Kje So Mestni Redarji?

MNENJA

[email protected]

Odtisi in lekcije predsedovanja EU

misli širše

Ko Latinska Amerika ni »španska vas«

DARIJAN KOŠIR RADOVAN KOZMOS BARBARA HOČEVAR LIDIJA PAVLOVČIČ STOJAN ŽITKO ŽELJKO ŠEPETAVC JELKA ŠUTEJ ADAMIČ FRANCI BOŽIČ UROŠ ŠOŠTARIČ JOŽICA GRGIČ DEJAN VODOVNIK IRENA ŠTAUDOHAR URŠA JURAK KUZMAN JOŽE SUHADOLNIK ERMIN MEĐEDOVIĆ ERIKA REPOVŽ

Saša Vidmajer

Brez očitnih napak, a tudi brez presežka Domača pozornost predsedovanja je bila vseskozi osredotočena na vprašanja, ki so nam blizu oziroma so povezana s prednostnimi nalogami, ki jih je v okviru zastopanja skupnih evropskih interesov na dnevni red postavila slovenska vlada. Redkokdo je opazil pobudo in pozicioniranje Slovenije, ki je načelovala EU v času odprave sankcij proti Kubi. Kljub nezaupanju uradne Havane je bila Slovenija nevtralna in kljub temu da je bila odprava sankcij »velika tema«, je bila kot predsedujoča uspešna. V središču so bili dogajanje na Zahodnem Balkanu, saj je začetek mandata sovpadel z osamosvojitvijo Kosova in začetkom evropeizacije Srbije, uveljavitev lizbonske pogodbe, ki jo je ob koncu slovenskega mandata zapečatil irski »ne«, pozornost je bila namenjena energetsko-podnebnemu paketu, veliko se je govorilo o medkulturnem dialogu. Ob formalnih pohvalah predsedovanja, ki so del diplomatskega bontona, je obveljalo prepričanje, da je Slovenija predsedovala brez očitnih napak, a tudi brez presežka, vendar je kot razvitejša in relativno majhna nova članica projekt izvedla protokolarno zgledno in logistično spretno. Kritična javnost je opazila, da je bilo v projektu več forme kot vsebine. Kar pa se domačih problemov tiče, je Slovenija poskušala mandat izkoristiti za lastno politično agendo, namreč urejanje odnosov s Hrvaško, a si je zaradi diplomatske nespretnosti naredila več škode kot koristi. Hkrati priložnosti prve med enakimi v Evropi ni uporabila za to, da bi na evropski ravni interpretirala katero od svojih zunanjepolitičnih problematik, na primer izboljšanje položaja slovenskih manjšin. Uspešnejša je bila tam, kjer je bila brez lastnega interesa, denimo pri preklicu sankcij

zoper Kubo, čeprav slovenska politika tega uspeha ni znala predstaviti domači javnosti.

Slovenija in Kuba Ko gre za predsedovanje in odnose z Latinsko Ameriko, je umik sankcij proti Kubi (ob vrhunskem srečanju Evropske unije in Latinske Amerike ter Karibov maja letos v Limi) najpomembnejša zadeva. Opustitev sankcij proti Kubi je pomaknila EU v ospredje latinskoameriške politike v edinem obdobju, ko je evropska politika lahko sploh kaj naredila, to je pred pričakovanimi spremembami v ameriški politiki zaradi volitev, komentira dr. Milan Brglez, predstojnik katedre za mednarodne odnose na ljubljanski fakulteti za družbene vede. »Slovenija se je, tudi zato, ker ni imela lastnih interesov, pri tem uspela pozicionirati in predlagati odpravo sankcij na način, ki je ni preveč odtujil od Združenih držav.« To je bil primer uspešnega diplomatskega udejstvovanja Slovenije, zaradi katerega je prišla na CNN, vendar tukajšnja javnost o tem ne ve nič, na naši televiziji te teme niso omenjali. Unija je junija uradno preklicala sankcije proti Kubi, ki jih je uvedla leta 2003, s čimer je omogočila začetek političnega dialoga s Havano, čeprav je bilo ob tem slišati različna mnenja, češ da država ni izboljšala stanja na področju človekovih pra-

