Nm 105

REPUBLIKA SLOVENIJA

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE 1000 Ljubljana, Tržaška 19/a Telefon: 01 478 8483, Fax: 01 478 8472 E-pošta: [email protected]

Številka: 035-2/2007, 49 Datum: 09.10.2007

Komisija za preprečevanje korupcije je na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije – ZPKor (Uradni list RS, št. 2/04 in sprem.) in 13. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št.105/04) na seji dne 9.10.2007 sprejela

N A Č E L N O M N E N J E Š T. 105 1. Ravnanje uradne osebe - župana, ki v postopku pred izdajo gradbenega dovoljenja sklene urbanistično pogodbo v nasprotju s pristojnostmi občinskih organov po Zakonu o lokalni samoupravi, občinskimi predpisi ter odločitvami občinskega sveta in nadzornega odbora občine, krši dolžno ravnanje in s tem omogoča neupravičeno korist investitorju gradnje in drugim osebam, deležnim dobička iz tega posla, ustreza definiciji korupcije po 3. alinei drugega člena ZPKor. 2. Ravnanje uradnih oseb občine, ki pri odločanju o predhodnih vprašanjih prispevajo k sklenitvi urbanistične pogodbe, čeprav se zavedajo, da je to v nasprotju s predpisi in odločitvami občinskih organov, kršijo dolžno ravnanje in s tem omogočajo neupravičeno korist investitorju gradnje in drugim osebam, deležnim dobička iz tega posla, ustreza definiciji korupcije po 3. alinei drugega člena ZPKor. 3. Ravnanje uradnih oseb - članov občinskega sveta, določenih v komisijo za sodelovanje in spremljanje dela občinske uprave pri pripravi osnutka urbanistične pogodbe, ki s svojimi odločitvami prispevajo k sklenitvi urbanistične pogodbe, podpisane v nasprotju s predpisi in odločitvami občinskih organov, je kršitev dolžnega ravnanja in omogočanje neupravičene koristi investitorju gradnje ter drugim osebam, deležnim dobička iz tega posla, kar ustreza definiciji korupcije po 3. alinei drugega člena ZPKor. 4. Oseba, ki v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja nastopa kot pooblaščenec investitorja in v isti zadevi kot član pristojnih teles občine oziroma krajevne skupnosti glasuje za oprostitev komunalnega prispevka in za odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč na območju gradnje, je v konfliktu interesov. Njene aktivnosti, ki prispevajo k sklenitvi urbanistične pogodbe med občino in investitorjem gradnje, podpisane v nasprotju s predpisi in odločitvami občinskih organov, ustrezajo definiciji pobudnika kršitev dolžnega ravnanja in omogočanja neupravičene koristi, kar je izvršitvena oblika korupcije po 3. alinei drugega člena ZPKor.

