Miro Petek

VREMENSKA NAPOVED ZA KOROŠKO

od 2008 do 2012

jasno

www.miropetek.info

Kruta resnica

Miro Petek, poslanec državnega zbora in pisec knjige Upanje v Dolini smrti: »V slovenski politiki je več takih politikov, ki niso prebrali niti ene knjige, kot pa tistih, ki so kakšno knjigo napisali.«

Delam za Koroško Nedavno se je končala olimpijada v Pekingu, kjer smo Korošci z Damirjem Dugonjičem doživeli lep uspeh, prihaja pa tudi veliki finale politične olimpijade, državnozborskih volitev, kjer si moramo Korošci ponovno priboriti svoje mesto. Politična olimpijada ali volitve so pač čas, ko poslanci ob nagovarjanju za nov mandat polagamo račune in ko novi kandidati za poslance volilcem ponujajo svoje programe.

T

e dni se torej lahko vprašamo, kaj je Petek naredil za Koroško. Štiri leta kljub vsemu ni kratko obdobje in spomin marsikaj tudi izbriše. Zato je seveda treba zapisati, da sem bil tisti, ki je vnesel v zakon o pokrajinah Ravne na Koroškem kot središče koroške regije. Žal celotna parlamentarna opozicijana na čelu z LDS, SD, Zares, Lipa in SNS ni podprla Raven kot središča Koroške, ker pač ni podprla ponujene zakonodaje. V zadnjih štirih letih se je pospešilo vlaganje v obnovo državnih cest, ki so poslej bolj spodobne, vendar še daleč od tistega, kar želimo in hočemo. Desetletnega razsula ni mogoče popraviti v štirih letih, vendar imamo zdaj manj težav na Kovtrovem mostu, kjer

V NEDELJO OBKROŽITE

14

je sodobno krožišče. Cesta prek Kotelj do Slovenj Gradca, to je od Anžiča do Colatia, je končno sodobna cestna povezava. Po mnogih desetletjih smo dočakali veliki finale in pokritje zadnjega dela makadama na cesti od Črne proti Šoštanju. Urejena je cesta pri Brančurniku, v Mežici je bil končan odsek pri Torčevi ridi in začela se je zahtevna in draga obnova pri čistilni napravi. Denar za obnovo državnih cest se je v tem času več kot podvojil. V državnem proračunu je zagotovoljenih po milijon evrov letno za odpravo posledic onesnaženja s težkimi kovinami v Črni, Mežici in Žerjavu. Ta projekt sanacije bo potekal do leta 2022 in v te namene bo država prispevala nekaj manj kot 15 milijonov evrov. Zdravstveno stanje otrok se je tudi zaradi teh ukrepov začelo izboljševati. Ravne so dobile notarja in prvo samostojno višjo šolo, zdaj so dani nastavki za razvoj visokega šolstva na Ravnah. Na Ravnah bomo gradili novo sodobno srednjo šolo, investicija, ki se začenja letos, je vredna več kot 6,7 milijona evrov.

Občina Ravne je že leta 2005 dobila 1,4 milijona evrov evropskih sredstev za komunalno ureditev obrtno-poslovne cone, Ravne pa so uvrščene v projekt Noordung, vreden 100 milijonov evrov, ki bo Koroški omogočil kakšnih 1000 novih delovnih mest. Bolnišnico potrebujemo vsi in v proračunu smo zagotovili 15,6 milijona evrov za nujno obnovo prve faze te bolnišnice, izvajanje te naložbe je tik pred zdajci. Apetiti za evropska sredstva so iz vseh okolij zelo

veliki in že zagotovljenih 11,6 milijona evrov za gradnjo koroškega odlagališča odpadkov je dober znak. Nekaj manj kot dva milijona evrov je namenjeno za gradnjo novega vodovoda iz Tople do Črne. V Črni in Mežici se s pomočjo države obnavljata osnovni šoli, na Prevaljah so prenovili Družbeni dom in knjižnico, za kar je del sredstev prav tako prispevala država. Premalo je prostora, da bi našteli prav vse, nekaj od tega je mogoče prebrati tudi na straneh časopisa PETEK.

In kaj bo Petek še naredil za Koroško? Uresničiti moramo mojo zahtevo, ki je bila vnesena v zakon o ustanovitvah pokrajin, da so Ravne glavno mesto Koroške. To pa je zelo odvisno od tega, kdo bo zmagovalec teh volitev in kakšna bodo razmerja sil v parlamentu. Nadaljevati moramo projekt hitre ceste, ki smo ga že začeli v tem mandatu. To pa ne pomeni, da ne bo treba nadaljevati tudi obnove državnih cest. Čas je, da na Ravnah dobimo tudi okraj-

no sodišče. V prihajajočem mandatu je treba dokončati prvo fazo obnove slovenjgraške bolnišnice in srednjo šolo na Ravnah ter s pomočjo državne obnoviti ravenski park telesne kulture. Začela in končala se bo tudi gradnja regijskega odlagališča odpadkov. In nazadnje, vendar nikakor ne najmanj pomembno. Če mi bo zaupan mandat, bom od svoje plače štiri leta štipendiral dijaka ali študenta, ki prihaja iz socialno ogrožene družine v Mežiški dolini. ■

Miro Petek bo štipendiral Miro Petek bo v prihodnjem mandatu štipendiral enega od socialno ogroženih dijakov ali študentov iz Mežiške doline. Čeprav se je standard v zadnjih letih precej dvignil, da je podeljenih več štipendij, da je država poskrbela za študentske in dijaške bone in s tem zmanjšala pritisk na starše šolajočih se otrok, je še vedno veliko družin, ki zaradi socialnih razmer s težavo zmorejo šolanje svojih otrok. Miro Petek se je skupaj z drugimi kandidati na listi SDS odločil, da bo v prihajajočem mandatu namenil štipendijo dijaku ali študentu. Višina te štipendije bo v skladu z veljavnimi merili republiških štipendij, pri izbiri mladega Korošca, ki bo štiri leta prejemal štipendijo, pa bosta sodelovala tudi republiški zavod za zaposlovanje in center za socialno delo. Izjava, s katero se je Miro Petek zavezal, da bo del svoje plače namenil za štipendiranje dijaka ali študenta iz socialno ogrožene družine v Mežiški dolini

Oglasna priloga Slovenskega tednika, naročnik Miro Petek

Piše: Miro Petek

2

Ravne - glavno mesto koroške pokrajine Opozicijske stranke so v državnem zboru glasovale proti Ravnam kot glavnemu mestu Koroške, saj so zavrnile členitev Slovenije na pokrajine

P

okrajinska zakonodaja ni doživela epiloga v slovenskem parlamentu, saj je opozicija držala fige v žepu in tako onemogočila, da bi izvedli drugo fazo lokalne samouprave in končno dobili tudi pokrajine. V pripravljeni in v parlamentu tudi obravnavani pokrajinski zakonodaji je bila predvidena koroška pokrajina s sedežem pokrajinske uprave na Ravnah. Ravne bi s to zakonodajo postale glavno mesto Koroške, kar jim glede velikosti mesta in vseh zgodovinskih kompetenc tudi pripada. Koroška bi s pokrajinami pridobila novih 40 milijonov evrov, na pokrajino bi bile prenesene mnoge pristojnosti države, sami bi odločali o vitalnih zadevah, ki se tičejo življenja v tem okolju, vendar je opozicija zaustavila členjenje države na pokrajine.

