoliko dlje.Preden stopimo na prehod za pešce, se prepričajmo , da so vsa vozila res ustavi la.. Enako ravnajmo na semaforiz iranem prehodu, ko go ri ze lena luč. * Za preč kanj e prometne pot i izberi mo mesto, kjer se dobro vidi v vse s meriJzogibajmo se prečka nju med parkiranimi avtomob ili. Videti nas morajo tudi voz niki . * Ko smo se prepri ča li , da cesto la hko varno prečkamo , hod imo naravnost in ne diago na lno, ker tako podaljšujemo čas , ko smo na cesti.Med prečkanjem ves čas opazujemo promet. Zapolllllimo si !

* Vozniki potreb uj ejo nekaj časa , da ustav ijo vozilo. • N ikoli ne stopimo na cesto, ne da bi se prej ustavili in se prepričali, ali to lahko stori mo popolnoma varno. HODIMO OB LEVEM ROBU CESTE! Pešci moramo hoditi po pločn iku . Kadar ob cesti ni p l očn ika, pa moramo hoditi ob levem robu ceste, da vidimo voz ila, ki nam prihajaj o nasproti, ter se lahko izogn emo morebitni nezgodi.

BODIMO OPAZNI PODNEVI! Naša va rnost j e v precejšnj i meri odv isna od tega, kako hitro nas bodo vozn iki lahko opazili.Med hojo ob cesti nosimo pri merno obleko.Podnevi in v mraku nosimo obleko svetlih in ž ivih barv. Še u či nko v itejš i so svet lik ajoči se dodatki , na primer našitki , trakovi na rokav ih , brez rokavnik itd.

BODIMO VIDNI PONOČI! Ponoči pa nosimo ob leko z dodatki , ki odsevajo svetlobo, na primer s posebnimi samol epilnimi trakovi, nalepkami, al i pa uporabljamo kresničko, katero drž im o v desni roki , ali

imamo pripeto na desni strani te l esa.Če nimamo nič odsev nega, v roki nosimo kaj belega, npr.be lo po li vinilasto vrečko .

V nerazsvetlj en ih območji h si pomagaj mo z baterij o.

VPO Miran BRUMEC

16

IZ NAŠiH OŠ

veASlH so HIŠE BUT AU

Teden otroka v videmskem vrtcu Všeč

• • • • •

mi je bi lo, ko smo v šo li skaka li po ti sti "fedri" (trampol in)! ROMEO Meni je bilo všeč na avtobusu, ker sem bi la prvič. Čisto prvič! KLARA Ko smo si ogledova li srnice, so mi bi li najbolj všeč zaj čki! MON IKA Naj bo lj všeč mi je bi l p ikni k, ke r so b ile z nam i mam ice! Š PELA Naj bo teden otroka vedno ! ANEJ Izdeloval i smo si de na r in g ubali de narnice, da smo se lahko igral i tržnice. Ali p l ačam la hko s tem denaJj e m avtobus? SAND I

17

IZ NAŠiH OŠ

Naravoslovni dan v VIdemski Osnovni šoli V petek, 20. septembra, s mo na naši šoli imeli naravoslovni dan na temo MLADI RAZ ISKOVALEC. Najprej smo lahko učenci , ki nas kakršnokoli raziskovanje še posebej zan ima, prisluhnili strokovnemu predavanju, ki nam gaje predstavilo ZRS Bistra Ptuj. Nato so se s svojimi uspešnimi seminarskimi nalogami predstavili še nekateri naši učenci. Po skupnem delu smo se pridružili različnim interesnim skupinam , kamor smo se po lastni želji razvrstili že pred tem. Interesne skupi ne so vodi li naši uči telj i. Mladi novinarji smo se najprej seznanili z osnovami novinarstva, potem pa smo se pozanimali , kaj počnejo pri drugih skupinah. Izbira je bila vel ika in pestra, učenci so se lahko odločali med naslednjimi temami: Običaji v našem kraju, Krajinski par Šturmovci, Mala gozdna učna pot, Voda T in TI, Drevesa in plodovi v gozdu, Kazen DA ali NE?, To sem jaz, Sadje, Angleščina okrog nas, Jurij Vega, Drevesa v naši okolici, Promet v našem kraju in pohodništvo. Delo po skupinahj e bilo zelo živahno, izvedeli smo marsikaj novega in zanimi vega. Veseli smo bili tega projekta in želimo si, da bi podoben dan še kdaj ponovili.

MLADI NOVINARJI OŠ Videm

ZIMA LAHKO PRIDEŠ ,-V četrtek smo imeli delovno akcijo. Naša delovna akcija se je neno vala pobiranj e krompirja. V šolo smo prišli ob tTinajsti uri. Najprej smo odšli v Barislovce, nato v Trnovee in na koncu še na Sela. Četrtošolci smo se lahko v Barislovcih peljali na voz u za traktorjem, ki ga j e vozila gospa Tilika. Med vožnjo nas je premetavalo sem ter tja. Ko smo končali , smo krompir pospravili v klet za ozimnico. Vse je pripravljeno in zima lahko prideš, mi pa smo pričeli s kostanjevim piknikom. Vsak učenec je nabral nekaj kostanjev, mame so jih rezale, naši pridni očetje so jih pek li, mi pa smo se medtem igrali razne družabne igre. V v l ečenju vrvi smo premagali starše. Tudi v drugih igrah smo bili boljši. Četrto šoici smo se vozili sskiroj em, prvošoIci so pobirali krompir, drugošolci in tretješolei pa so skakali v vreča h. Ta piknik bi z veselj em ponovila. Tea Jerenko 4.1; OŠ Sela

DELOVNA AKCIJA - POBIRANJE KROMPIRJA V četrtek smo pobirali krompir. Ko smo pobrali krompir, smo ga znosi li v klet. Ko smo to naredili , so tri deklice šle rezat kostanje. Kostanje smo imeli narezane in kaj je bilo še potrebno? Potrebno je bilo še zakuriti ogenj. Ko so prišli starši , smo imeli štafetne igre. Tekmovali smo otroci proti staršem. In mi otroci smo vedno zmaga li. Ko je bilo tekmovanja konec, smo lahko žejed li kostanje. Ime li smo se ze lo lepo '

Krajnc Katja, 4. razred

PES IN MA ČKA Ko j e pes spal, se j e mačka neopazno pritihotapila v njegovo uto. Ko se je pes zbudil in zagledalmačko,jo je vprašal: ~ Kaj delaš v moji uti? - Zima bo, pa se grejem, j e odvrnila ma čka . - Ta utaje samo zame, zarenči pes. Sedaj pa takoj ven, ti mačka potuhnjena r - Saj bom šla, samo kakšno uro se bom še grela. - N iti eno minuto ti več ne pustim! Če ne greš, te zadavim! - Ti mi že ne boš grozil , saj še gozda ne veš čuvati' - Ti že pokažem r ln pes je skočil na mačko ter jo ubil. *** Z močnejšim se ni dobro prepirati ***

Dejan Murko, OŠ Leskovec MAČKA IN MIŠ Nekega dne je mačka lovi la miš. Le-tajo vsa zasopihana vprašala: - Zakaj me zme raj podiš? - Ker mi gospobinja tako ukazuje, sicer teden dni ne bom dobila hrane. - Vseeno se me usmili in me pusti! - Ne morem, ker bom sicer strada la. - Saj boš ti slTadala, ne jaz. Pa še ujeti me ne moreš' se je ponorčevala mi š. - Boš že videla, predrzna mi š! se je razjezila mačka. - Ujemi me, če me lahko' - Saj te bom, slej ko prej. Ne boš več kradla hrane v tej hiši. - Pa bom, saj me ti počasnica ne moreš ujeti! Naslednjega dne paje mačka miš uje la injo pohrustala. *** Ne smemo se bahati pred večjim in močnejšim. ***

Suzana Hojsk, OŠ Leskovec

IZ NAŠiH OŠ

18

~II

~,

~

~\

~\

IZ NAŠiH OŠ ~ OB TEDNU OTROKA

19

2. igre pod klopotcem V sobo to, 28. septembra, smo č lani Društva prijateljev mlad ine iz Vidma v Dravcih pripravili 2. igre pod klopotcem. Prireditev za male in velike družine j e tucii tokrat našla svoj prostor v prijctno urejenem Športncm centru Vrček. Iger seje udeleži lo okrog dvajset otrok s svoj imi starši, ki so v Dravce priš li peš izpred videmske šole ali pa so se kar pripeljal i z lastnim prevozom. Pohodnikov je bil o bolj malo za radi hl ad nega in vetrovnega vremena, pa tudi sicer je bilo malo obiskovalcev, saj so bilc trgatve v polnem tck u. A to ni bila nobena ovira, da ne bi uživali.

mladega harmonikarja Sand ija, učenca 3. razreda s Se l, ki je raztegn il meh svoje frajtonerice in nas razvese lil s prijetnimi melodijami. Da nam ne bi poš le moči, smo se okrepčali s slastnimi palačinkami s čokolado in marme lado ter se odžejali s sokom.