2

O BRAZ LO Ž ITEV: Komisija je 26.07.2007 prejela prijavo suma korupcije pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo stanovanjskega naselja na območju ene od občin in komunalne infrastrukture za to naselje. V prijavi je navedeno, da sta bili gradbeni dovoljenji izdani v nasprotju s pogoji za izdelavo projektne dokumentacije in prometnega soglasja, s katerimi je občina investitorju postavila zahtevo, da mora pred pričetkom gradnje na lastne stroške zgraditi in vzdrževati strukturo prometne ureditve v skladu z izdanimi prometnimi pogoji. Te pogoje bi moral investitor izpolniti pred pričetkom gradnje stanovanjskega naselja, vendar tega ni storil. Upravna enota, ki je vodila postopek za izdajo gradbenega dovoljenja, je vlogo investitorja najprej s sklepom zavrgla, nato pa mu izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjskega naselja in dovoljenje za gradnjo komunalne infrastrukture tako, da je lahko začel gradnjo naselja, preden je izpolnil zahtevane pogoje za izgradnjo oziroma rekonstrukcijo komunalne infrastrukture. Komisija je prijavo sprejela v obravnavo in na podlagi 11. člena ZPKor pozvala občino, da odgovori na prijavo in pošlje ustrezno dokumentacijo. Prijavo suma korupcije v delu, ki se nanaša na upravno enoto, bo Komisija obravnavala, ko bo dobila odgovore pristojnih upravnih organov. I. Komisija je na podlagi prijave o sumu korupcije in zbranega gradiva ugotovila, da je občina investitorju v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja določila Pogoje za izdelavo projektne dokumentacije (dokument občine, št. 43/05-SK oziroma 44/05-SK z dne 08.03.2005) skladno z Zakonom o graditvi objektov (ZGO-1-UPB1) (Uradni list RS 102/04) in področnimi predpisi. Med drugim mu je pod št. 1 naložila: »Investitor mora izdelati poseben projekt za rekonstrukcijo obstoječe javne poti […] do priključka za stanovanjsko naselje, ki je predmet gradnje«; in mu določila natančne mere rekonstrukcije. Nadalje je od njega zahtevala: »Investitor je sam dolžan na svoje stroške pridobiti soglasja lastnikov ob omenjeni javni poti in izpeljati postopek potrebne meritve, odkupa zemljišča, prepisa v lasti občine – prepis zemljiške knjige. Investitor si za meteorni kanal in razširitev ceste […] sam poišče soinvestitorje«. Vse to bi moral investitor v skladu z navedenim aktom občine opraviti pred pričetkom gradnje objektov. V Prometnem soglasju za pridobitev gradbenega dovoljenja, številka 117/04-SK in 126/04-SK, oba izdana 9.5.2005, je občina postavila zahtevo, da investitor zgradi in vzdržuje strukturo prometne ureditve v skladu z izdanimi prometnimi pogoji na lastne stroške in upošteva tudi posebne pogoje, navedene v dokumentih občine. Na poziv Komisije, da pojasni uresničevanje teh pogojev, je občina z dopisom, št. 2007/030-MČ z dne 13.08.2007 sporočila, da je bila po izdaji navedenih pogojev sklenjena urbanistična pogodba, katero je takratni župan (mandatno obdobje 2002-2006) podpisal mimo občinskega sveta in tako zavezal občino, da v nasprotju s prej zahtevanimi pogoji, ki jih je določila investitorju, sama na svoje stroške pridobi zemljišče za zahtevano rekonstrukcijo javne ceste. Občina v odgovoru Komisiji dodaja, da je urbanistična pogodba v nasprotju s tem, kar je določeno v aktih občine: Pogoji za projektno dokumentacijo in Prometno soglasje ter drugimi odločitvami občinskih organov. Investitor je medtem od upravne enote (UE) dobil gradbeno dovoljenje in začel gradnjo stanovanjskega naselja, ne da bi izpolnil pogoje, ki jih je na podlagi zakona določila občina. Iz prijave in dodatnih informacij prijavitelja izhaja, da so odločitve in ravnanja uradnih oseb, ki so privedle do podpisa urbanistične pogodbe, izdaje gradbenih dovoljenj in pričetka gradnje naselja, brez predhodno uresničenih pogojev povzročile posledice tudi v smislu poslabšanja javne varnosti in drugih bivanjskih razmer ljudi, ki živijo na območju gradnje in so uporabniki javne infrastrukture, s katero je ta povezana.