Za Ravne na Koroškem so SD, LDS, Zares, Lipa in SNS naredili škodo, ki bi lahko bila v prihodnje ob drugačnem razmerju političnih sil tudi zgodovinsko izjemno škodljiva. Ravne so imele po mnogih desetletjih favoriziranja Slovenj Gradca in umet-nega ustvarjanja središča Koroške v Slovenj Gradcu z osnutkom zakona edinstveno priložnost, da postanejo politično središče Koroške. Kljub krizi v železarstvu v devetdesetih letih prejšnjega stoletja mesto ni izgubilo primata gospodarskega središča Koroške, kulturno središče je bilo v Slovenj Gradcu. Identiteto koroške pokrajine pa je treba iskati v Mežiški dolini in zgodovinski povezavi s Koroško, ki smo jo leta 1920 po krivičnem plebiscitu tudi izgubili, Ravne na Koroškem pa funkcionirajo kot glavno mesto Koroške v Slove-

niji. Mežiško-dravograjska pokrajina je bila dolga stoletja povezana s Koroško oziroma s tako imenovano notranjo Avstrijo, po prvi svetovni vojni pa je ta predel ostal odrezan od Koroške in je moral iskati novo povezavo v Jugoslaviji. Mesto Ravne je vse od prve pisne omembe leta 1248 del zgodovinske dežele Koroške, še vedno je sinonim Koroške v okviru samostojne Republike Slovenije. Razumljivo, s koroško identiteto nimajo Ravne prav nobenih težav. Mislinjska dolina s Slovenj Gradcem pa se je upravno pridružila koroški regiji z uvedbo statističnih regij v 70. letih prejšnjega stoletja. Če je Slovenj Gradec v prejšnjem režimu bil središče koroške statistične regije, ne pomeni, da mora postati, da bi postal tudi središče koroške pokrajine. Zato se je koalicija tudi odločila,

Ravne, največje mesto na Koroškem, so bile v pokrajinski zakonodaji predvidene za glavno mesto Koroške.

da sedež uprave nameni Ravnam. Delitev funkcij med obema središčema je optimalna rešitev. Državni svetnik iz Slovenj Gradca je nedavno zagovarjal tezo, da mora biti središče koroške pokrajine v Slovenj Gradcu. Zanimivo, za tega svetnika so na lanskih volitvah glasovali tudi elektorji SD In LDS iz Mežiške doline. Pokrajinska zakonodaja se bo pisala na novo in o njej bo potekala razprava

tudi v novem sklicu parlamenta, zato je za usodo Raven kot glavnega mesta Koroške seveda nadvse pomembno, kakšna bo sestava parlamenta. Za razumne Korošce seveda ni dvoma, da Ravne morajo biti glavno mesto Koroške. Ali to bodo ali ne, je stvar politične presoje in odločitve. V prejšnjem sistemu se je politika odločila, da bo domala vse institucije podelila središču Mislinjske doline. Pri

tem so bila povsem povožena zgodovinska dejstva, vprašanje velikosti, identitete. Velikokrat tudi zaradi nesposobnosti politikov v Mežiški dolini, ki so se nekritično in hlapčevsko uklanjali gospodarju v Ljubljani. Ta koalicija je spoznala gospodarski in politični pomen Raven, zgodovinski pomen Mežiške doline in pomen poprave krivic ter je Ravne umestila na zemljevid kot glavno mesto Koroške. ■

Koroška brez mejnih prehodov Na Holmcu, kjer so potekali najhujši boji za samostojno Slovenijo, danes ni več carinikov in policije

Brez ustavljanja in z evropsko valuto evro potujemo danes čez mejni prehod Holmec .

N

emara ni veliko tistih, ki bi si leta 1991, ko so na Holmcu potekali eni najhujših bojev v vojni za Slovenijo, upali napovedati, da bomo danes potovali čez meje brez mejnih prehodov, brez mejnih kontrol, brez sramotnih in ponižujočih pregledov. Slovenija je del Evropske unije in k temu so veliko prispevali vsi tisti, ki so osvobodili mejni prehod Holmec in druge prehode na koroški meji. Korošci smo lahko ponosni na to, kar smo leta 1991 prispevali k samostojnosti Slovenije. Afera Vič-Holmec, ki je bila na Koroško uvožena iz Ljubljane in je hotela diskre-

ditirati koroške policiste, se je izkazala za grobo politično manipulacijo. Dolga leta so se morali policisti boriti za resnico, ki je le ena in čista. Kdor je bolj pozabljiv, si lahko prebere knjigo Vladimirja Prebiliča in Damijana Guština, in sicer Boj na Holmcu s podnaslovom 27. in 28. junij 1991 in Koroška v vojni za obrambo neodvisnosti republike Slovenije. Avtorja med drugimi pravita: »Ta boj, ki je eden najbolj silovitih spopadov v vojni za obrambo neodvisnosti Slovenije junija in v začetku julija 1991, simbolizira enotnost prebivalstva Slovenije v boju za obrambo domovine, s poznejšo poli-

tično zlorabo, ki v novih oblikah še kar traja ...« Ko se brez ustavljanja danes vozimo prek Holmca ali se kako drugače spominjamo teh za Slovenijo in Koroško slavnih dni, nikakor ne smemo pozabiti na policiste in teritorialce, ki so tu igrali odločilno vlogo in nekateri so za to dali tudi svoja življenja. In prav tako ne smemo pozabiti na tiste, ki so takrat bili ali domači izdajalci, begunci ali agresorji. Tisti, ki so sodelovali pri napadih na Slovenijo, na naše policiste, naše teritorialce, pač ne morejo za to dobivati še dodatnih plačil, lepe rente ali biti dodatno nagrajeni. ■