.. , •

Za konec še gasilska

"Abraham 'ma sedem sinov ... " - gledališko-plesna skupina Otroci in starši so pridno preizkušali delo v zan imivih de lavni ca h, ki smo j ih pripravili prostovo lj ci DPM Videm. Najprej so se za podili v "fri zerski salon!!, iz katerega so priš li s "totalka odštekanim i" frizurami. Tako olepšani so potem obredl i šc vse osta le delavnice. Ustva rjalna delavnica ji m je omogoč i la , da so sami z odštekano frizura okras ili tucii n czl i čkane koruzne storže. V likovni delavnici so s kredam i po s raltu ri sa li velikanske klopotce. Gledali ška delavnica je . ipravila zanim ivo improvi zacijo, s katero so nas poučili , da se porecine duhove da odgnati kar s koruznimi sto rži . Po predstavi pa so nas razvese lil i še s plesno točko. Seveda ni manjkal skriti gost. Dobro smo pri sl uh nili in odkrili

S prc se n ečenjem, ki naj bi prifrča l o z letali šča v Moškanjcih, pa letos, ža l, ni bilo nič . Neugodne vremenske razmere so gospodu Vladu HOJ"valU preprečile polet z zmajcm 111 prisIanek v Dravcih. N ič hudega, mu bo pa lo uspelo na naslednjih igrah. Prosto vo ljci smo bil i vesel i pol ne košare bonbonov, ki so j ih kot vstopnino prispevali od rasl i obiskovalci in jih bomo porabil i za decembrsk i proj ek t "Cukcrja me Prcdsednica DPM Videm Marija ČCl11i l aje bila zadovolj na z letošnj imi igram i, saj so se nadvsc izkaza le tudi nove prostovoljke, mladc gimnazij ke Nina, Aneja, Karin in Doroteja. Drušlvo prijateljev mladine Videm se zahvaljuje vsem, ki so prijazno priskočili na pomoč pri izvedbi 2. iger pod klopotcem, predvsem pa gospe Jožici Cafuta, ki nam je omogoč il a, da smo se lahko igrali v toplih notranjih prostorih . Športnega centra Vrček. Teks/ inf% ~~: Manja Vinko ll

.

Bananovec raste tudi v Lancovi vasi Prvotna domovina bananovca so bila azijska trops ka območja, od tu so bananovec širili v svet, sice r pa je to pomembna kulturna rastlina v severni tropski Aziji. Sliš i se morda neverjetno, vendar te velike, pravijo jim kar zelnate rastline uspevajo tudi v naših krajih, in spomlad i prihodnje leto bo dve leti, odkar bananovec raste tudi na dvorišču ob hiši pri Jožetu Krajncu v Lancovi vasi. Iz ene same sadike, ki jo je Jože prinesel od znanca, je nastala žc prava goščava, veliko je že mladih bananovecv, nekaj "debel" bananovca pa sega tudi v viš ini eelo štirih metrov. Deblo siccr sestav lj ajo dolgi , trdi dcli ve likih li stnih pec lj ev, pri Krajnčcvih.i ih je že preccj uči I letošnji jesensk i vcter, čez zimo pa bodo bananovec obvaro vali pred mrazom. Potem se v prihodnj ih letih nadejajo tudi sadežev, bananovec pa bodo pridno zal iva li in skrbeli zanj. Če bo bananovec v Lancovi vasi obrodil , so ob ljubili , da nas obvestijo, miji h bomo pa držali za besedo, TM

ŠPORTNI KOTiČEK

20

Otvoritev športnega objekta v Leskovcu Uresničene športne sanje izpred III/lOgih

let

23. junij 2002 je bil sicer za mnoge navadna nedelja, dan kot vsak drug dan, kot jih je v življenju človeka veliko. Za člane Športnega društva Leskovec, Nogometnega kluba Leskovec in mnoge simpatizerje tega društva pa je bila ta nedelja nekaj posebnega, dan, ki bo z velikimi črkami zapisan v kroniko društva. Razlog za to je bila svečan a otvoritev novozgrajenega športnega objekta v Leskovcu. Posebno zadovolj stvo in ponos je bilo videti na obrazih mnogih član ov in simpatizerjev društva, vseh ti stih, ki smo aktivno sode lovali pri gradnji in tistih, ki so v dobrih dveh letih gradnj e v objektu pustili svoj e srce. Posebni občutki so bi li posl edica vznemirjenosti in hitrejšega utripa srca ob pogledu na ta čudov iti objekt. Neznansko veliko odrekanja, truda, znoja, prostega časa in še mars i česa je bilo vloženo v akti vnosti , ki so v sorazmerno kratkem času od začetka gradnje omogoči l e uradno otvoritev te sta vbe. Gradnja se je začela v letu 2000, sedanja vred nost objekta paj e ocenjena na cca. 15.000.000 SIT. Objekt je zgrajen pretežno z znojem in delom čla no v in simpatizerjev društva, pretežno s sredstvi in materiali , ki smojih č lani z ve liko truda bre zplačno pridobili , predvsem pa z izredno voljo č l anov. Seznam ti st ih , ki ste ali so marsikaj žrtvoval i za uresničite v tega projekta, je n eskon čno dolg. Stotine ur smo preživeli na tem objektu. Bilo je težko, ampak uspelo nam je. Sanje, ki traj ajo od leta 1963 naprej, so bil e v nedelj o 23.junija 2002 uresn i če n e. Na prireditvi, ki je bila svečana, kot se za takšen dogodek spodobi , smo se v velikem številu zbrali člani in simpatizerji društva , č l an i upravnega in gradbenega odbora društva, predstavniki občin s kega sveta na čelu z županom občine , prestavniki sveta KS Lesko vec, predstavniki društev, Cerkve, šole ter drugih organizacij in skupnosti iz KS Leskovec in Občine Videm ter sosednjih KS in občin, sponzOJji , donatorji in mnogi drugi občani, ki so pomagali graditi ta objekt. Kratkemu uvodnemu delu prireditve je sledi la uradna 000000000000000

otvoritev objekta , v kateri so s imbolično prereza l i vrv ico: predsednik društva Jože Zavec, župan občine Videm Franc Kirbi š in najstarej ši č l an sedanje č lan ske nogometne ekipe in hkrati kapetan te ek ipe Franc Feguš, blagoslov no vega objekta paje opra vil farni župn ik Edi Vajda. Ob obilici ustnih in pisnih čest i tk , poh val in pri znanj , ki jih je za to pridobitev prejelo društvo, so prireditev v kulturnem programu popestrili pevci cerkveno-prosvetnega zbora iz Leskovca, učenci

Osnovne šole Leskovec, tamburaši iz V idma in še

mnogi drugi. Obisko valce prireditve je na noge dvignil atraktiven prelet z zmajem, kakor tudi padalci Aerokluba Ptuj, ki so se prijazno odzva li našemu povabilu innam prišli , pravza prav prileteli, čestitat, za srečo pa so nam S sebo~ prinesl i tudi pravo nogometno žogo. V nadaljevanju . sledila še zanimi va prijateljska nogometna tekma med ekipama veteranov Leskovca in Vidma, na kateri se je od aktivnega igranja poslovi lo šest leskovški h nogometašev, ki so tako postali č l ani veteranske nogometne ekipe Les kovca. Za klju ček prireditve je bil takšen, kot se za takšno priložnost spodobi , zabaven. Mnogi obiskovalci so si bili edini , da tako pestre, atrak ti vne in dobro organizirane prireditve v Leskovc u že dolgo ni bilo.

Dokončan

športni objekt

USTVARJENI POGOJI ZA ŠPORTNOREKREACIJSKO UDEJSTVOVANJE

Posnetek iz srečanja - NK ŽAGA (Bovec)

članskih

nog ekip NK Leskovec

Športn i objekt bo skupaj z izgradnjo šolske telovadni ce nud il Leskovča nom od najmlajših do starejši h dobre pogoje za športno· rekreacij sko udej stvovanje. Pri takem projektu j e potrebno zaupati vase, tako kot smo zaupali čla ni Šp011nega društva Leskovec. Zaupanje vase je prva skri vnost uspeha. Z vztrajnostjo in upanjem zagotovo pride tud i napredek . Športno društvo Leskovec se ob tej pril ožnosti iskreno zahvaljuje vsem, ki ste prispevali kakršnikol i kamenček v mozaik tega našega ponosa športnega objekta, k uresni čitvi tega proj ekta, vsem , ki ste nas podpirali in vzpodbujali. Skupaj namje uspelo. Vinko Mlakar

ŠPORTNI KOTiČEK

21

Praznik nogometa v Zgornji Pristavi športno društvo Zgornja Pristava je v počastitev 5. občinskega praznika občine Videm v soboto, 8. junija v športnem parku Zg. Pristava pripravilo revialno sreča nje v malem nogometu.

Otvoritveno tekmo sta od igrali domača č lan ska ekipa ŠO Zgodnja Pri slava in gostuj oča ekipa KM N Poeto vio Ptuj. Gostje so iz Ptuja so nastopili z nekaterimi z znanimi nogometaši kot so: Damjan Gajzer, Robi Vesenjak, Emil Šterbal, Robi Hojnik, Sil vo Komik, Tomaž E m eršič, Borut Ša lamu n, Klinger tcr vodja ekipe Frcdi Kmetec. V zanim ive m srečanju, ki ga je vodi l mednarodni nogometni sodnik Robert Krajnc , jc zmagala gostujoča e kipa z rczu ltatom9: 3.