Odprava sankcij proti Kubi je primer dobrega pozicioniranja Slovenije na čelu EU, ki pa je bilo doma neopaženo. Kljub nezaupanju uradne Havane je bila predsedujoča država nevtralna in kljub temu da je to bila »velika tema«, je bila uspešna. vic, ni izpustila vseh političnih zapornikov in da spremembe na splošno niso zadostne. Nasprotovanja umiku ali blažitvi sankcij niso skrivale Združene države Amerike, v EU je prevladalo prepričanje, da bo ukrep povečal učinkovitost nadzora nad človekovimi pravicami na otoku. Dvig sankcij pomembno spreminja odnose med Evropsko unijo in Kubo; je sporočilo o partnerstvu, ne interveniranju, pravi dr. Štefan Bogdan Šalej, poslovnež in posebni odposlanec zunanjega ministra za Latinsko Ameriko v času predsedovanja. Pomenljivo je, da je odprava sankcij ena redkih evropskih potez, ki razlikuje politiko Washingtona in Bruslja. Med kritičnimi točkami evropsko-latinskoameriških odnosov omenja Šalej kontroverzno direktivo EU o vračanju priseljencev, ki jo je junija sprejel evropski parlament in so jo

organizacije za človekove pravice označile za škandalozno. Javno sta jo kritizirala Jacques Delors in Michel Rocard. Direktiva stigmatizira revne priseljence kot kriminalce, je ostanek kolonialnega razmišljanja, in to te iste Evrope, iz katere so v času vojne številni prebivalci imigrirali v Latinsko Ameriko, ta pa je prišleke sprejela.

Izkušnje Kako prepričati, da ukvarjanje s tem delom sveta ni odveč, kako preprečiti, da bi Latinska Amerika za Slovenijo bila »španska vas«, je na seminarju dilemo celine, ki je daleč, in slovenskega obzorja, ki je ozko, povzel poslovnež Šalej. Slovensko predsedovanje po njegovem kaže, da je mogoče obvladovati tudi zunanjepolitične zadeve v regiji, s katero strateško nisi močno povezan, in postati zaupanja vreden partner. Povzame, da so ključnega pomena dobre priprave, ki se začnejo precej pred predsedovanjem, uporaba tujih ekspertiz in tesen dialog z vsemi državami članicami. »Po predsedovanju odnosi ne bodo več enaki kot do zdaj, potisnili smo jih na višjo raven. Spremenili se niso samo odnosi z Latinsko Ameriko, temveč tudi s tretjimi državami, s Kubo, na primer.« Bo Latinska Amerika še v zunanjepolitičnem fokusu po predsedovanju Evropski uniji oziroma kako vgraditi izkušnje tega projekta v

njeno prihodnjo zunanjo politiko. Diplomat Mladike Roman Kirn in nekdanji veleposlanik pri Združenih narodih omenja »postopno intenzifikacijo odnosov«, z upoštevanjem novih izkušenj predsedovanja, ki pa ne pomenijo radikalnih sprememb. Ekonomski odnosi s 33 latinskoameriškimi državami so slabo razviti, obsegajo manj kot en odstotek slovenske trgovinske menjave, kulturni in znanstveni odnosi so bolj priložnost kakor stvarnost. Slovenska država tam niti nima diplomatske mreže, razen veleposlaništva v Argentini, zaradi česar so njene informacije pičle. Tradicija dvostranskih odnosov je dolga, del teh razmislekov je slovenska skupnost v Latinski Ameriki, po letu 2004 pa politika temelji predvsem na skupni politiki Evropske unije, pravi diplomat MZZ. Govori o specifikah zunanje politike majhnih držav, ki pomenijo omejenost finančnih in kadrovskih virov, zaradi česar mora biti zunanja politika racionalna in učinkovita, cilji in potrebe jasno določeni, pomemben je predvsem multilateralni okvir, umeščenost v politiko Evropske unije in Združenih narodov. »Težko bi rekli, da ima Slovenija oblikovano strategijo ravnanja do Latinske Amerike,« stvarno pripomni veleposlanik, »toda nima je niti Evropa«. »Imamo pa politiko in predsedovanje pomaga pri definiranju dolgoročne strategije«.