3

Podvojena vlaganja v ceste na Koroškem Po koroških cestah se furati bo fajn - Končno krožišče pri Kovtrovem mostu, obnovljena cesta od Anžiča do Colatia, velike investicije na državni cesti proti Mežici

V

tem mandatu so bili prekinjeni desetletje trajajoči negativni trendi vlaganja v državne ceste. Leta 2000 je Slovenija za državne ceste namenila dobrih 124 milijonov evrov. V zadnjem letu Ropove vlade celo dva milijona evrov manj, dobrih 122 milijonov evrov. Leta 2006 je bilo za državne ceste namenjenih 169 milijonov evrov, leto kasneje 211 milijonov evrov, letos pa že kar 247 milijonov evrov. Takšnega več kot podvojenega vlaganja je bila v tem mandatu deležna tudi Koroška, ki je bila v preteklosti na področju državnih cest zelo pozabljena in zapostavljena regija. V nadaljevanju navajamo, kaj se je v tem man-

datu dogajalo na nekaterih regionalnih in državnih cestah, torej tistih, ki so financirane iz državnega proračuna.

Vrednost opravljenih del je znašala 829.000 evrov. Izdelana je projektna dokumentacija še za preostale odseke do mostu v Otiškem Vrhu.

Dobja vas–Ravne Investicija je zajemala gradnjo pločnikov, kolesarske steze, ureditev treh križišč in obnovo vozišča na cesti Poljana–Ravne. Dela so potekala po etapah od leta 2004 do leta 2007, njihova vrednost znaša cca. 1,400.000 evrov.

Ureditev ceste skozi Ravne V naslednjih letih bo potekala ureditev regionalne ceste Poljana–Ravne, ki bo obsegala ureditev pločnikov in kolesarske steze od km 6,400 do km 7,500. Projekt je dopolnjen še z ureditvijo regionalne ceste Poljana-Ravne, pločnikov in kolesarske steze od km 7,500 do km 7,800. V začetku leta 2009 bo izveden razpis ureditve ceste pri Delalutu za prvo krajšo etapo. Ocenjena vrednost izvedbe prve etape znaša

Ravne–Dravograd V letih 2004 in 2005 je bilo izvedenih več preplastitev oziroma ojačitev več odsekov državne ceste med Ravnami in Dravogradom, v skupni dolžini cca. 2.500 m.

V letih od 2004 do 2007 se je vršila modernizacija ceste Črna – Šentvid. Dela so potekala v več etapah v skupni dolžini cca 3.200 m. Vrednost opravljenih del je znašala 1.068.000,00 EUR in sedaj je ta državna cesta v celoti asfaltirana.

Prva faza obnove ceste pred Mežico je bila končana konec maja letos, vrednost del je znašala 1,056.701 evrov. Začela se je že druga faza pri čistilni napravi, kjer bodo zgrajeni štirje oporni zidovi, v dolžini en kilometer, vrednost del je cca. 1,600.000 evrov. Dela bodo dokončana v letu 2009.

cca. 260.000 evrov. Preostale etape bodo sledile v naslednjih letih. Krožišče Log in kinodvorana Krožišče Log je nova postavka v nacionalnih razvojnih projektih in je za prihodnje leto predvidena izdelava projekta, za leto 2010 pa gradnja, za kar je načrtovanih 420.000 evrov. Za ureditev križišča pri kinodvorani Ravne je za letos predvidenih 200.000 evrov, za prihodnje leto pa 417.293 evrov. Rekonstrukcija ceste Anžič–Colatio Rekonstrukcija ceste na odseku Anžič–Colatio se izvaja od leta 2006 (z izvedbo opornih zidov) v dolžini cca 2.490 m. II. etapa omenjenih del je bila končana 30. 6. 2008. Vrednost del je znašala 2,028.000 evrov. V letu 2009

je predvideno nadaljevanje del na tem odseku. Krožišče Otiški Vrh Ureditev odseka, znanega kot Kovtrov most. Dela so potekala v letih 2007 in 2008. Njihova vrednost je znašala 1,872.500 evrov, dokončana pa so bila 31. 5. 2008. Obnovitev ceste pred Mežico Obnovitev ceste pri Torčevih ridah je stala 1,056.701 evrov. Dela so bila končana 31. 5. 2008. Izveden je bil razpis za II. etapo ceste pri čistilni napravi s štirimi opornimi zidovi v dolžini en kilometer, vrednost del cca. 1,600.000 evrov. Začetek del v letu 2008 in konec v letu 2009. Črna na Koroškem Prva etapa ureditve ceste skozi Črno na Koroškem je bila izvedena v letu 2007

cca. 700 m. Investicija je zajemala gradnjo pločnikov, obnovo komunalnih vodov in ureditev ceste. Vrednost opravljenih del je znašala 628.000 evrov. V letu 2008 je bil izveden razpis II. etape ureditve ceste R2-425/1265 v km 10,940, ki predvideva gradnjo krožnega križišča v središču Črne na Koroškem in preplastitev cca. 130 m ceste, od omenjenega krožišča proti Koprivni do betonskega mostička. Dela se bodo začela predvidoma v septembru 2008 in bodo potekala po etapah. Modernizacija ceste Črna–Šentvid V letih od 2004 do 2007 je potekala modernizacija ceste Črna–Šentvid v skupni dolžini cca. 3.200 m v več etapah. Vrednost opravljenih del je znašala 1,068.000 evrov. ■

Koroška potrebuje 3. razvojno os Naložba v vse tri razvojne osi bo stala skoraj 1,5 milijarde evrov

K

oridor tretje razvojne osi, hitre ceste od avtocestnega križa na Koroško do meje z Avstrijo, še ni povsem določen. Iščejo se najboljše rešitve, ki bi zadovoljile čim širši krog ljudi. Kakovost in obseg ponudbe infrastrukturnih

storitev državnega cestnega omrežja žal ne ustrezata več današnjim potrebam, kar posebej velja za Koroško, kjer ravno prometna infrastruktura pomeni omejitveni dejavnik skladnega regionalnega razvoja, v nasprotju s tistimi

regijami, ki ležijo ob avtocestnem križu. Koroški se končno obetajo lepši časi. Podatki o povprečnem letnem dnevnem prometu na državnem cestnem omrežju na območju 3. razvojne osi kažejo, da zaradi velike vrednosti prometa kar nekaj odsekov glavnih in regionalnih cest s svojo sedanjo prepustnostjo ne zagotavlja normalnih pro-

metnih in varnostnih pogojev. Slika je še bistveno slabša, ker večina odsekov glavnih in regionalnih cest poteka skozi naselja. Večine ozkih grl na teh cestah drugače kot z novogradnjami sploh ni mogoče reševati. Posebno kritična so območja Raven na Koroškem, Dravograda, Slovenj Gradca, Velenja, Celja, Laškega, Krškega, Novega mesta in