3

Občina je investitorju v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja na zakonit način določila predhodne pogoje. Te bi moral investitor izpolniti pred pričetkom gradnje, in sicer na lastne stroške, tako kot je zapisano v pogojih občine. Kasneje, ko je investitor dal pobudo za sklenitev urbanistične pogodbe, so uradne osebe občine ravnale v očitnem nasprotju z navedenimi pogoji, kot tudi s predpisi in odločitvami pristojnih organov občine. To so storile tako, da so s svojimi aktivnostmi na različne načine prispevale k odločitvam v korist investitorja ali nastopale kot pobudniki teh odločitev, kar potrjujejo občinski dokumenti. Končni rezultat je bil podpis urbanistične pogodbe, s katero je takratni župan prevzel obveznosti v nasprotju s predpisi in odločitvami občinskih organov ter tako omogočil investitorju pridobitev gradbenega dovoljenja in gradnjo naselja, ne da bi predhodno izpolnil zakonsko določene pogoje za izgradnjo javne infrastrukture. S pregledom dokumentacije je Komisija ugotovila, da je bil pobudnik podpisa urbanistične pogodbe pooblaščenec investitorja, ki je pri različnih odločitvah o prehodnih vprašanjih za izdajo gradbenega dovoljenja – odločanje o oprostitvi plačila komunalnega prispevka in sprejem odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč – nastopal hkrati kot član pristojnih teles krajevne skupnosti in občine. Tako je iz zapisnika izrednega sestanka občinskega odbora za urejanje prostora, varstvo okolja in urbanizem, ki je v sestavi treh prisotnih članov obravnaval odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč, dne 17.11.2005, razvidno, da je bil pooblaščenec investitorja eden od dveh članov, ki sta glasovala za sprejem odloka. Tretji član je glasoval proti in pri tem izrecno zahteval: »da se omenjena zadeva bolj obrazloži in razčisti zaradi morebitnih kasnejših zapletov«. Pred tem je izrazil tudi pomislek, da je predvidena gradnja zelo velika obremenitev za parcelo in za ulico ter da ljudje, ki tam živijo, nasprotujejo širitvi, kot tudi bojazen, da bodo ljudje nezadovoljni in »bodo zopet krivili občino za tako stanje.« O istem vprašanju, sprejemu odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč, je isti dan razpravljal občinski svet (zapisnik 23. redne seje, datum 17. 11.2005, točka 6). Tudi na tej seji je bil aktivno udeležen pooblaščenec investitorja. Član občinskega sveta je na začetku razprave opozoril, da je odločanje o tej zadevi prehitro in da je nenavadno, da pooblaščenec investitorja hkrati nastopa kot član odbora za urejanje prostora. Pooblaščenec investitorja je prisotne seznanil, da je na tem odboru glasoval, ker sicer odbor ne bi bil sklepčen. Na vprašanje članov občinskega sveta, koga zastopa: investitorja, krajevno skupnost ali odbor, je v zapisniku povzet odgovor: »Ker ga plačuje investitor, mora seveda delati zanj«. Ta zapis nedvoumno potrjuje, da je pooblaščenec nastopal v korist investitorja tudi takrat, ko je na sejah pristojnih teles sodeloval in glasoval v imenu delovnih teles krajevne skupnosti oziroma občine. Občinski svet je po obravnavi programa opremljanja stavbnih zemljišč (6. točka 23. seje, 17.11.2005) sprejel sklep, št. 267, da bo razpravo o tem nadaljeval na naslednji seji in s tem namenom zadolžil občinsko upravo, da pripravi osnutek urbanistične pogodbe ter pridobi pisno mnenje krajevne skupnosti in odbora za komunalo. Na 24. seji, 15.11.2005, je občinski svet sprejel sklep, št. 282, da sprejema odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč na območju predvidene gradnje. K sklepu št. 282 je dodan pripis, da se oblikuje komisija občinskega sveta, ki bo sodelovala pri pripravi urbanistične pogodbe. V komisijo so bili določeni 4 člani občinskega sveta. S sprejetim odlokom je občinski svet sprejel program opremljanja stavbnih zemljišč in določil ceno za izračun komunalnega prispevka za kvadratni meter (m2) stavbnega zemljišča ter zgolj predvidel možnost, da lahko občina za izdelavo komunalne infrastrukture znotraj območja urejanja pooblasti investitorje oziroma ustrezne organizacije. Glede tega Komisija zgolj mimogrede opozarja na stališča pravne stroke v zvezi z možnostjo odplačnega investiranja (možnost oprostitve oziroma kompenzacije z dolžnostjo plačila komunalnega prispevka), ki mora v določenih primerih za pravno varstvo ponudnikov