Ekipi KMN Poetovio Ptuj in ŠO Zg. Pristava

Veterani ŠO Zg. Pristava in veterani ŠO Rim

V zanimivi tekmi sta se pomerili tudi ženski ekipi ŠO Zg. Pristava in Bistro Avguštin

Veterani ŠO Zg. Pristava Drugo sreča nje sta odigrali že nski ekipi ŠO Zg. Pristava in Bistro Avguštin. Zanimivo in razburljivo s reča nje sc je v rednem delu končalo z rezu ltatom 2 2, po izvajanju kazenskih strelov pa je zmagala ekipa Bi stro Avg uštin . Zadnja tekma je potekala med e kipama sponzo rjem SO Zg: Pristava in domačo veteransko ekipo, po končanih športnih s rečanjih pa smo v športnem parku nada ljevali z združenjem tja do zgod njih jutranjih ur. ŠO Zgornja Pris lava

Veteranska ekipa ŠO Zg. Pristava in ekipa sponzorjev

ŠPORTNI KOTiČEK

22

NK Leskovec, osvojen mednarodni turnir v Bovcu Čep rav je Slovenija majhna dežela, pa se njeni prebivalci še vedno premalo poznamo in se vse pre več krat delimo na Štajerce, Dolenjec, Primorec .... Slovenci smo po naravi zaprti ljudje, ki si sicer želimo novih prijateljev, le preveč zad ržani in previdni smo pri iskanju le-teh. Nova prijateljstva so vedno dobrodošla, šport pa je tisti, ki nam lahko pri njihovem iskanju veliko pomaga. Eno takih prijateljevanj se je začelo v soboto 7. septe mbra na nogometnem igrišču v Zgo rnjem Leskovcu. Športno društvo Leskovec, v okvim katerega de luje nogometn a sekcija, je tega d ne organiz ira lo prijatelj sko nogometno s reča nj e med č l anskima ek ipama NK Leskovec in NK Žaga iz Bovca. Haložani torej proti Sevemo-primorccm oz. skrajni vz hod Slovenije proti sk raj nem u zahodu . Rezu ltat tekme (4 : 3 za d o mači n e) sploh ni bil pomemben, ve li ko pomembnejša ugotov itev po tekmi j e bi la, da si oboji želimo druženj a in da v tej zvezi med nami sp lo h ni ve li kih razli k. Bil o je pri stno in domače. Gostje so spozna li del Haloz, za katere je več ina doslej le s lišala, Haložani pa smo se še enkrat več izkazali kot prijazni gosti telj i. Nadaljevanje je sledilo v soboto, 2 1. septembra, le da tokrat v ob rnjenih vlogah.

Bovški župan gospod Germovšek predaja pokal za osvojeno 1. mesto kapetanu veteranov NK Leskovec.

N K Bovec je tega dne orga ni zi ral prvi mednarod ni nogo metni turnir veteranov na novozgrajenem igrišču ob let a li šč u v Bovcu. Organi zatorji so na turnir med drug im povabili tudi veterane Nogometnega kl uba Leskovec in ekipo Alta Val Torre iz kraja Lusevera (Italija). Torej re s ni č n o mednarodna udeležba kot prispevek k sodelo vanju med špo rtniki in prijatelji različn ih pokrajin in narodn osti, saj bomo nenazadnj e skoraj sk upaj v združe ni Evropi. Pokrov ite lj turnirja je bil a Obči n a Bovec in njen prijazni župan gospod Siniša Germovšek. Leskovča n i smo se na turn ir podali z avtobusom v zgod nj ih j utranj ih urah s ko mpl et no opremo, med ka tero seveda ni manj ka lo tudi hrane in pijače. S seboj smo popeljali uIdi 20 najzahtevnejši h n av ij ačev (in n avijačic) ter predstavnika Krajevne skupnosti in Ccrkve, saj smo na koncu koncev orga ni ziran klub, ki ni č ne prepusti s lu čaju. Slabo vreme ni pokvarilo razp oložen ja, še posebej živa hn o pa je postalo, ko nam j e na Tolminskem pos ijala sonce. Čudovita pokrajina, -. visoke gore, prelepa Soča in prijazni sprejem domačinov. Dobro organiziran turnir je potekal po vse m v znamenJ~. Haloža no v, ki smo sicer domači n om (že zarad i kolegialnosti) prepustili točko, smo pa zato prepričlji vo prcmagal i Italijane in na vel iko veselje vseh osvojili turni r. Prvi mednarodni nl1l1ir v zgodov ini našega kluba. Končni vrstni red na ko nclI tek movanja je bil naslednji: I . N K Leskovec 2. N K Bovec 3. A lta Val TOlTe (Halija) La hko si mislite, kako veselo je bilo na razglasitvi rezultatov. I-Ialožani smo osvoj ili Severno-primorsko in če bi nas povabili še malo dalje, preko meje, bi osvoj ili tudi Trst. Zmagova lni poka l za prvo mesto, ki nam ga j e podelil Bovški župan, že krasi naše vitrin e v športn em obj cktu. Poleg športnega uspeha, smo bolje spoznali del naše lepe Slovenije in navezali Slike z novimi prijatelji na drugem koncu domovine. Pot do mov je bila dolga in naporna, zato se j e bilo potrebno ustav iti povsod, kjer j e bi lo šc kaj Odp110. Razpoloženje na avtobusu j e bil o k ljub utruj enosti od l i č no , s lovo v jutTanjih urah pa težko. Prizadevni organizatorji nogometnega turnirja so 11 :že po vab ili na drug i mednarodni turnir naslednje leto, ki bo ~ . . močnej š i in še z večjo mednarodno ud elež bo. Sodelovanje smo že potrdili , še prej pa se z Bovčani skoraj zago to vo zopet s rečamo v našem Lesko vcu.

Vinko Mlakar

Klub malega nogometa Majoika KMN Majo ika deluje 15 lel in doslej smo v uspeš nI nogometni karie ri osvojili okrog 120 pokalov. Večkrat smo bili občinski in medobčin s ki p rvaki, d ve leli tekmoval i v 2. s lovenski ligi malega nogometa, pra v tako pa smo bili udel eženci fina lnega tekmovanja s lovenskega revialnega pokala v Kobarid u. Na nogometnem novo letnem tumilju v Mariboru v dvorani Tabo r smo v zelo močni konkurenci iz cele Slovenije dvakrat osvoji li če trto m esto. Naš i nadaljnj i ci lj i so tekmovati v občin ski in medobčinski li gi mal ega nogometa ter sode lova nje na preostalih nogometnih tumirj ih.

Predsednik KMN Majoika Friderik Bračič

ZANIMIVOSTI

~

VARSTVO OKOUA

"Trajnostni razvoj pomeni, da - namesto omejenih naravnih dobrin - izkoriščamo neomejene zmogljivosti našega razuma" Na M IT (Massachusetts In stitute of Tec hnology, ZDA) so za Rim s ki klub - nefo rmaln o s kupin o po s lovnežev, znanstvenikov in državn ikov - s pomočjo ra čuna lni š k ega modela sveta Worl d3 izdelali študij o o dol go ročni dinamiki rast i prebival stva, ind ustrijske proizvodnje, rabe naravnih virov. proizvodnj e hrane in ones naženja oko lja. Štud ija je opozo rila na naslednj a spoznanja: I. meje rasti razvoja bodo dosežene v pribli žno 100 letih, če se sedanji vzorci v rasti prebivalstva, ind ustri alizacij i, onesnaženju oko lja, proizvodnji hrane in rabe dobrin ne bodo ko rcnito sprcmenili , 2. sveto vno rav notežje je mogoče doseč i predvsem z ~ omcjevanjem potrošnje su rovin in neobnov lji vih e ne rgets kih vi rov in z na črt nim us merja nj e m intelektualnih potencia lov v že leno smer, 3. či m prej pri čne mo z akcijam i, tem manj boleče bodo posledice. Zeleni Vidma predlagamo, da občina Videm pristopi k izvedbi lokalnega programa varstva okolja po navodilih Lokalne Agende 21:

Namen Namen izdelave lokalnega programa varstva okolja (L PVO) je vzpostav iti sistem postopnega izboljševanja kako vosti oko lja v občini. V okviru programa morajo biti jasno določene stra teške usmcritve občine na področju varstva okolja in predlagani načini za reševanje o kolj sko najpomembnej ših problemov na območju občine Videm. LPVO bo občini koristil zlast i kot pripomoček za: I. usmcljanjc dcla in finan čn ih sredstev v učinkovite ~ okoljske projekte, do l oči t ev pomembnosti oko ljskih problemov (lokalnih in tistih, ki segajo preko mcja obč in e) in njih ovo hitrej šc reševanJc, 3. hitrejše reševanje medobčinskih problemov, 4. boljše sodelovanj e z občani in gospodarstvo m, 5. promocija občine, 6. konkurenčnos t občine pri sodelovanju na razpisih (ministrstva, EU).

Cilji Z LPVO že limo do seči zlasti nas lednj e cilje: I. Dvig splošne zavesti o vprašanjih varst va oko lja in

2.