Črnomlja, kjer že zdaj naštejejo več kot 10.000 vozil na dan. To pomeni, da lahko ob koncu gradnje hitre ceste ob takšni rasti prometa lahko pričakujemo njegovo podvojitev. Gradnja cestne povezave 3. razvojne osi je v svojem severnem delu meja z Republiko Avstrijo–Celje že uvrščena v dodatni program Nacionalnega pro-

grama gradnje avtocest. Razlogi za gradnjo te osi so ugotovljena ozka grla na državni cestni mreži, odprava katerih bo imela neposredne ekonomske učinke pri uporabnikih (znižanje stroškov transporta), posredno pa bo omogočila izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva na tem območju ter bo imela ugoden vpliv na regionalni razvoj. ■

4

Zdrava rast gospodarstva v Mežiški dolini V družbi Metal Ravne bodo v treh letih za investicije namenili 111 milijonov evrov, v preteklosti vlaganja niso dosegla niti letne amortizacije podjetja

K

oroška regija si je v zadnjih letih v gospodarstvu znatno opomogla in tudi zaradi tega se je brezposelnost zmanjšala za več kot 30 odstotkov. Tu še posebej izstopa ravenski Metal, kjer ima država še vedno lastniški delež. Metal Ravne, ki sodi v sistem SIJ - Slovenska industrija jekla, doživlja v zadnjih letih pravi investicijski razcvet. Metal je središče gospodarskega razvoja na Koroškem, saj sta v njem zaposlena odlična tehnična inteligenca in izjemen kader, ki je ponesel ime ravenskega jekla po vsem svetu. Metal je v zadnjih treh letih obrnil velik investicijski ciklus, kar daje osnovo za lepo prihodnost tega podjetja.

V Metalu bodo v letih 2007 do 2009 za investicije namenili 111 milijonov evrov, kar je več, kot so namenili Rusi za nakup svojega deleža v sistemu Sij. V preteklih letih so bila investicijska vlaganja precej manjša – v povprečju le 4 milijone evrov na leto, kar ni dosegalo niti letne amortizacije podjetja. Metal je dolga leta zmanjševal število zaposlenih in leta 2004 dosegel najnižjo točko, 945 zaposlenih, a so zaradi novih vlaganj in širitve proizvodnje v zadnjih treh letih povečali število zaposlenih za 110 sodelavcev. Metal zdaj zaposluje okoli 1055 delavcev. Nove investicije, ki potekajo, in tiste, ki jih še načrtujejo,

bodo v naslednjih dveh letih zahtevale še 100 novih sodelavcev. Lani so v Metalu ponovno dosegli rekordne količi-

Metal Ravne se je ponovno dvignil med izjemno uspešna podjetja, v letih od 2007 do 2009 bo investiral 111 milijonov evrov.

evrov. V primerjavi z letom 2007 so povečali načrtovane količine za 11 odstotkov, vrednost prodaje pa za 37 odstotkov.

Podatki kažejo, da so plače v Metalu danes 14 odstotkov nad povprečjem dejavnosti in 13 odstotkov nad povprečjem plač v koroški regiji. Povprečna plača v Metalu Ravne je zdaj 1301 evro in je skorajda na ravni republiškega povprečja. Še pred nekaj leti je bila plača v Metalu 10 odstotkov pod republiškim povprečjem. V zadnjem letu in pol, ko je bila inflacija v državi nekaj manj kot 7-odstotna, so v Metalu Ravne povečali povprečno bruto plačo za 13 odstotkov. ne, pričakujejo pa nadaljevanje rasti tudi v letih 2008 in 2009. Letos načrtujejo prodajo 88.000 ton jekla, za kar bodo predvidoma iztržili 197,924 milijona

Za realizacijo 1. faze investicije Nova kovačnica težkih odkovkov so angažirali preko 28 milijonov evrov. Za proizvodnjo v novem obratu so uvedli tudi dvo-

izmenski proizvodni cikel in skupno zaposlili 29 novih delavcev. Čeprav so šele končali prvo fazo projekta, pa že načrtujejo nadaljevanje projekta. Na podlagi sklepa skupščine Metala Ravne je odobrena izvedba investicije 2. faze projekta Nova kovačnica težkih odkovkov v višini 6,970.000 evrov. Po končani drugi fazi bodo lahko prešli na štiriizmensko delo, kar pomeni tudi zaposlitev novih sodelavcev. Z lastniki je pridobljen konsenz za izvedbo projekta »Mehanska obdelava težkih odkovkov« v hčerinskem podjetju Serpa d.o.o. v višini 3,715.000 evrov. To bo omogočilo dvig dodatne vrednosti kovaških izdel-

kov iz Nove težke kovačnice. Temu bo sledila še prenova valjarne oziroma nov bluming in posodobitev vlivališča ter uvedba četrte izmene v jeklarni. Podatki kažejo, da so plače v Metalu danes 14 odstotkov nad povprečjem dejavnosti in 13 odstotkov nad povprečjem plač v koroški regiji. Povprečna plača v Metalu Ravne je zdaj 1301 evro in je skorajda na ravni republiškega povprečja. Še pred nekaj leti je bila plača v Metalu 10 odstotkov pod republiškim povprečjem. V zadnjem letu in pol, ko je bila inflacija v državi nekaj manj kot 7-odstotna, so v Metalu Ravne povečali povprečno bruto plačo za 13 odstotkov. ■

Prva samostojna višja šola na Ravnah Letos začetek gradnje novega šolskega poslopja za ravensko gimnazijo v vrednosti več kot 6,7 milijona evrov