4 in javnega interesa upoštevati pravila javnega naročanja tudi pri sklepanju urbanistične pogodbe. Iz dopisa, št. 02/12-05 VP z dne 05.12.2005, naslovljenega občinskemu svetu, ki ga je podpisal župan, izhaja, da bodo morebitne obveznosti občine iz tega naslova nastale šele s podpisom pogodbe, pri čemer župan občinskemu svetu izrecno svetuje: »Vsekakor je potrebno pred podpisom pretehtati obe možnosti«; – izgradnjo komunalne infrastrukture in oprostitev plačila komunalnega prispevka ali obveznosti občine iz naslova urbanistične pogodbe. Komisija na podlagi tega dopisa ugotavlja, da je župan namero občinskega sveta, da o morebitnih pooblastilih in sklepanju pogodb z investitorji oziroma ustreznimi organizacijami, s katerimi bi uredili medsebojna razmerja iz naslova sprejetega odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč, sprva pravilno razumel in občinski svet opozoril na potrebo po premišljenem tehtanju danih možnosti za uresničitev ciljev, ki jih je občinski svet določil v odloku. S tem je župan po mnenju Komisije korektno sledil določbam Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB1) (Uradni list RS 100/05), ki urejajo delitev oblasti in pristojnosti med najvišjimi organi občine: občinskim svetom, županom in nadzornim odborom. Po drugi strani zapisnik 25. seje občinskega sveta, datum 23.3.2006, kaže, da so imeli člani sveta vrsto pripomb že na sam sklep št. 282, s katerim je občinski svet sprejel navedeni odlok. O vsebini in sklepanju urbanistične pogodbe člani Sveta na 25. seji niso razpravljali. Šele zapisnik 26. seje občinskega sveta, datum 30.3.2006, pod točko 12 navaja, da komisija občinskega sveta, ustanovljena z namenom, da sodeluje pri pripravi osnutka urbanistične pogodbe, o tem sploh še ni poročala svetu. Medtem pa je župan že podpisal urbanistično pogodbo (24.3.2006), s katero se je občina v razmerju do investitorja zavezala, da bo za parcelo, na kateri je predvidena gradnja ceste, uredila in zagotovila vse potrebne listine, eventualne odkupe zemljišč in ostalo dokumentacijo za nemoten potek obnove cestišča. Župan je torej z urbanistično pogodbo prevzel obveznosti, ki jih je občina predhodno določila investitorju. Za Komisijo ni sporno, da župan v imenu in na račun občine sklepa različne pogodbe, če so predhodno izpolnjeni pogoji, ki jih za to zahtevajo predpisi in predhodne odločitve občinskih organov. Kar je v obravnavanem primeru sporno, je to, kar v odgovoru Komisiji ugotavlja tudi občina, da je župan urbanistično pogodbo podpisal brez sklepa oziroma v nasprotju s pristojnostmi in odločitvami občinskega sveta ter nadzornega odbora občine, ki sta poleg župana najvišja organa občine (28. člen ZLS-UPB1). Po 29. členu ZLS-UPB1 je občinski svet najvišji organ odločanja v vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. Občinski svet med drugim sprejema odloke in druge občinske akte; sprejema prostorske in druge plane razvoja občine; sprejema občinski proračun in zaključni račun; imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta; nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta; odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če ni s tem zakonom drugače določeno. Nadzorni odbor je po 32. členu ZLS-UPB1 najvišji organ nadzora javne porabe v občini. V okviru svojih pristojnosti opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev ter finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem in ocenjevanje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih proračunskih sredstev. Statut občine in Poslovnik občinskega sveta, katera se smiselno uporabljata tudi za delo občinskih delovnih teles in komisij, zahtevata, da morajo komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja dajati občinskemu svetu mnenja in predloge o zadevah, za katere jih je zadolžil občinski svet. Tako bi morala zgoraj omenjena komisija 4 članov občinskega sveta, ustanovljena z nalogo, da sodeluje z občinsko upravo pri pripravi osnutka urbanistične pogodbe, poročati občinskemu svetu, kako se uresničujejo njegove odločitve,