3. 4. 5.

spodbuda javn i upravi , podjetjem in nevladnim organizacijam, da sode lujejo pri reševanju problemov. Ana li za stanja okolja: zbiranje informacij pri strokovnih orga ni zacijah, j avnost i in drugih vi rih ; a na li za manjkajočih informac ij in identifikacija potencialni h okolj skih vprašanj. Spi sek oko lj skih problemov, z ugoto vlj enim deja nskim vp li vom na zd ravje in oko lj e. Izbor najpomembnejših problemov: odvisno od velikosti prob lema in pri stoj nosti občine za reševanje. V lokalni skupnosti mora biti o pri oritetah dosežen širok konsenz. Nač rt ukrepov z n a ta n č n o opredeljenimi dejavnostmi

(ukrepi) za reševanje prioritetnih problemov ; ukrepi mo raj o biti dogo vorjeni z vse mi vklj u če nimi organi zacijami in posa mezni ki. 6. Dogovor vseh interesn ih skupin o izvajanj u ukrepov zapisan ih v LPVO.

Kako do loka lnega program a varstva oko lja? Bi stven element izde lave programa je akti vno sodelovanje z vsemi pomembnimi subjekti (od gospodarskih do po liti č ni h in civilne družbe) in njihovo v ključeva nj e v proces priprave in izvajanje LPVO v občin i . Potrebno bo v okviru pri prave LPVO ustanoviti projektni svet, v katerem bodo predstavn iki vseh interesnih skupin. Intercsne skupine bodo vključe n e v pripra vo dokumenta v naj zgodnejš ih fazah, saj se le-tako lahko zagotovimo uspešno izvajanj e predlaganih ukrepov; promocija varstva okolja delavni ce. Potek programa: I. preglcd stanja oko lja do l očen i prioritet ni problemi v obč ini in 2. na č rlukrepov ukrepi za reševanje prob lemov, usklaj eni s č im širšim krogom interesnih sk upin. Stanje okolja se opravi na podlagi že zna nih dej stev (anal ize iz pretek losti) s predstavniki obč in s k e up rave, lastniki javnih in zasebnih podjetij , strokovnih orga ni zac ij in društev tcr z zai nteresirano ja vnostjo. Za podatke. ki ne bodo znani , so pa pomembn i za poznavanje stanja okolja, se pred lagajo raziskavc. Dokument, Stanje okolja v občini Videm, naj bi vseboval na sle dnja pogla vja : orga ni zacija varstva okolja. inform iranje, ekonomsk i in štrumenti občine. narava (zrak, voda, tla), gospodarstvo, kmetij stvo, od padki, energija, naravna in kulturna ded i šč ina , tu ri zem in rekreacija, zdravje o bčanov, urejanje prostora .... Vsako zaznano nenormaln ost v oko lj ujc potrebno natančno opredeli , jo razvrsti ti, ji določiti prioritete, način pristopa k rešitvi, potek izvajanja, časov n a razpo red itev dela in fina n č n e obveznosti do projekta. V postopku za odpra vo zaznanih anomalij veka-sistemu, sode lujejo: projektni svet: dejavniki , ki so na kakršen kol i način povezani z obremenjeva nj em oko lja na mikro ali makro ln nivoju; pri zadeta jav nost; ust rezne in s tit ucij e orga ni zac ije, ki bodo izvajalc določeno sanacijo ter organi nadzo ra. Projektni svet predstavi lokalni program, Program varstva okolja v občini Vide m, Odboru za oko lje v občini Videm. Program varstva okolja v ko n č ni ob li ki obra vnava občinski svet. S 'tem bo postal lokal ni program va rstva oko lja v obči ni Vid e m obvezujoč, za vse dejavnike družbenega udejstvovanja. Za ZeielIe Vid/lla, Mag. Ivali Božičko Nic.'f Ile osvobaja tako kakol" lepota s svojo velikodušIlo blagol/otnosrjo iII sijajno, čudovito slavi/vijo vsega tistega, karje doslej Ili bilo slavljello. Dave Hickey

24

OD TU IN TAM

Vobčini

Videm na obisku Janez Janša in dr. Andrej Bajuk

V torek, 8. oktobra, j e v prostorih občinske dvorane Videm potekala javna tribu na, ki je nastal a na pobudo in v sodelovanju izv ršilnih odborov občinske o rganizac ije SDS in N.Si. Kot osrednja gosta sta na javni tribuni sodelovala predsedn ik Socia ldemokratske stTanke Slovenijc Janez Janša in predsednik Nove Slovenije Andrej Bajuk. Prvakoma obeh strank sta se pridružila še Fra nc Puk š ič , poslanec SDS in župan obči n e Destrnik ter Alojz Sok, poslanec N.Si. Gosta j e

nobeno lelO iz prora č una ne nam eni za hitrejši razvoj manj razvitih predelov tol iko denalja , kot ga zakon določa. Drugi prob lem pa Janša vidi v financiranju obč i n , kjer na nek način še vedno velja nenapisano pravilo: bližje kot si ob lasti v

ob njunem prihodu pozdravil tudi Miroslav Luci, župan

prostor, odpirajo dobre pcrspektive in številne priložnosti, ki

mestne občine Pluj. Javno tribu no, ki je bila zasnovana na

lahko zagotavljajo hitrejši razvoj naše države. Ena izmed

temo aktualnih

političn i h

je povezoval Branko

in gospodarsk ih razmer v Sloveniji.

Mari n ič,

kandidat za župana

obči n e

Videm.

Ljubljani, prcj dobiš kakšna sreds tva. Nadalje se j e .lansa posvetil predvsem problematiki EU. Prepričan

je. da se s tem, ko se Slovenija

vključuje

v ta ši rši

možnosti je ta, da bo lahko manj razviti del Slovenije

č rpal

dodatna sredstva tudi iz razvojnih sklado v evropske zveze. Po Janševih besedah bi morala Slovenija v tem času , ko se priključuje EU , bistveno več narediti za posameznika . Resda bo Sloven ij a kot č l a n ica EU formalno enakopravna, se pa Janša zaveda, da se po štev ilu prebivalcev, vojaški in ekonomski m oči ne bomo mogli prime~jati z največjir"-'" članicami.

Dejal je, da je S lo ve nija glede

baz i č1 , .

in frast rukture vsekakor zaostala za drugimi č l anicami EU, ravno tako po višin i plač. Opozoril je na dejstvo, da se bo vlada v čas u najpomembnejš ih pogajanj za uspešen status Sloven ije v EU ukvarjala sama s sabo, saj bo prišlo do menj ave vlade, pred nami pa so tudi loka lne in predsednišk e volitve. N a temo aktualnih razmcr j c sprcgovoril tudi predsednik N.Si And rej Bajuk. G lede bližajoč ih se volitev j e poudaril , da

stoj imo na pragu klju č nih odl očitev za našo skupno prihodnost; zdi se mu neprimerno, da bomo v tem tren utku spreminja li vlado. Omcnil je zelo velik pri manj kljaj Slo venijc in bil zelo kri t i čen do sedanj e slovenske oblasti. Zav zel se je za

Javna tribuna v

občinski

dvorani

občine

Videm

Najprej j e spregovoril predsednik socialdemokratov. Janša j e v svojem nagovoru najprej omen il, da ima občina Videm bogato tu ristično ponudbo, po številu prebivalcev in nekaterih drugih danostih pa dobre pogoje za hitrej ši razvoj v prihodnosti. Zaveda se, da so bili naši začetki težki , saj pokriva obč in a del demografsko ogrože nega in mnogokrat zapostavljenega področja Haloz, kjer še vedno ni urejene kanali zacije, vodovoda iJ1 cestn e infrastnlkhlre. Janša meni , daj e naš nac ionalni dohodek takšen, da bi lahko zagotavljali bistveno bolj še pogoj e življenj a in de la povsod v državi, v kolikor bi bila ta sredstva bolje razporejena. Prepričanje, daje Slovenija doslej nared ila nekaj resnih korakov v smeri

enakomernejšega razvoja ; eden izmen njih je bila reforma loka lne samoupra ve, s katero so se ustvari li pogoji , da se sredstva, ki so namenjena za razvoj , bolj racionalno porabijo.

Opozoril je na Zakon o hitrejšem oz. enakomernem razvoju Slovenije, ki je bil sprejet in

določa

demokratični sistem v Slovenij i, v katerem so ljudj e resn i č n i nosilci suverenosti , ne pa le tihi opazova lci. Poudaril je, daje

bila država že od nekdaj S lovencem tuja, ni bila naša last. Sedaj pa smo Slovenci lastniki svoj e države in imamo po

njegovem mnenju v prihodnjih tednih izredno možnost, da jasno predstavimo tudi svoja stali šča . Bajukje bi l mnenja, da je čas , da pridejo do izraza drugačni pog ledi in mnenj Pre pri čan

je, da lahko v Sl oveniji ustvarimo takšne razmel

da bodo vsi spošto vali zakone, kaznovali tiste, ki jih ne spoštuj ejo in da bomo res uv elja vili pravno državo. To pa lahko po Bajukovem prepričanju doseže mo le tako, da svojo odgovornost uveljavimo na dan volitev. Gled e neenakomernega razvoja v naši drža vi, pa je Bajuk poudaril , da vlada sicer ima strategij o za razvoj Republike Slovenije, a ta ne funkcionira tako, kot bi morala. Za konec je le še

poudaril, "da nismo obsojeni, da bi prenašali takšne razlike v regionalnem razvoju." Petra Krajn c

nekatere kriterije, a se

IZDAJA TEL}: občina Videm, Videm pri Ptuju 54,2284 Videm pri Ptuju, tel./fax: 02/765 09 OO' e-mail: info@,videm.si·GLAVNJ IN ODGOVORNI UREDNIK: Tatjana Mohorko • TEHNIČNI UREDNIK: Ivan Viličnjak • LEKTOR: France Planteu OBLIKOVANJE IN TISK: Lories d.o.o., Ruprova 8, 2204 Miklavž na Dravskem polju' STROKOVNI SODELA VeJ: Anton KOl'ačec, IVataša Zagonmski "" Na osnovi mn enja urada Fhlde za informiranje RS šc. 23/90-541/96-12 se za glasilo plačuje 8,5% promemi davek *' Glasijo NAŠ GLAS j e vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi urad vJade za informiranje RS, pod zaporedno številko 1332 in razvid medije v, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356# Glasijo je brezplačno # Izhaja v nakladi 1. 700 izvodov.