V

lada je lani ustanovila nov Šolski center Ravne na Koroškem, v katerega poleg gimnazije in srednje šole sodi tudi nova samostojna višja strokovna šola. To je prva samostojna višja strokovna šola na Ravnah – prej je bila tod enota Celje, do katere je bilo zaradi velikih interesov Slovenj Gradca težko priti, saj bi bili pripravljeni izobraževati tudi za področje strojništvo ali celo metalurgijo, čeprav je jasno, kje na Koroškem sta tovrstna tradicija in znanje. Z ustanovitvijo višje šole so dane možnosti, da se v prihodnosti na Ravnah razvije tudi kakšna fakulteta, saj je tu dovolj tehnične inteligence in strokovnega

kadra z akademskimi naslovi. Ker so prostori srednje šole povsem neprimerni za sodoben pouk, se je država tudi odločila, da na Ravnah postavi novo srednjo šolo. V proračunu je zagotovljenih več kot 6,7 milijona evrov in letos se bo na prostoru za gimnazijo začela gradnja novega šolskega poslopja. Izjemnna pridobitev za Ravne, Mežiško dolino in Koroško je že zaživela. V šolskem letu 2008/09 sta bila razpisana dva programa, to je strojništvo, v katerem so za redni študij razpisali 45 mest, ravno toliko tudi za izredni študij. Drugi pa je študij mehatronike; za redni in izredni študij je skupaj vpisanih 60

študentov. Študijski program se izvaja v šoli in pri delodajalcih in po diplomskem delu bodo diplomanti dobro usposobljeni za uspešen začetek dela v proizvodnji. Ravne z Mežiško dolino, kjer v zadnjih letih zaradi gospodarske rasti iščejo nove delavce, so takšnega kadra še kako željne. Za mlade Korošce

Za ravensko gimanzijo bo zraslo novo šolsko poslopje, za katero bo država namenila več kot 6,7 milijona evrov.

zaradi nižjih stroškov kot zaradi dejstva, da bo več mladih ostalo doma. Tudi

Ker so prostori srednje šole povsem neprimerni za sodoben pouk, se je država tudi odločila, da na Ravnah postavi novo srednjo šolo. V proračunu je zagotovljenih več kot 6,7 milijona evrov in letos se bo na prostoru za gimnazijo začela gradnja novega šolskega poslopja. pa je pomembna tudi bližina kraja šolanja. Tako

zaradi tega, ker so fakultete in večina drugih šol v

Ljubljani in Mariboru, se le malo Korošcev po končanem študiju vrača v rodne kraje. Ta vlada je v svojem mandatu spodbujala, da se tehnično nadarjeni mladi usmerjajo v študij tehničnih ved. Danes so med temi kadri najbolj iskani ravno inženirji strojništva in mehatronike, za kar zdaj izobražujejo tudi na Ravnah, in seveda računalništva ter elektronike.

Višja strokovna šola na Ravnah se lahko pohvali s kakovostnimi in strokovnimi predavatelji. Prav tako ne manjka kakovostne opreme, ki omogoča izvajanje laboratorijskih vaj. Vse to pa bo osnova za uspešen tehnološki naredek. Ravne so nosilec gospodarskega razvoja v koroški pokrajini in višja šola na Ravnah pomeni dober nastavek za še uspešnejši razvoj. ■

5

Da bo življenje bolj prijazno

Tudi staro industrijsko središče Žerjav dobiva novo podobo, saj se z državnimi sredstvi asfaltirajo lokalne ceste in dvorišča.

Za sanacijo okolja v zgornji MežIški dolini je vlada namenila nekaj manj kot 15 milijonov evrov

T

a vlada je bila prva, ki se je po skoraj petih stoletjih rudarjenja zavedela odgovornosti države do ljudi, ki živijo v tem okolju. Sanirati klavrno dediščino preteklosti, da bi ljudem zagotovili lepšo in prijaznejšo prihodnost. V minulih dveh letih je bilo za sanacijo okolja s težkimi kovinami namenjenih dvakrat po 626 tisoč evrov, v letošnjem proračunu je ta postavka milijon evrov. To pa

je tudi finančna podlaga za sanacijske ukrepe tega degradiranega območja, ki jih je konec leta 2007 sprejela vlada in tej dolini namenila skoraj 15 milijonov evrov za obdobje do leta 2022. To je prispevek države, še vedno pa velja pobuda h koaliciji dobre volje za tista podjetja, ki so nastala iz ostankov nekoč mogočnega rudnika Mežica in bi del dobička lahko prispevala k revitalizaciji tega okolja.

Različni lastniki so stoletja izčrpavali naravne danosti

tizacijo ter skoncentrirali uspešen preostanek rudni-

Vlada je tej dolini namenila skoraj 15 milijonov evrov za obdobje do leta 2022. To je prispevek države, še vedno pa velja pobuda h koaliciji dobre volje za tista podjetja, ki so nastala iz ostankov nekoč mogočnega rudnika Mežica in bi del dobička lahko prispevala k revitalizaciji tega okolja. in molzli podjetja, posneli so smetano in na koncu opravili tranzicijsko priva-

S pomočjo državnih sredstev za sanacijo okolja v Mežici sanirajo tudi fasado na osnovni šoli.

ških podjetij v rokah peščice. Prejšnje vladajoče elite so tej privatizaciji dale legitimnost, okoljska bremena pa so prepustili času. V zgornji Mežiški dolini je svinec v zemlji, prahu in tudi rastlinah ter pomeni največje tveganje za otroke kot najbolj občutljivo populacijo. Za otroke je značilen večji vnos svinca kot za odrasle, absorpcija svinca iz prebavnega trakta je pri odraslih okoli 10 odstotkov, pri otrocih pa kar 50 odstotkov. Zato je pozornost tej populaciji toliko pomembnejša. Temeljni cilj, ki ga poskušajo doseči

sanacijski ukrepi, je, da bi več kot 95 odstotkov otrok imelo vsebnost svinca v krvi pod 100 mikrogramov v litru krvi (µg/l), kar pomeni manjše tveganje za zdravje. Zadnji podatki kažejo, da se stanje že izboljšuje, tudi zaradi ukrepov države. V Črni je, kot je znano že nekaj let, črpališče pitne vode onesnaženo s svincem in je neprimerno za uživanje, šele ta sklic parlamenta pa je v proračunu namenil dva milijona evrov za novo vodno zajetje in vodovod iz doline Tople. Sanacija okolja v zgornji Mežiški dolini se zgleduje po svetovni praksi in temelji na kombinaciji dveh velikih sklopov ukrepov: delno očiščenje okolja in, drugič, preprečevanje širjenja svinca v okolje. Kontaminirano zemljo ob vrtcih in šolah je treba zamenjati s čisto zemljo. Rudnik in primarna predelava svinca sta končana in s tem je izločen tudi največji vir onesnaženosti, seveda zahteva

ustrezno pozornost tudi sekundarna predelava surovin v Žerjavu. Ukrep zatravljanja površin pomeni, da se prah, ki vsebuje težke kovine, ne bo več prenašal; podobno velja za asfaltiranje makadamskih cest. V vrtcih, šolah in drugih javnih zavodih je predvidena subvencija za zagotovitev varovalne prehrane. Letos se začenja tudi čiščenje podstrešij, na katerih se je desetletja usedal in nabiral svinčev prah, ljudje se bodo ozaveščali, opravljal se bo monitoring prašnih delcev v zraku, tleh in vodi. Poleg ekološkega je potreben še zdravstveni monitoring, za katerega je v tej vsoti odmerjenih več kot milijon evrov. Na območju Mežice, Črne in Žerjava bodo poskušali zagotoviti lokacije s kakovostno in čisto zemljo in ljudem omogočiti ukvarjanje z vrtičkarstvom in varno vrtnarjenje. V Mežici s temi sredstvi sanirajo tudi fasado na osnovni šoli. ■