PETER PUHAN

Da, ta vlada je postavila piko. Pomembno in veliko! Evropsko. Postavili smo kostnico. Za nekaj sto tisoč evrov. Ne vem, ali na njej pišejo tudi imena moje babice, ki je umrla v taborišču v Nemčiji, dedka in druge babice, ki sta umrla na nemških brezpotjih l. 1945, mojega strica, ki je zaradi izdajalca padel, star 20 let ... Če so na tej kostnici imena tisočerih zavednih slovenskih družin, ki so izgubile svoje ljudi, svojo imovino, svoje vse, pa se jim nikoli nihče ni opravičil ... In resnici na ljubo, tisti, ki so resnično trpeli, tega niso nikoli ne pričakovali ne zahtevali ... Zdajšnja kostnica pa bo lahko tudi spomin na zapuščino minule vladavine: 200 delavcev Elana, 200 delavcev Revoza, 150 Alpine ... In tisočerih v naslednjem letu ... Da, prečudovit rezultat gospodarske rasti in umnega gospodarjenja s presežki denarja iz tega naslova. Leto 2006: »Pod pragom revščine je vsak, ki ima manj kot 456 € neto mesečnega dohodka ...« Hvala za ugotovitev! Leta 2008 je moj neto mesečni dohodek še vedno 302 € ... Spadam samo med odpisane ali ste že moje ime tudi vklesali v kostnico? Ernestina Rožman Arnovo selo 37 b, Artiče

Najugodnejši upokojitveni pogoji na svetu Slovenijo izčrpavajo. Napačno stališče Janševe in Pahorjeve vlade pa je, da s tem izčrpavanjem ni nič narobe, dokler je izčrpavanje javnofinančno vzdržno. Janševo in Pahorjevo navdušenje nad vzdržnostjo pokojninskega sistema je pravzaprav smešno in kaže, da stvari ne razumeta prav dobro. Jasno, da je pokojninski sistem vzdržen, saj drugačen ne more biti! Kakšen pa naj bi bil drugačen kot vzdržen, ko pa je pokojninska blagajna praktično del državnega proračuna! Razglabljanje o vzdržnosti pokojninske blagajne je podobno nesmiselno, kot če bi razglabljal, ali imam v levem žepu dovolj denarja za pico. Ja, če ga nimam v levem, bom vzel pa iz desnega! V državnem proračunu bo vedno dovolj denarja za pokojnine; ni v tem problem, gospoda Pahor in Janša! Problem je vprašanje, ali je pametno s prekratko delovno dobo dušiti razvoj Slovenije. Nobenega razloga ni, da Slovenci ne delamo toliko kot povprečni Evropejci. Glede na izjemno obremenjenost aktivne generacije z upokojenci (številčno razmerje med upokojenci in aktivnimi imamo najslabše v Evropi) pa bi morali delati celo dlje od evropskega povprečja. Danilo Papič Vevška 9, Ljubljana

Vzdržnost pokojninskega sistema

Napredek in zloraba?

»Pokojninski sistem je javnofinančno vzdržen, zato ga ni treba spreminjati,« ponavlja bodoča Pahorjeva vlada za Janševo vlado. Vzdržen je res, ni pa dober! A že to, da je slab, je razlog za spremembo. Je treba čakati, da bo nevzdržen? Bo takrat sprememba manj boleča? »Javnofinančno vzdržen« pomeni, da se delovno aktivna generacija še nekaj časa ne bo zadušila pod bremenom upokojenske generacije. Res se še ne bo! To pa ne pomeni, da reforma ni potrebna.

Prebrala sem, da so v šempetrski bolnišnici začeli prvi izvajati pilotski projekt prenove kartice zdravstvenega zavarovanja in neposrednega dostopa do zdravstvenih podatkov prek spleta. Ker gre za dostop do občutljivih podatkov, so v ZZZS zagotovili, da je sistem varen. Ob tem se mi poraja razmišljanje, ali je sistem varovanja zdravstvenih podatkov v resnici varen? Zgodilo se je namreč, da je bilo v dopisu ZPIZ, ki ga dobi zavarovanec, pa tudi delodajalec,v obrazložitvi sklepa ja-

notranja politika gospodarstvo svet slovensko dopisništvo kultura šport kronika panorama ljubljanska, aktualne teme sobotna priloga kult fotografija likovni urednik delo.si predsednik uprave Dela, d. d.