STRANKARSKI KOTiČEK ~ VOLITVE 2002

L

25

Slove nska ljud s ka stranka

Z VAMI ZA LEPŠI JUTRI POD ŠTEVILKO

Kot občan občine Videm se vam želim predstaviti v nekoliko stavkih. Rodil sem se 1944 v Veliki Varnici v številni kmeč ki dru žini in tam tudi odra ščal v težkih čas ih in skromnem življ enju, zato danes znam cen iti skromnost, delavnost in spoštovati vsakega človeka . Osnovno šolo sem končal v Leskovcu in kasneje v bližnjem Ptuju nadaljeval z pridobivanjem znanja za avtoelektrikarja. Družinsko življenje me je pripeljalo 1967 leta v Videm, kjer še danes živim.Že takrat sem se zače l aktivno vk lju čevati v življenje kraja in delovanje društev, kjer sem aktiven še danes. Z svojim delom pa sem hotel prispevati k razvoju kraja tudi na gospodarskem področju , zato sem v letu 1987 začel delati kot obrtnik. Dve leti kasneje se mi je v obrti pridružila tudi žena luljana in sinova, saj smo takrat odprli še gostinski del. Z vztrajnostjo in ve liko vo lj e do dela celotne družine podjetje širim o še danes. Sedaj zaposlujemo v obeh delih 17 ljudi. Za kandidaturo na teh vo litva h sem se odločil zavestno in sem mnenja, da z izkušnjami ki sem jih pridobil pri vodenju svojega podjetja in tudi kot predsednik občinskega sveta v prejšnj em mandatu lahko veliko naredim za razvoj naše občine.Če bom izvoljen se bom zavze mal za:

Friderik BRAČiČ • • • • •

1

e nakomeren ra zvoj infrastrukture po celotni občini (vodovod i, kanali zac ija, modernizacija cest) hitrejš i razvoj gospoda rstva in kmetijstva (odpiranja novih delovnih mest) razvoj turizma na podeželju ter ohranjanju poseljenosti razvoj izobraževanja (zagotovitev ustrezni h pogojev na vseh šolah) delovanje društev na vse h področj ih (zagotovitev pogojev za delovanje)

• varnost občanov in bom posvečal pozornost mladim in ostarel im

_

Program, ki sem ga predstavil, je tudi program naše stranke in naših kandidatov za svet krajevnih sk upnosti. Naš i kandidati so:

občine

Videm in svete

ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA J volilna enota I. Friderik Bračič 2. Bernarda Galun 3. Anton Zemljak 4. Angela H abjanič 5. Dragica Žumer 6. Srečko Bedrač

JJ vulilna enota

l. Ida Vindiš-Belšak 2. Brane Orlač

3. Mirko Slatič 4. Martin Vidovič 5. Jože Zavec

J11 vo/ina cnota I. Martin Vidovič 2. Stanko Potočnik 3. lvan Muzek 4. lože Krsnik 5. Slavko Flajs

ZA ČLANE KRAJEVNIH SKUPNOSTI:

K.S. DOLENA K.S. LANCOVA VAS K.S. LESKOVEC

Ivan Muzek, Jože Krsnik , Valerija Šprah Martin Vidovič , Frančišek Gojkošek, Srečko Sitar Jože Zavec, Ida Vindiš-Belšak, Marija Feguš, Franc Voglar, Brane Orlač, Stanko Topo lovec, Janko Baniček , Janko Razinger, Jože Drevenšek, Martin Vidovič, Dušan Kozel, Franc Koze l

SELA : Stanko Potočnik, Stanko Orovič ' SOVIČE-DRAVCI-VAREJA: lakob Habjanič, Mirko Slatič, Franjo Vidovič, AndrejDuh TRŽEC Angela Habjani č, Janez Prevolšek, Andrej Štrucl, Jože Galinec VIDEM Anton Zemljak, Nada Galun, Srečko Bedrač , Dragica Zumer, Franc Majer Pred nami so vo litve , od katerih je odvisen tudi razvoj naših krajev,gospodarstva ter delo va nje društev in izobraževanja . Zato vas vabimo, da pridete na vo litve, da bo vodstvo občine takšno, kot si želite. Predsednik OO Videm Friderik

K.S. K.S. K.S. K.S.

Bračič

STRANKARSKI KOTiČEK ~ VOLITVE 2002

26

Občinski

odbor Videm Krščansko ljud ske stranke N.Si je op ravljal svoje naloge v obdobju dveh let korektno in v skladu s programom stranke. Naloge so se reševale z lokalno politiko obč in e, sprem ljali smo izvaja nje gospodarskih na č rtov, katere je sprejemal občinski svet. Na sprejemanje sklepov in od l očitev nalog o b činskega sveta občinsk i odbor N. Si ni imel pripomb in je ocen il izvajanje dela občin ske uprave pozitivno. Občinsk i odbor N.Si je imel skupaj z obč in skim odborom SDS dve okrogli mizi glede problematike razvoja občine z manj razvitim delom Haloz. Na sejah so bili prisotni poslanci Alojz Sok, Franc Pukšič , dr ( ' Bajuk in g. Janša. 'V občini Videm se je občanom tudi predsta vila ga. Barbara Brezigar, katera kandidira za predsednico države s podporo koa licijskih strank N.Si in SDS . Občinski odbor N.Si je predložil kandidatno listo naših čla n ov za lokalne volitve v občini Videm v Občinski svet in Svete KS. Kandidat za župana je g. Marinič Branko, stranka SDS, katerega podpira koalicija Nova Slovenija. Stranka N.Si prosi vse občane občine Videm, da podprejo naše kandidate na volitvah , saj bodo podprli dobre programe za skupen razvoj občine, zato jim zaupajte svoj glas.

OO N. Si Videm

KANDIDATNA LISTA ZA ČLANE OBČiNSKEGA SVETA OBČiNE VIDEM VOLILNA ENOTA 1, pod zaporedno štev ilko 2 I. 2. 3. 4. 5. 6.

Maljan Sel inšek, Pobrežje 64 a Milan Šosteri č, Videm, 25 a Maljan Hli š, Tržec 21 a Andrej Fors tn e ri č , Pobrežje 132 Mirko R ih tarič , Dravinjski Vrh 3 g Stanko Še l, Jurovc i 21

KANDIDATNA LISTA ZA ČLANE OBČiNSKEGA SVETA OBČiNE VIDEM VOLILNA ENOTA 2, pod zaporedno številko 4 I. 2. 3. 4.

Bojan Merc, Soviče 12 Janez Cafuta, Sov i če 10 a Jadranka Vindi š, Mala Vami ca 4 a Dalj a Kozel, Zg. Leskovec II a

KA NDIDATNA LISTA ZA ČLANE OBČiNSKEGA SVETA OBČINE VIDEM VOLILNA ENOTA 3, pod zaporedno številko 8 l. 2. 3. 4. 5.

Bogomir Hliš, Lanco va vas 90 c Janko Že lezni , Se la 4 b Anton Podgoršek, Lancova vas 38 Dušan Potočnik, Popovci 2 Dejan Hebar, Zg. Pristava 35 a

STRANKARSKI KOTiČEK ~ VOLITVE 2002

27

) ~

.."

lIn 111 nTI

skupaj z (lami

(1

1 7~ :l --. ---. --. '7"\ I\

~ II ~

I~h

boljšo prihodnost

SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI Pred kratkim je bil ustanovljen občinski odbor Stranke slovenskega naroda Videm. Ker v poplavi vseh strank, ki že obstajajo v Sloveniji vpreteklih letih ni bilo kaj dosti koristi , razen zapiranja tovarn , odpuščanja velikega števila delavcev ter velike kraje slovenskega gospodarstva, smo se zbrali slovenski rodoljubi in ustanovili Stranko slovenskega naroda. V njej združujemo ljudi vseh slojev in vseh starosti, saj res služimo narodu. Uporabili bomo vsa pravna sredstva, da pokličemo na odgovornost ljudi , ki so odgovorni za težek gospodarski položaj slovenskega človeka, pri čemer že dosti kje razmere segajo globoko v revščino. Ker se v bodoče v naši deželi obetajo ve like spremembe, ni vseeno, kdo bo pri tem zastopa l našo občino. Ne bo pomembno iz katerega kraja naše obči n e bo novi župan , pomembno bo, kako bo zastopal svoje cilje . Ne dovolite, da kdorkoli odloča o usodi vas, vaših sinov, hčera in vaših vnukov.