Gospodarsko središče Noordung Noordung bo ustvaril 1000 novih delovnih mest – Ravnam je prvič uspel velik met leta 2005, ko so s pomočjo evropskih sredstev v višini več kot 1,4 milijona evrov komunalno uredili poslovno cono

R

esolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007-2023 je za Koroško predvidela tudi gradnja gospodarskega središča Noordung, ki bo segal v občino Ravne, Dravograd in Slovenj Gradec. Občina Ravne je skupaj z evropskim denarjem že leta 2005 začela ustvarjati temelje za ta projekt in je zdaj pripravljena na ta velik izziv. Ravne so leta 2005 prvič dobile evropska sredstva v višini več kot 1,4 milijona evrov; s pomo-

čjo teh sredstev so uredili poslovno cono, ki je osnova za projekt Noordung. Splošni cilj vzpostavitve gospodarskega razvojnega središča je povečanje inovativne sposobnosti in doseganje razvojnega preboja koroške regije. V Sloveniji smo se zavezali izpolnjevati Program reform za izvajanje Lizbonske strategije, ki odgovarja na izzive lizbonske strategije z ukrepi za spodbujanje prestrukturiranja in nadaljevanje li-

beralizacije gospodarstva, konkurenčnosti gospodarstva, izboljšanja učinkovitosti države ter z ukrepi za spodbujanje gospodarske rasti in zaposlenosti. S spodbujanjem gradnje in razvoja podjetniškega in inovativnega okolja bo na Koroškem ustvarjenih najmanj 1000 delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Delovanje gospodarskega razvojnega središča bo razvilo čezmejne mreže gospodarskih odnosov in omogočilo povečanje vla-

ganj podjetij v R&R aktivnosti. S tem se bo povečala stopnja izobrazbene strukture s sedanje 9,7 odstotka višje- in visokoizobraženih prebivalcev na 15 odstotka, in sicer do leta 2020. Projekt bo pripomogel k prestrukturiranju večjih industrijskih podjetij v regiji, izboljšal stopnjo inovativnosti in tehnološke zahtevnosti proizvodnih procesov in proizvodov ter dosegel pozitivni učinek na trajnostni razvoj regije. ■

Na Prevaljah so že pred leti zastavili uspešen in smeli načrt obrtne cone Šlokn, ki je dobro zaživela, nov razvojni zagon Mežiški dolini pa pričakujejo s projektom Noordung.

6

Končno obnova slovenjgraške bolnišnice V letošnjem državnem proračunu je za obnovo zagotovljenih 15,6 milijona evrov

K

irurško-ginekološki blok slovenjgraške bolnišnice že več kot deset-letje kliče po prenovi, vendar doslej ni bilo potrebne politične volje, da bi država za obnovo namenila potrebna sredstva.

Spomnimo se, da je bil današnji kirurško-ginekološki blok zgrajen v letih od 1959 do 1964 in je osrednji objekt bolnišnice, ki je nujno potreben sanacije. To je že pred leti spoznalo tudi vodstvo in leta 1992

je bil v koroških občinah razpisan referendum za sanacijo, vendar referendum ni uspel. Ta vlada je prisluhnila Koroški in njeni potrebi po prenovi slovenjgraške bolnišnice in v proračunu

zagotovila 15,6 milijona evrov za prvo fazo sanacije. V teh letih smo bili priča tudi šlamastiki bivšega vodstva z nerealno dotacijo, zaradi česar se je začetek investicije tudi zavlekel, toda država se je tokrat tega projekta lotila resno. Spomladi 2007 je ministrstvo za zdravje izvedlo javno naročilo za izdelavo PGD, PZI in PZR projektne dokumentacije. 9. 8. 2007 je bila podpisana pogodba z izbrano projektantsko hišo Studio Locus d.o.o. Ljubljana za izdelavo projektne dokumentacije PGD, PZI in PZR za 1. in 2. fazo novogradnje, rekonstrukcije in prenove objektov slovenjgraške bolnišnice. Prva faza obsega prizidek C2 k objektu pediatrije (C1) z

nadzidavo teras in ureditev energetike, za kar so že zagotovljena finančna

Ta vlada je prisluhnila Koroški in njeni potrebi po prenovi slovenjgraške bolnišnice in v proračunu zagotovila 15,6 milijona evrov za prvo fazo sanacije. V teh letih smo bili priča tudi šlamastiki bivšega vodstva z nerealno dotacijo, zaradi česar se je začetek investicije tudi zavlekel, toda država se je tokrat tega projekta lotila resno. sredstva v proračunu RS 2008 in 2009. Druga faza

pa obsega rušitev kirurško-ginekološkega bloka, na tem mestu pa bo stal nov objekt B, zgraditi pa je treba še vmesni povezovalni objekt F. Z drugo fazo seveda ne kaže čakati, treba jo bo nadaljevati takoj po koncu prve faze. Že od leta 1992 se v bolnišnici pogovarjajo o obnovi dotrajanega, nefunkcionalnega, delovno, bivalno in sanitarno neustreznega ter konstrukcijsko in kirurško-ginekološkega bloka – za to bo čim prej treba izvesti ustrezne postopke in zagotoviti finančna sredstva. Dani so torej nastavki za temeljito prenovo slovenjgraške bolnišnice. Usoda bolnišnice v Črni mora biti dovolj zgovorno opozorilo iz preteklosti. ■

Lepši časi za koroške gorske kmete

Z ukrepi kmetijskega ministrstva so prišli lepši časi tudi za koroške gorske kmetije, kmet v gorskem oziroma hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja uveljavlja prednostno pravico pri podelitvi koncesije za izkoriščanje gozdov v državni lasti.