5 tako tiste, za katere je na 23. seji zadolžil občinsko upravo, da pripravi osnutek urbanistične pogodbe ter pridobi pisno mnenje krajevne skupnosti in odbora za komunalo, kot tiste, ki jih je z odlokom in odločitvijo o ustanovitvi 4 članske komisije sprejel na 24. seji. V nasprotju s tem so se uradne osebe občinske uprave in člani komisije dolžnosti poročanja občinskemu svetu namenoma izognili, tako, da je bila urbanistična pogodba pripravljena in podpisana, ne da bi bil občinski svet o tem obveščen. Po mnenju Komisije pa je že sam postopek odločanja uradnih oseb občinske uprave in komisije občinskega sveta o ustreznosti pogodbenih določil sporen. Občinski svetnik je na 26. seji občinskega sveta seznanil prisotne, da je občinska uprava zavajala občinski svet in predlagal, da primer razišče nadzorni odbor. Nadzorni odbor pa je že na svoji 22. seji, dne 6.2.2006, razpravljal o vsebini urbanistične pogodbe in glede njene vsebine oziroma obveznosti občine izrazili vrsto pomislekov. Iz zapisov razprave posameznih članov nadzornega odbora izhaja, da celoten projekt sploh ni v skladu s prostorsko-ureditvenim programom, izražen je bil dvom o izračunih in celotnem programu opremljanja zemljišč, o tem, ali predvideni tip naselja sploh sodi v prostor, ki je predviden za gradnjo, kot tudi o tem, da zemljišče sploh ne bi smelo biti zazidljivo, če ni komunalno opremljeno. Direktor občinske uprave, ki je bil navzoč na seji odbora, je posebej izjavil, da načrtovano naselje sploh ne sodi na predvideno območje, in dodal, da to ni stvar občine, pač pa upravne enote, ki izdaja gradbena dovoljenja. Zaradi vseh navedenih razlogov je nadzorni odbor na naslednji, 23. seji, 27.2.2006, sprejel poseben sklep, da se obveznosti občine, po katerih prevzema odgovornost za odkup potrebnih površin za razširitev ceste in vso potrebno dokumentacijo, izločijo iz urbanistične pogodbe, ker je ocenil, da je to predhodni pogoj za nadaljnjo izvedbo predvidenih del, ki mora biti izpolnjen pred sklenitvijo urbanistične pogodbe (zapisnik sej nadzornega odbora z dne 6.2. in 27.2.2006). Zapisnik sestanka članov komisije občinskega sveta in uradnih oseb občinske uprave, štev.: 16/03 VP z dne 20.03.2006, vsebuje sklep: »Po pregledu urbanistične pogodbe in zagotovitvi o dostavi v pregled projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, je ta urbanistična pogodba s strani občine primerna za podpis s pogodbenima strankama«. Ta sklep je popolnoma v nasprotju z ugotovitvami in namero občinskega sveta, izraženo na 23. seji, da občinska uprava pripravi le osnutek urbanistične pogodbe, o katerem bi občinski svet šele razpravljal, če bi bil obveščen, tako kot to zahtevajo določbe ZLS-UPB1, statut občine in poslovnik sveta. Prav tako je navedeni sklep v popolnem nasprotju z ugotovitvami nadzornega odbora občine, zlasti z njegovim sklepom, sprejetim na seji odbora 27.2.2006, o izločitvi obveznosti občine iz urbanistične pogodbe. Poleg tega pregled prisotnosti na sestanku komisije občinskega sveta in uradnih oseb občinske uprave 20.03.2006 pokaže tudi procesne kršitve pri samem odločanju o sprejetju sklepa, da je urbanistična pogodba primerna za podpis. Na seji sta sodelovala in odločala le 2 od 4 članov komisije občinskega sveta, med ostalimi prisotnimi pa je bil navzoč direktor občinske uprave. Druga dva člana komisije občinskega sveta sta bila po navedbah v zapisniku z dne 20.03.2006 upravičeno odsotna, pri čemer naj bi eden soglašal s podpisom urbanistične pogodbe kar po telefonu. Statut občine in poslovnik občinskega sveta določata drugače. Sklepi so veljavni, če je na seji navzoča večina članov, kar po navedenih aktih občine smiselno velja za delovna telesa in komisije občinskega sveta. Prav na to dejstvo je na 26. seji občinskega sveta opozoril tudi občinski svetnik, ki je kot član komisije za preučitev osnutka urbanistične pogodbe odklonil soglasje in občinski svet seznanil, da je ob tej priložnosti izrecno opozoril direktorja občinske uprave, da je treba poročati občinskemu svetu. Zapisnik 26. seje občinskega sveta 30.3.2006 vsebuje podatek, da je direktor občinske uprave trdil, da obveščanje občinskega sveta ni potrebno, če se tako odločijo člani komisije, kar je kot rečeno v popolnem nasprotju s smiselno uporabo statuta občine in poslovnika občinskega sveta. Tudi če bi bila ocena o primernosti urbanistične pogodbe za podpis med občino in investitorjem ustrezna, kar seveda ni, ker je v nasprotju s sklepom nadzornega odbora občine, uradne osebe občinske uprave in člani komisije občinskega sveta v nobenem