Vaš kandidat za župana občine Videm Darjan KMETEC

STRANKARSKI KOTiČEK ~ VOLITVE 2002

28

SPOŠTOVANE VOLILKE IN VOLILCI Združena lista socialnih demokratov vstopa v letošnjo vo lilno tekmo pomosno in sa mo zavest no . Z dosedanjim delom in pri zadevanji lahko vo lilkam in vo lilce m pokažem o, da je ZLSD pri najpomembnejših odločitvah ravnal a n ačelno in preudarno, pa tudi odločno , kot je potrebno. To pa ni mogoče brez up oštevanja sta l i šč in mn e nj ljudi . Zato tudi na teh volitvah Z LS D ponuja roko vo li !ccm in vo li Ik am z obljubo, "da se s iiši tvoj glas" o vse m , kar bo j utri kroj i lo na še ži v ljenje. Evidentira li smo naslednje člane ZLSD, Mladega fo ruma in na še z veste simpatizc lje:

Kandidat za župana

Janko KOZEL Zaupajte mu in izvolite ZDRUŽENA LISTA socialllih demokratov

www.zlsd.silvidem

Da se sliši tvoj glas! ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov

I. volilna enota :

1. Srečko PR I MOŽiČ ekonomski tehnik Dravinjsk i Vrh 3/e

2. Bojan KUREŽ študent polilologije Dravinjski Vrh 55/a

3. Maksim MOHORKO 4. Robi JAUŠOVEC univ. dipl. ing. kmel. Štud.na fak .za šport Videm 4/a Tržec 2S/c

5. Franjo NOVAK strojnik Tržec 25 /c

6. Matej TOPOLOV EC poslovni tehnik Videm 319

11. volilna enota:

r-...

\

1. Janko KOZEL ekonomski tehnik Zg. Leskovec 11/a

2. Branko KOZEL pismonoša Veliki Okič 7

3. Srečko BRATUŠEK avtoelektričar Soviče 5

4 . Sonja VIDOViČ kuharica Velika Varnica 67

5. Franc Vidov i č šofer Velika Varnica 71

2. Stanislav BOŽ IČKO va rnostnik Dolena 36/a

3. Marjan MUZEK kuhar Zg. Pristava 10/a

4. Marija LOZ IN ŠEK prodajalka Sela 20

5. Miran PODGORŠEK pol icist Lancova vas 28/a

11. volilna enota:

1 Dušica AVGUŠTIN komercialni tehnik Zg . Pristava 32

STRANKARSKI KOTiČEK ~ VOLITVE 2002

29

SPOŠTOVANE VOLILKE IN VOLILCI OBČINE VIDEM! Za kandidaturo, za župana obč ine Videm , sem se odloč il , ke r sem prepričan, da dobro poznam kraj e in ljudi , ki živijo v občini Videm. V primeru izvolitve bom delo župana oprav lj al nepok licno in S tem privarčeva l nekaj milijonov SIT v prorač unu občin e Videm . P repri čan sem, da bi z znanjem in poznava njem razmer, tako v obč in i Vi dem kot tudi širše, skupaj z obč in s ko upra vo in izvoljen imi svetniki, lahko ures n iči l naslednji

PRO G RAM - Zdravo pitno vodo v vsako gospodinj stvo; - znižanje občinskih prispevko\' in davšč in ter tako spodbuditi gospodarstvo v občini Videm za oh ra nja njeob s toj eč ih in odpiranje novih delovni h mest; skladnejši in stabilnej ši razvoj demografsko ogroženega območj a z zagotovitvijo enakovrcdn ej ših bi va lnih in delovn ih pogojev vsem prebivalcem; lIstvarili pogoJe in zagotoviti možnos ti potencialnim investitorjem (prostorski plan B~NKO MARINiČ predvide va ureditev obrtne cone v k.o. Pobrežje); izgradnja kanalizacijskega sistema in čistilne naprave v dogovom in sofinanciranjem ~zaZUPAHl pra š ičje fa rm e v k. o. Lancova vas; kraj Videm pri Ptuju preimenovati v trg, dol oč i ti uli ce in tako jasno definirat i ce nt erobč i ne Vi dem; nova stanovanja za mlade družine, kar pomeni dmgačno razporejanje občin s kega denarja, ki več sredstev namenja reševanj u stanovanjskih pro blemov ml adih družin; vrtec in šole po meri otroka in staršev, dograditev vltca k OŠ Vi dem, d okončno uredit i OŠ Les kovec in ureditevOŠ Sela; - celovito oskrbo starejših na domu , kar pomeni zagotovitev celovitih stori tev, ki omogočajo vam o starost starejših občanov, kj er ni dm ge rešitve; - stalno dostopnost osnovnega zdravstvenega varstva, d o končati gradnjo zdravstvenega doma v centru Vidma, objekt pa koristiti po ekonomsko upravi če nih krit erij ih ; štipendije za mlade, ustanovitev občin s kega sklada za štipendi ranje m lad ih, ki temelj i na ena kih možnostih za vse; izboljšanje lokalne cestne infrastrukture predvsem v hribovitem predel u I-I a loz, takoj šnja sanacija neva m ih kri žišč (Tržec, Sela, Videm pri Ptuju , .. . ), takoj šnj a uredit ev ni voj skih kri ža nj cest Ptuj Macelj v Lancovi vasi in v Jurovcih (nadvoz al i pod voz), fizično umiritev prometa , kjer so izpostavljen i otroci in starejši ude leženc i v prometu; prednostno obravnavo vseh kmetij , tako v ravnins kem kot v hribo vitem delu, predvse m pri iskanju možnos ti subvencioniranja, prodaje pridelkov in strokovne pomoči preko o b č ine Videm; lIstanovi tev zdru ževanja za vzpostav itev sode lovanja na podro čju j avnega in zasebnega sektorja; nadaljeva nje izgradnje javne razsvetljave in pločnikov v Leskovcu, Vidmu, Pob režj u, Dravinjskem Vrhu predvsem ob vznožj u, Lancovi vas i, v Jurovci h in v ostalih kraji h, kijih predlagajo Krajevne skupno sti ; - ureditev razsvetljave na i gr i šč ih (Videm, Leskovec, Zg. Pri stava) in ureditev s premljajo č ih objektov; raziskati možnos ti za kom ercialno i zkor i šča nj e te rmain c - zdrav ilne vode ( Ha loze Jurošak); - spodbujanje turistične ponudbe in preusmerjanje kmetij v dopolnilnedejavnosti; - izkoristiti vse možnosti in pri ložnosti pri n ač rt ovanj u in ves ticij za vzpostavitev de lovanj a Južne Evropske meje na ob m očj u naše o b č in e (razš iritev in preureditev maloobmejnega prehoda v KS Les kovec); - skladen so-naravni razvoj , varovanj e č l o vekovega bi va lnega okolja in ohranjanja krajin ske identitete; - spodbujati de lovanja društev z ust rezni m nač i nom njihovega financ iranj a in pomoč obč in e pri razreševanju prostorskih sti sk; LlsmeJjati in vod iti posa mezne akti vnosti na nač in , da so zajeti vs i kraji in posamezni zase lki, ter se tako ohranja homogeno delo vanj e obč i n e kot celote (razreši tev meje z o b č ino Markovc i, določiti način sodelova nja s kraji ob slovensko-hrvaški mej i v KS Les kovec, sodelovat i s sosednjim i obč inami , ko gre za obojestran ske kori sti ). Program dela, ki Vam ga predstavljam,je os redo točen na nekaj k ljučn ih točk , po katerih ste me v preteklosti že la hko prepoznali . Odločitev o tem, al i lahko začnemo z uresni čeva njem ponuj enega programa, prepu šča m Vam, spoštova ne vo li lke in volilci. Kandidat za župana občin e Videm Branko Marinič

fs"

Kandidati za Volilna enota št. I - Videm pri Ptuju, Pobrežje, Tržec . ANDREJ ROŽMAN , ŠTURMOVCI 13 BRANKO MARINiČ , POBREŽJE 74/A STANKO S IMONi Č , POBREŽJ E 69/A ALOJZ Č EH , VIDEM PRI PTUJU 24/C FRANC TRAFELA, TRŽEC 45 BLAŽ TOPOLOVEC , LJUBSTAVA 39/A

Volilna enota št. 1/ - Leskovec,

Soviče

MARJAN JELEN , VAREJA 9 JANEZ LOVENJAK, BE RINJAK 1 FRANC CAFUTA, VELIKA VARNICA 45 FRANC VINDiŠ, SOViČE 18 JAKOB JELEN , TRDOBOJCI 71

občinski

svet

Socialdemokratska stranka Slovenije

SDS

KO VOLiŠ ZASE Volilna enota št. 11/ - Lancova vas, Sela, Dolena ANDREJ PRELOG ,LANCOVA VAS 61 /A PETRA KRAJNC, LANCOVA VAS 74/A ANTON EMERŠiČ , LANCOVA VAS 79 STANISLAV KAUČEVIČ , ZG.PRISTAVA 50/A STANKO BUTOLEN , POPOVCI 19

STRANKARSKI KOTiČEK ~ VOLITVE 2002

* vodovod v vsako hišo * znanje je bogastvo. Ustvarimo enake možnosti za vse * omogočimo raznim idejam prihodnost * za ekološko sprejemljive investicije v naši občini * hitrejši in skladnejši razvoj celotne občine