Maja Grgič

Nespodobno državno šahiranje

Z

a kraja Sladki vrh in Begunje na Gorenjskem večina Slovencev najbrž nikoli ne bi niti slišala, če v prvem ne bi izdelovali papirnih izdelkov, s katerimi si brišejo nosove in »zadnje plati«, v drugem pa smuči, s katerimi še vedno smuča velik del državljanov. Gre za Palomo in Skimar (prej Elan), ki sta javne pozornosti že nekaj časa bolj kot zaradi uspehov deležna zaradi težav in sta te dni znova napovedala prestrukturiranje družb, vključno z zniževanjem stroškov – tudi odpuščanjem zaposlenih. Takšna napoved v času prihajajoče recesije, ko se novim tržnim razmeram prilagajajo in reorganizirajo tudi najuspešnejša podjetja, ne bi bila nič presenetljivega in nenavadnega, če ne bi takšnih novic vedno znova poslušali že več let zapored, pa družbi še vedno nista zlezli na zeleno vejo. Omenjeni podjetji imata še eno skupno lastnost: obe sta posredno bodisi prek paradržavnih skladov ali drugih družb v večinski državni lasti. Država pa se v preteklih letih ni zmogla ali hotela lotiti temeljitega in dolgoročnega prestrukturiranja teh dveh podjetij, ki imata sicer kakovostne izdelke in uveljavljene blagovne znamke. Namesto tega je največkrat s takšno ali drugačno pomočjo in manjšimi premiki podjetje za silo pokrpala, saj si zaradi socialne občutljivosti okolij, v katerih sta družbi, nobena oblast ni mogla privoščiti njunega propada. Vodstva Kapitalske družbe, Slovenske odškodninske družbe, DSU in Zavarovalnice Triglav, ki so lastnice bodisi Palome bodisi Skimarja, so tako s svojo neodločnostjo, počasnostjo kakor s podrejenostjo političnim ali katerim drugim interesom begunjski in sladkogorski družbi odžrli ogromno dragocenega časa in energije, ki bi ju ti dve podjetji lahko uporabili za lovljenje koraka s konkurenti, da bi zdaj v obdobje finančne in gospodarske negotovosti stopali v precej boljši kondiciji, kakršno imata zdaj. Spomnimo, koliko uprav in nadzornih svetov se je v zadnjih osmih letih zvrstilo v Skimarju in kako so vsi po določenem času začeli ugotavljati, da lastniki nimajo ne vizije ne posluha za potrebe te družbe in da je tako težko delati. Še edina zasebna lastnika družbe sta na koncu izstopila. Tudi povezovanje z uspešnim Seawayem se že leto dni ne premakne nikamor. V Palomi so si direktorji kljuke podajali še pogosteje kot v Skimarju, poleg tega je bilo tam neposredno politično vmešavanje še izrazitejše. Prejšnja vodstvena in nadzorniška ekipa je v celoti izhajala iz političnih vrst še aktualne koalicije, da lanske poletne burleske – tako rekoč fizičnega boja med SDS in NSi za prevlado v družbi – sploh ne omenjamo. Nenavadne so tudi nekatere poteze lastnikov in nadzornikov. Ti so julija letos dokapitalizacijski program že potrdili, nato pa ugotovili, da ni dovolj sanacijski, in ga na skupščini umaknili, zdaj so sprejeli novega, finančno za tretjino lažjega. Ali bo zadostoval za želene rezultate, predvsem pa za pozitivno poslovanje, bomo šele videli. Tako kot bomo videli, ali bo Kadu in Sodu, potem ko v lanskem poskusu prodaje Palome menda nista našla ustreznega strateškega lastnika, to uspelo zdaj, ko razmere iskanju takšnih partnerjev niso naklonjene. Slabo državno šahiranje je privedlo do tega, da sta se tako Skimar kot Paloma znova znašla v rdečih številkah in da sta se na pot prestrukturiranja prisiljena podati v zelo neugodnem času, ko je financiranje podjetij iz dneva v dan dražje, ko se tudi državni lastniki ne kopajo v gotovini in ko na vrata odločno trka recesija. Pri tem sta družbi v nekoliko različnem položaju: medtem ko Skimar oziroma Elan poleg splošnih težav muči tudi krčenje trga smučarske opreme in velika odvisnost od neba, je ena od pomembnih pomanjkljivosti Palome tehnološka zaostalost. Posledice nepremišljenih in neodgovornih odločitev upravljavcev teh dveh družb bodo kot prvi občutili delavci. Skimar je že napovedal, da bo odpustil 180 ljudi, seznam presežkov pa že pripravljajo tudi v Palomi. Iskanje nove zaposlitve v času, ko številna podjetja že znižujejo stroške dela, zanje gotovo ne bo preprosto. Zato lahko samo upamo, da bodo tokratni rezi zares prispevali k ozdravitvi teh dveh nekoč uspešnih podjetij. Slovenci bomo sicer še vedno drveli po belih strminah in si brisali smrklje, vprašanje pa je, s katerimi smučmi in čigavimi robci.