Reševanje kmetov brez gozda in kmetov, ki živijo v ekološko ogroženih področjih

K

oroška je ena najbolj gozdnatih pokrajin v državi, skoraj 70 odstotkov je je poraščene z gozdovi. Kljub temu se ne moremo pohvaliti s pretirano razvito lesno industrijo, saj je v času tranzicije precej opešala (razen Iverke), v zgornji Mežiški dolini pa se kmetje srečujejo še z dvema težavama: na eni strani z degradacijo gozdov zaradi onesnaževanja s svincem in drugimi težki-

mi kovinami ter žveplovim dioksidom, na drugi strani pa imamo visokogorske kmete brez gozda. Teh je v Mežiški dolini okoli 30. V parlamentu je bil v tem sklicu spremenjen zakon o gozdovih, ki gorskim kmetom omogoča najem gozda v lasti sklada kmetijskiih zemljišč in gozdov oziroma omogoča kmetom, da pridobijo koncesijo. Zaradi podeljene koncesijo do leta 2016, ko državne gozdove

upravljajo različna gozdna gospodarstva, je to precej oteženo, vendar je ob konstruktivnih dogovorih z gozdnimi gospodarstvi tudi to mogoče. Ministrstvo se zaveda težjih razmer za gospodarjenje na višinskih in gorskih kmetijah ter tudi njihovega pomena in vloge pri ohranitvi kulturne krajine v teh območjih, je ob obisku na Koroškem povedal minister Iztok Jarc in dodal, da ministrstvo

poskuša usmerjati gozdarstvo v trajnostni razvoj, zato je bil lani spremenjen zakon o gozdovih. Po novem lahko kmet v gorskem oziroma hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja uveljavlja prednostno pravico pri podelitvi koncesije za izkoriščanje gozdov v državni lasti. Za to, je povedal minister Jarc, je ministrstvo naročilo pripravo študije pri Gozdarskem inštitutu, ki bo določila kriterije in kazalce za pripravo ohranjanja kmetij in podeželja v območjih z omejenimi možnostmi gospodarjenja.

Razglas Največja volilna prireditev na Koroškem se bo zgodila v petek, 19. septembra, od 17. ure dalje na Čečovju na Ravnah. Ob koncu volilne kampanje bodo na prireditvi poslanskega kandidata SDS Mira Petka nastopili: •A  nsambel Minutka (dobitniki srebrnega pastirčka Graške gore) •N  astja Gabor (zmagovalka Fens) •T  ina Banfro (oddaja Spet doma) • s kupina Piksna (uspeh s pesmijo Himna za Saro)

•Z  ala Videtič (finalistka oddaje Super zvezda) •M  irko Zamernik (poslanec in pevec) •D  uo MM •Ž  PZ Deteljica •O  troški pevski zbor Brančur

• Luka Leskovec s povabljenimi političnimi veljaki (Janez Janša, Danilo Türk, Anton Rop, Sašo Peče, Zoran Jankovič, Borut Pahor ...) • Čarodej • Arijana Rojko (povezovalka prireditve)

Poleg bogatega kulturnega in zabavnega programa s kvizom in nagradami bomo vse obiskovalce pogostili z jedačo in pijačo, za otroke pa bo na voljo sladoled. Vljudno vas vabi poslanec državnega zbora Miro Petek

Ministrstvo je proučilo tudi možnosti in pravna izhodišča za dodeljevanje nadomestil za izpad dohodka, ki je posledica onesnaženosti okolja in možnosti priprave ukrepov prestrukturiranja kmetijskih gospodarstev na tem območju. Minister je poudaril, da je ministrstvo na področju zagotavljanja nadomestila zaradi izpada dohodka v kmetijstvu, kot posledice degradiranosti okolja, pripravilo potrebne pravne podlage, in sicer Uredbo o finančni pomoči ob nepredvidljivih dogod-

kih v kmetijstvu, ki določa podpore kmetijskim gospodarstvom zaradi degradiranosti okolja. Celotno območje zgornje Mežiške doline je območje z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, kar pomeni, da so vsa kmetijska gospodarstva, ki izpolnjujejo standarde in zahteve, navzkrižne skladnosti, upravičena do izravnalnih plačil. Gorsko-višinska kmetijska gospodarstva, med katere spadajo visokogorske kmetije, prejemajo najvišji znesek izravnalnega plačila. ■

Prireditve v Črni, Mežici in na Prevaljah Zaključne prireditve pred letošnjimi državnozborskimi volitvami bodo potekale tudi v Črni, Mežici in na Prevaljah. • Prireditev v Črni bo v nedeljo, 14. septembra, od 10. ure v središču Črne. • V Mežici bo zaključna prireditev v ponedeljek, 15. septembra, od 17. ure v središču mesta. • Na Prevaljah pa bo zaključna prireditev v sredo, 17. septembra, pred Družbenim domom. Vsi obiskovalci bodo obdarjeni, poskrbljeno pa bo tudi za jedačo in pijačo. Vabljeni!

7

Kdo je Miro Petek?

Miro Petek, nekdanji novinar, dobitnik dveh novinarskih nagrad, danes poslanec Državnega zbora Republike Slovenije

Miro Petek je bil rojen 6. 3. 1959 v Črni na Koroškem, danes pa živi v Mežici. Gimnazijo je končal na Ravnah na Koroškem, leta 1978 pa nadaljeval študij novinarstva na takratni Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, današnji Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, kjer je leta 1984 diplomiral pri profesorju dr. Slavku Splichalu. Že v času študija je pisal za vrsto slovenskih medijev, leta 1984 pa se je kot dopisnik s Koroške zaposlil pri dnevniku Večer, kjer je nazadnje delal kot urednik v sobotni prilogi. V novinarski karieri je dobil dve slovenski novinarski nagradi, leta 2000 nagrado Društva novinarjev Slovenije za izstopajoče novinarsko delo, leta 2001 pa še Jurčičevo nagrado, ki jo podeljujeta Nova revija in Društvo slovenskih pisateljev za izjemne novinarske dosežke. Z zahodnim novinarstvom se je za kratek čas srečal leta 2002 v Veliki Britaniji pri

časopisu Guardian. Posvečal se je preiskovalnemu novinarstvu in veliko pisal o nepravilnostih v času tranzicije in privatizacije. Posledica tega pisanja je bila ta, da so ga 28. februarja 2001 skušali umoriti. Naročniki in izvajalci napada niso bili nikoli kaznovani. Leta 2004 je bil na listi Slovenske demokratske stranke izvoljen za poslanca v Državni zbor Republike Slovenije, kjer je bil med drugimi podpredsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, član Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb ter parlamentarnega Odbora za zunanjo politiko, opravlja pa tudi funkcijo podžupana Mežice. V teh letih je Miro Petek pisal kolumne za Večer, Delo in Demokracijo ter članke s področja medijev za strokovno revijo Dignitas. Letos je Miro Petek izdal knjižni prvenec Upanje v Dolini smrti. ■