"Ali bo kaj novega?" "80, bo! Vendar kakšno bo to novo, je odvisno od Vas, spoštovani," odgovori naš dober prijatelj, znanec, sosed, član sveta Občine Videm, aktivist v športu in kulturi, v zadnjem času pa predvsem kot lokalni politik , trden pri odločanju v svetu Občine , odločen v svoji viziji, načelen , razumevajoč in z jasnim ciljem, kandidat za župana Občine Videm Boris NOVAK. Rojen pred triinštiridesetimi leti, srečno domovanje si je uredil v Pobrežju , oče treh šoloobveznih fantov in hčerke . Opravlja komercialno delo, noči pa si krajša s študijem managementa in organizacije na Univerzi v Mariboru. Sam pravi:"V znanju je moč in prihodnost, lahko ti vzamejo vse, znanje ti ostane." Če k temu dodamo še izkušnje, organizacijske sposobnosti in partnerje na državnem nivoju , je kandidat Liberalne demokracije Slovenije Boris NOVAK najboljša izbira za župana naše občine. To ni samo mnenje volilnega štaba, o tem razmišlja skoraj vsak občan, ki s svojim deležem gradi cesto, vodovod, kanalizacijo , zdravstveni dom itd .... To pa lahko spremenimo samo s povezovanjem občine z državo, župana z Ministrstvi in vlado. Programi različnih kandidatov so si verjetno zelo podobni , kar je logično , saj vendar vsi izhajamo iz istega okolja. Na vas , spoštovane občanke in občani pa je , da se odločite , ne samo kdo ima najboljši program, temveč kdo ga je sposoben najboljše uresničiti. Ce se boste odločili , da je to Boris NOVAK, obljublja , da bo storil vse, kar je v njegovi moči , da se večina naštetih problemov na naslednjih volitvah ne bo več ponavljala. ---Program našega kandidata je: nadaljevati in končati vse začete investicije (šolo Leskovec, zdravstveni dom, adaptirati šolo Sela, končati začeto na infrastrukturno komunalnem podrročju ... ) ponovno vključiti v proračun izgradnjo vrtca, vk lju čiti se v aktivno razreševanje problemov in želja mladih in starejših , pomagati in motivirati društva pri njihovem delovanju, predvsem pa bo osnova za delovanje občine program , ki bo sestavljen iz potreb in želja občank in občanov, svetov KS in usklajen s članicami in člani sveta Občine Videm . Zato vam zraven kandidata za župana Občine Videm g. Borisa NOVAKA, ki pozna poti in so mu vrata odprta, predstavljamo še kandidate treh volilnih enot, ki so garant za kvaliteten dialog in uspešno opravljeno delo v svetu občine Videm. volilna enota 1 Boris NOVAK DaniloSKOK Milan ŠiBILA Vladimir SITAR Slavko NOVAK Roman SEKA

volilna enota 2 mag.Janez MERC Franc STOPAJNIK Danilo MILOŠiČ Srečko KOZEL Stanko PERNEK

volilna enota 3 Anton JUS Franeka PETROViČ Igor GALIČ Anton MOHORKO Janez POŽAR

Z glasom za naše kandidate se odločate za stabilnost, strpnost in kulturni dialog v naši občini.

NAŠA POT SICER NI EDINA, JE PA NAJBOLJŠA. LDS!

Volilni štab OO LDS Videm

STRANKARSKI KOTiČEK ~ VOLITVE 2002

}l

DEMOKRATIČNA STRANKA UOPOKOJENCEV SLOVENIJE DeSUS Občinski

odbor Videm

"DeSUS ZA VSE GENERACIJE" Naša stranka, oz. odbor je bil ustanov ljen 7.6.1996 in trenutno šteje 95 č l anov ter pokriva ce lotno ob močj e obč in e Videm. Izvršiln i o rgan je 7 - č l a n s ki upravni odbor, kateremu predseduje Franc Ostroško. Povpreč na izobrazba je srednja, pov prečn a starost pa 63 let. Na lokalnih vo litvah nastopamo že tretji č. Trenutno imamo dva obč in s ka svetnika. Na letošnje volitve se temeljito pripravljamo, nastopili bomo z 9 kandidati za občinski svet in 23 kandidati za č lane sveto v v vseh 8 KS v obč in i. Vse kandidate smo potrd ili na kandidacijskih zbori h 7., 8., 10. oktobra 2002.

KANDIDATI ZA OBČINSKI SVET: VOLILNA ENOTA 2 KS Leskovec iII KS Soviče, Dravci, Vareja Udo NENDL, Vareja 3 1 Franc Žerak, Vareja 39

VOLILNA ENOTA 1 KS Videm pri Pll/jl/, Pobrefje, Tržec Marija ČERN ILA , Videm pri Ptuju 5 d A nton HLI Š, Jurovci 27 b Friderik ŠIMENKO, Pobrežje 65 Marija VEK, Ljubstava , 24

VOLILNA ENOTA 3 KS LallcoM MS, Sela DoleIla Franc FLAJS , Lancova vas 46 Jože Godec, Dolena 65 Marija Pečnik, Popovci 28 a

KADIDATI ZA SVETE KS: ViDEM PR] PTUJU Marija Če rni la, Videm Sd El iza beta Krajnc, Šturmovci 18 c Marija Vek , Ljubstava 24 Vindiš Alojz, Videm 4 c

SELA Marija Pečnik , Popovc i 28 El izabeta Emerš ič, Barislovci 24

DOL ENA Jože Godec, Dol ena 65

POBREŽJE Friderik Š imen ko, Pobrežje 65 Milan Traper, Pobrežje 133 a Franc Peter, Pobrežj e 6 Maks Lečnik, Pobrežje 147

TRŽEC Anton Hliš, Jurovci 27 b Jožef E m erš ič, Tržec 49

LANCOVA VAS Franc Emeršič , Lancova vas 44 Franc Flajs, Lancova vas 46 Franc Turk, Lancova vas 35 SOVIČE-DRAVCl-VAREJA Udo Ne ndl , Va reja 3 I Iva na Furek, Soviče 7 a Franc Žerak, Vareja 39

LESKOVEC Andrej Kme tec, Skori šnjak 23 Janez Kozel , Be lavšek 17 Simon Krajnc, Mala Varnica 18 a Jože Vidovič , Sp. Leskovec 25

Program naše stranke je sestavljen tako, da bo v ospredju skrb za č l oveka za vse generacij e. Vodilo nas bo načelo skladnega razvoja vseh kraj ev v občin i . Sk rb za okolje bo vpletena v vsa dogajanja. Zavzemali se bomo za pomoč ostarelim , pomagali nuditi nego na domovih, po veča li bomo Skrb invalidom, s svojimi bogatimi izkušnjami pa boo sodelova li v vseh sredinah. Predvolilno zborovanje bomo pripravili za vse volilne enote v OBČINSKI DVORANI v Vidmu, v PONEDELJEK,4. li. 2002 ob 16. uri. Vabljeni č lani stranke, upokojenci , simpati zerji stra nke in vs i občani naše občine . Glasujte za naše kandidate, ki imajo izkušnje, sposobnost, voljo in znanje. Dajte svoj glas za srečno mladost in varno starost. Občinski odbor DeSUS Videm

STRANKARSKI KOTiČEK; VOLlNE 2002

ZVAMI DO NAPREDKA NAŠiH VASI

Zelerff~ , Vidma

Srečko

Svenšek, neodvisni kandidat za člana občinskega sveta 3. volilna enota @

Ž ivim o in delujemo v dobi prehoda iz industrijske družbe v dobo sonaravnega traj nostnega ra zvoja , v dru žbo s poudmj eno vlogo znanosti in znanj a, informat ike tcr

mednarodnega povezovanja .

-....

Kaj potrebujemo? Pol novredno ekonomsko , socia lno ter o ko lj sko vzdržno in uravnoteženo rast, kajti okolje je okvir naših akt ivnosti , ambicij in potreb. Skupaj z va mi vo lilci bomo uresn i čevali do nara ve

prijazen sonaravni traj nostn i razvoj. Predlagatelj.' Martin BERANiČ in skupina volilcev

lokalni dbor videm

"delllj lokalIlo, misli globaln o "

Zaupaj sebi

o o o

V stranki mladih Slovenije se zavzemamo za lokalno samoupravo, ki bo vsem državljanom vlokalllih skupnostih omogo čila, da sami oblikujejo in sprejemajo odlo čitve, ki se nana§ajo na njihovo okolje il1 življenje. V Stranki mladih Slovenije imamo cilje il1 vemo, kakojih doseči. Imamo mladostni zagon in si upamo. Imamo pa tudi izkušnje in znanje, ki mu verjamemo il1 zaupamo.