6 primeru niso imeli mandata, da sklepajo o primernosti urbanistične pogodbe za podpis, pač pa kvečjemu o primernosti osnutka pogodbe za poročanje in razpravo na seji občinskega sveta. II. Komisija na podlagi prijave o sumu korupcije in pregledanega gradiva ugotavlja, da je župan pri uresničevanju odločitev občinskega sveta glede programa opremljanja stavbnih zemljišč, izgradnje infrastrukture in priprave osnutka urbanistične pogodbe sprva ravnal v skladu z zakonsko delitvijo pristojnosti občinskih organov in občinskimi predpisi, ki urejajo razmerja med temi organi, saj je z dopisom pravilno opozoril občinski svet na potrebo po pretehtanem odločanju o izbiri danih možnosti. V nadaljevanju pa je kljub vsem opozorilom in dejstvom, ki so z utemeljeno prepričljivostjo dokazovala, da bo sklenitev urbanistične pogodbe škodovala javnemu interesu občine in pravicam ljudi, ki živijo na območju gradnje, urbanistično pogodbo podpisal v nasprotju z zakonskimi določili in občinskimi akti o pristojnostih in odločitvah občinskega sveta, ugotovitvami nadzornega odbora občine in predhodnimi pogoji, ki jih je občina določila investitorju. Komisija na podlagi pregledanega gradiva in podatkov dopušča možnost, da je bilo ravnanje župana pod vplivom napačnih informacij in kršitev dolžnega ravnanja uradnih oseb občinske uprave, kot tudi pod vplivom pooblaščenca investitorja, ki je nastopal v različnih vlogah, kot pobudnik in zagovornik podpisa urbanistične pogodbe v korist investitorja. Ker ni pristojna, da odloča o subjektivnih dejavnikih njegove odločitve, Komisija lahko le ugotovi, da je ravnanje župana, ki nasprotuje zakonskim določbam in temeljnim občinskim aktom o delitvi pristojnosti med najvišjimi organi oblasti v občini, njihovim odločitvam in predhodnim pogojem občine, kršitev dolžnega ravnanja. V obravnavanem primeru je župan s kršitvijo dolžnega ravnanja (podpisom urbanistične pogodbe) omogočil neupravičeno korist investitorju gradnje ter drugim osebam, ki so deležne dobička iz tega posla, kar ustreza definiciji korupcije po 3. alinei drugega člena ZPKor. Člani občinskega sveta, določeni v komisijo za sodelovanje in spremljanje dela občinske uprave pri pripravi urbanistične pogodbe, in uradne osebe občine, zadolžene za pripravo osnutka urbanistične pogodbe, ki so s svojimi aktivnostmi in odločitvami prispevale k sklenitvi urbanistične pogodbe, podpisane v nasprotju s predpisi in odločitvami občinskih organov, so kršile dolžno ravnanje in s tem omogočile investitorju ter drugim osebam, deležnim dobička iz tega posla, neupravičeno korist, kar ustreza definiciji korupcije po 3. alinei drugega člena ZPKor. Ravnanje pooblaščenca investitorja, ki je v različnih vlogah spodbujal (napeljeval) funkcionarje in uradne osebe občine, da v nasprotju s predpisi in odločitvami pristojnih organov prispevajo k sklenitvi urbanistične pogodbe in tako omogočijo investitorju gradnje neupravičeno korist, ustreza definiciji korupcije po 3. alinei drugega člena ZPKor. Pri tem Komisija meni, da vztrajnost in povezanost uradnih oziroma odgovornih oseb občine in pobudnika pri kršitvah dolžnega ravnanja in podpisu urbanistične pogodbe, s katero je investitorju in drugim osebam omogočena neupravičena korist iz naslova gradnje, dajeta posebno težo izvršitvenim oblikam korupcije po 3. alinei drugega člena ZPKor. S tem je načelno mnenje utemeljeno. Drago KOS PREDSEDNIK