Nekateri poudarki iz volilnega programa 2008–2012 • Na Ravnah ustvariti pogoje za središče koroške pokrajine in za nadaljni razvoj visokošolskega središča • Začeti gradnjo tretje razvojne osi in nadaljevati obnovo državnih cest ter lokalnih cest s pomočjo evropskih sredstev • Nadaljevati širitev obrtno-poslovne cone Noordung na Ravnah in obrtnih con v drugih občinah v Mežiški dolini • Ustanoviti Okrajno sodišče na Ravnah na Koroškem • V zgornji Mežiški dolini nadaljevati sanacijo okolja, za katero je država že predvidela okoli 15 milijonov evrov • Zgraditi regijsko odlagališče odpadkov na Holmcu, za katero je že zagotovljenih 11,6 milijona evrov iz evropskega kohezijskega sklada • Miro Petek bo ves mandat štipendiral dijaka ali študenta iz socialno ogrožene družine v Mežiški dolini

Zakaj župan Občine Ravne na Koroškem podpira kandidaturo Mira Petka za poslanca v Državni zbor RS? Zato, ker je Miro Petek veliko naredil za Ravne in Mežiško dolino. Poleg večjih investicij je odločilno prispeval k rešitvi lastništva zemljišč bivše Železarne Ravne v mestu Ravne, ki jih je država brezplačno prenesla na Občino Ravne še pred prodajo družbe.

Mag. Tomaž Rožen,

Miro Petek je tudi z argumenti in vplivom poskrbel, da sta se na Ravnah ustanovila Višja šola strojništva (namesto v sosednji občini) in Šolski center Ravne na Koroškem kot potrebna platforma za nadaljni razvoj šolskega sistema.

župan občine Zato, ker je Miro Petek poskrbel, da se je na Ravnah začela Ravne na Koroškem investicija v novo šolsko zgradbo v višini 6 milijonov evrov, kar je daleč največja investicija države v javni sektor lokalne skupnosti (zadnja takšna je bila investicija v obnovo ravenskega gradu, za katero je država namenila 2 milijona evrov). Zato, ker je odločno, jasno in glasno povedal in dosegel, da mora biti na Ravnah sedež koroške pokrajine. Dosegel je, da je na Ravnah predlagan sedež pokrajinske uprave, kot eden izmed sedežnih pokrajinskih funkcij.

Za Petkom je uspešen mandat Z Mirom Petkom se poznava že iz gimnazijskih dni in prijateljujeva že več kot tri desetletja. Že kot študent novinarstva je Miro izstopal od takratnih klišejev, svoje novinarske sposobnosti pa je potem v polni meri potrdil v letih dela pri časopisnem podjetju Večer. Tudi po njegovi zaslugi se je v teh letih na Koroškem močno dvignila branost tega časopisa. Danes lahko ugotovimo, da je za njim prvi uspešen mandat, ki ga želi ponoviti z letošnjo vnovično kandidaturo na državnozborskih volitvah. njegovo dosedanje delo v parlamentu lahko cenim tudi skozi Dušan Krebel, Tako skupne aktivnosti, ki sva jih v zadnjih dveh letih uspešno udejanjila, župan občine Mežica vse v dobrobit naše lokalne skupnosti. Najino sodelovanje je bilo korektno in je obrodilo tudi sadove. Potrjeni so in potekajo projekti, med katerimi so največji: dolgoročni program sanacije okolja v zgornji Mežiški dolini, obnova regionalne ceste Poljana–Mežica, obnova osnovne šole Mežica, širitev zdravstvenega in zobozdravstvenega programa v zgornji Mežiški dolini. Kot župan sem lahko v teh letih spoznal, kako pomembno je imeti poslanca iz domačega okolja, in zato Mira Petka podpiram v njegovi ponovni kandidaturi za poslanca v Državni zbor Republike Slovenije.

Zato, ker je mnogim ljudem pomagal, da so imeli odprta vrata do ministrstev, vladnih služb in drugih institucij in so tako lažje rešili svoje težave.

Miro Petek, dolga leta s srcem in dušo novinar, zadnja štiri leta pa poslanec SDS v DZ Republike Slovenije, ravno tako pojmuje tudi svoje »poslanstvo«. Za svojo Mežiško dolino je naredil v iztekajočem se mandatu zelo veliko: poskrbel je za državni denar za urejanje infrastrukture in za velika sredstva za sanacijo okolja. Pri pogajanjih o proračunu je vselej govoril predvsem o Koroški in Mežiški dolini in nujni državni pomoči, da se preseže zaostanek, ki je nastal v preteklosti. Najbolj občudovanja vredna pa je njegova vedno pokončna drža, ki se ne uklanja vsakemu pišu vetra. Zato mu je vredno zaupati svoj glas.

Zato, ker je Miro Petek vpliven v državnem zboru, v poslanski skupini, v ministrstvih in vladnih službah. Miro pozna ogromno ljudi, ki imajo vpliv in lahko pozitivno pomagajo razvoju Raven. Zato, ker je vplival tudi na to, da se v prostor že umešča hitra cesta na Koroško, ki je izrednega pomena za razvoj Raven. Zato, ker nihče v konkurenčnih političnih strankah ni tako vpliven kot Miro Petek v svoji. Zato, ker je Ravnam na Koroškem v preteklih štirih letih zagotovil ustrezen pomen in vlogo v Ljubljani. Ravne so bile (v prejšnjih mandatih) vseskozi v depriviligiranem položaju v primerjavi s sosednjo občino.

Eva Irgl, poslanka

8

Nagradni razpis Med pravilno rešenimi križankami bomo izžrebali deset nagrad: 1. nagrada: digitalni merilnik krvnega tlaka 2. nagrada: nakupovalna torba 3., 4. in 5. nagrada: knjiga Upanje v Dolini smrti avtorja Mira Petka 6., 7. in 8. nagrada: komplet ženskih in moških sončnih očal 9. in 10. nagrada: majica Rešene križanke pošljite na naslov Miro Petek, Celovška cesta 60, 2392 Mežica, najkasneje do petka, 19. septembra. Izžrebani nagrajenci bodo objavljeni na spletni strani www.miropetek.info.