Komu pa boš zaupal ti ? o oo

izberi svoj cilj ! Predsednik LO SMS Videm Franc K1RBJŠ

ZA RAZVEDRILO

Nagradna križanka Za sodelovanje pri žrebanju zado stuj e geslo, ki ga dob ite na osenčenih poljih kr ižanke. Pošljite ga skupaj s svoj im imenom na naslov : Občina Videm , Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju, S pripisom nagradna kri žanka V prejšnji števi lki sta nagradno križanko pra vilno reš ila in bila izž reba na: Peter Kauče v i č , Lancova vas 23. 2284 Videm pri Ptuju Vinko AIllUŠ, Lj ubsta va 8, 2284 Videm pri Ptuju Reš itev nagradn e križanke iz prejšnj e številke: DP TIK, BACH. STARR. DREL. ŠTURMDVCI RAJ ZA ZI VALI. ICA. KIIANER. DZ. JANJA. NETO. BARDEEN. UREK. AN. DPARlN. ZZ. JASLI. RAVAN. CANA. LDJ. DRAVSKA BAND VINA, EA. ITA. DO. VINO.. STANE. KNA. KASA, NJIVA. KDO, VIS. AVTONDMNDST DL?; TEO, DIETIK. SKA. OZN. ANKARA. T4T I ~""~I'"

Sestavil: KOVACEC Anton

ITAl PISATELJ

1."WRlJE!I',>;C",;""~"~N~" I ~ RAZRED-

It<

NIKOM

~SL-OV-.t---+

~:::~~

R~:r~

DEBLA, HLOD

) TAN TAL

+--~I

~

KEMIJSKI

ZA ~K~0~S0~~~il_..:rZN~A;K~1

ZNOST OPRE-

t

--1--

A ll,.,,!!. V UV'"'

II~~~·~~~~~' I

I

~

~~~~

~+--- ~~. Jr :;;;r 1+--1

NI2:JA

FINSKI

I~:_~_'-j1I'~"'''''''~ _oo._~._~~~~_,E~_-.+-VOF~IK

~

RIBJE JAJCECE

(KIM I)

ZGODOV. POKF,l,A· JINA V J. SPANIJI

-

1---f----1

t---+ _.-.

1001

PO RIMSKO GLOBEL NA ZEMELJSKI POVRS INI

DEL

VLAKA

DR2AvA V AFRIKI

KONJ PRI

C~:~:

'AHU

REKA V BOSNI, PRITOK SAVE STARO IME ZA 1:IVEC

žOGA ZUNAJ IGRISCA

----t-VLADE DIVAC

___

I

' ~ ,~ II C'MEN~OR I I~'SK. --r-ITI·~ ~,.. _

SENA

-

I

Težje besede: ADR ICA, AJAN T, ANS , DEV, IBLAJTAR, KNUD, NERO, OAMARU

PREDMESTJE lIEGA V BELGIJI

OD TU IN TAM v

Ze sedmič tradicionalmi kmečki praznik v Leskovcu Na prazniku slo vel/ska vinska kraljica 10. avgusta so člani in članice TD Klopotec iz Leskovca že sedmo leto organizirali tradicionalni kmečki praznik. TD Klopotec šteje več kot 100 članov in je aktivno vse leto. V letošnjem letu so pripravili razstavo velikonočnih jedi, ocenjevanje vin, razna l>redavanja in tečaje, aktivno pa sodelujejo tudi na prireditvah v KS Leskovec in občini Videm. Sedmi kmečki praznik se je pri če l s kul tu rnim programom. Sodelova le so ljudske pevke, katere rade zapojejo in nas razveseljujejo na prireditvah, program sta popestril a mlada harmonikal]a Matej Cafuta in Andrej Gabrovec, pa tudi skeč j e marsikaterega obiskova lca spravil v smeh. Prireditev je obi skal a tudi letošnja vinska kraljica Tjaša Koroša, ki je v Leskovcu že bila. Pode lil a je priznanja lastnikom najbolj še ocenjenih vin. Posebna komisija, ki so jo sestav ljal i Ju rij Cvita ni č, Miran Reberc, Zvonko Pi šek, Andrej Rebel11i šek in Bojan Lubaj j e ocenila 51 vzorcev vin in izbrala najbolj še: zvrst: 17,87 Jože in Tatjana Krajnc, Repišče 9, laški rizling: 18,1 OJanez Orlač, Repišče4 b, chardonnay: 17,67 Benjamin Vidovič, Repišče 1 a, renski rizling: 18,12 Bojan Lubaj, Repišče9c, rumeni muškat: 17,82 Franjo in Marija Bratušek, Strmec 52, sauvignon 18,30 Bojan Lubaj, Repišče 9 c, žametna črnina 16,82 župnijski urad sv. Andraž, Zg.Leskovec, laški rizling-izbor, Stanko Bedrač, Repišče Ilc.

Prva nagrada - Milena in Vlado Štopfer

Druga nagrada - Viktor Šmigoc

Komisija pri delu V okviru k m ečkega praznikaje TD Klopotec v sodelovanju s kmet ij sko svetoval no službo organi ziralo ocenjevanj e domo v in drugih obj ektov v obč ini Videm. Za najbolje urejeno stanovanjsko hišo je komisija izbrala hišo Milene in Vlada Štopferja iz Pobrežja 32 a, na drugo mesto sta se uvrstili hiši Viktorja Šmigoca iz Zg. Leskovca 16 b tel' Jožeta in JUlijane Goričan iz Pobrežja 70, na tretje pa hiša Marte in Leopolda Rodoška iz Zg. Pristave 35 b. Julijana in Friderik Bračič iz Jurovcev 1 b pa sta prejela priznanje za najlepše urejen poslovni objekt v občini, v katerem je gostišče Majoika, pa trgovina in avtoelektrična delavnica.

Druga nagrada - Jože in Julijana

Goričan

OD TU IN TAM

Tretja nagrada - Marta in Leopold Rodošek

Priznanje za urejenost - Kmetija

Vidovič

PRAZN O VANJE JE SPREMLJALA BOGATA IJ1!L1NA RIČNA RAZSTAVA L .Ii društva so bili oblečeni v tradi c ionalna kmečka V prostorih DU Leskovec so pri pravili tudi bogato k ulinari čn o razstavo. Dobrote, ki so ji h pripravili smo lahko poskusili in se prepričali o dobrem okusu pripravljenih jedi in s l ašč ic . Na razstav i so se predstavili učenc i OŠ Leskovec pod mentorstvo m u čite lji c Malj ane No tesberg in Anice

oblač il a .

Kodri č.

S svojo smi se lnostjo in kreativnostjo nas je letos ponovno presenetila ekipa pod vodstvom Vinka Mlaka lja, ki je pri pravila domiselne k mečke igre. V igrah so uži vali tako g ledalc i kot samo tekmovalci. Za najboljša mesta se je potegova lo sedem ekip. Najboljša in najhitrejša pa je bila eki pa Male Varniee, s led ila jimje ekipa iz Berinj aka in tretja Majoika - najlepše urejen poslovni objekt v občini j e bi la ekipa Zg. Leskovca. Kot namje poveda la predsednica TD Klopotec Ida Vin diš Belšak so z obiskom in prireditvijo zadovoljni , sajje iz leta v leto bo lje obiskana . Zahvali la se je tudi čla nom , ki s svojim prostim časom in dobro voljo prispevajo k u resničitvi zadanih c iljev TD Kl opotec in vsem, ki so na bilo kakšen način pripomogli, daje 7. tradicionalni kmečki praznik zaž ive l. Klj ub slabemu vremenu zveče r sta se zabava in druženje nadaljeva li pozno v noč in že zdaj se sprašujemo, kakšno prij etno presenečenje nas ~. \ na naslednj em kmečkem prazniku. Nataša Zagoranski

Ohranjanje kulturne dediščine kmetija Šmigoc

ZANIMIVOSTI OD TU IN TA

Trgatev 200 V STRMCU ZOPET VESELO Prva sobota v oktobru je bila izbrana za trgatev v Strmcu, ki bo počasi postala tradicionalna, Ponavadi se dogo vorijo trije ali štirj e gospodal] i in povabijo svoje berače v trgatev. Vreme je bilo son č no in berači, ki so pri šli ocl bl izu in daleč, so občudovali lepote Haloz. Ker te trgatve trajajo že tri leta, se berač i medsebojno že dobro poznajo. Čeprav se vidijo samo enkrat na leto , se lepo zaba vajo in vese lij o. Najprej so začeli s trgatvijo pri Korenovih , kjer so im eli naj več putal] ev med njim ij e bi l najmlaj ši Martin, ki šteje šest let in je pridno nosil svoj e male pute ter dajal vzgled ostalim. Pri sosedih Mlakal]ih in Hajdinjakih so s trgatv ij o ze lo hitro končali in druženj e nadaljeva li ob dobri kapljici in jedači. Za dobro vzdušje j e poskrbela Bernardka, ki vedno s svojim prepevanj em in pripovedovanjem zgod b nasmeji ljudi. Zelo j e vese la, da lahko v svojo klet in malo skrom no hiško povabi ljudi injim ponudi pijačo. Vese lje je traja lo pozno v noč inna koncu še slovo ter obljuba, da se naslednje leto zopet vidijo v trgatvi ali pa celo že ob matinov3nju.

NZ

JII A H

TURISTiČNO

DRUŠTVO "KLOPOTEC"LESKOVEC

T2 1 lYO

~

VABI NA TRADICIONALNO MARTINOVANJE VLESKOVEC, KI BO VNEDELJO, '> 3, NOVEMBRA SPRiČETKOM OB 11 URI.

DOBRODOŠLI!

,

~~V~i:> <:

VRTNARSTVO v ~!\~ POZAR Lancoya vas 60 2284 Videm pri Ptuju TeL: 02/7650290,7650291

Bogata ponudba rezanega cvelja (krizanteme, maryetke, pajki) ob l. novembru.

°o y

A2 lY J

E

CVETLlČNI ARANŽMAJI, LONČNE KRIZANTEME