Pisma bralcev in odmevi Kostnica

odgovorni urednik namestnik, centralna redakcija

Imetniki materialnih avtorskih pravic na avtorskih delih, objavljenih v Delu, so družba Delo, d. d. ali avtorji, ki imajo z družbo Delo, d. d. sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedana je vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti avtorskih del ali njihovih delov v tržne namene brez sklenitve ustrezne pogodbe z družbo Delo, d. d.

Foto Primož Zrnec

B

ilance slovenskega predsedovanja Evropski uniji so končane, čas temeljitejših ocen polletnega mandata pa bo prišel šele z zadostno distanco. Časovni odmik bo omogočil stvarnejšo oceno dosežkov predsedovanja: koliko se je spremenil odnos med Slovenijo, državami v sosedstvu in drugimi; se je povečal njen specifičen ugled v regiji oziroma pozicioniranje v Evropi; bo od zdaj imela aktivnejšo vlogo pri razvoju odnosov z državami, za katere navadno najde veliko opravičil, zakaj jih zanemarja, in malo argumentov, zakaj bi jih okrepila. To zadnje je razprl seminar o izkušnjah predsedovanja na primeru odnosov med Slovenijo in Latinsko Ameriko, ki je poskušal na podlagi izkušenj diplomacije in dejavnikov zunanje politike oceniti predsedovanje Svetu EU in analizirati možnosti za prihodnje sodelovanje. Razpravo je pred dnevi organiziral Center za Latinsko Ameriko.

5

ponedeljek 3. novembra 2008

[email protected] sno napisano, za katere bolezni se zaposleni zdravi, in podrobno so bile navedene tudi težave, ki jih delavec zaradi bolezni ima. Meni se kot laiku zdi to nedopustno in skregano z logiko varovanja osebnih podatkov. Če pa se motim, naj mi prosim kak strokovnjak to pojasni. Eda Pavlin Kosovelova 8, Sežana

Propad cest na občinski tromeji Živimo v območju »tromeje« občin Domžale, Dol pri Ljubljani in MO Ljubljana, kjer prebivalci in obiskovalci vsakodnevno občutimo infrastrukturno podhranjenost in nepovezanost lokalnih skupnosti, ki otežujejo vsakdanje življenje ljudi. Vas Pšata je južni del KS Dragomelj-Pšata, sosednji vasi Bišče in Mala Loka pa sta JZ del KS Ihan, od katere ju fizično ločuje Kamniška Bistrica. Obe KS pripadata občini Domžale. Čez občinsko mejo ležeča kraja Šentjakob in Podgorica sta vzhodni del četrtne skupnosti Črnuče in mejni naselji MO Ljubljana, Občine Domžale in Dol. Pred 30 leti so bile povezovalne ceste na tem območju asfaltirane in v dobrem stanju, odkar so zgradili dodatno infrastrukturo, kanalizacijsko, telefonsko in plinovodno omrežje, ljubljanski cestni obroč in avtocesto v l. 2001, pa se je stanje cest na tem območju izrazito poslabšalo. Današnja priključka na cesto Šentjakob-Domžale in Zasavsko cesto sta še vedno makadamska, enako del ceste ob Bergantovem mlinu na Pšati. Asfaltne ceste, ki so polne udarnih jam, potrebujejo obnovo, saj krpanje reši problem le za kratek čas. Treba je asfaltirati tudi nekaj 100 m makadamskih cest, ki so zlasti po daljšem deževju polne luž in lukenj, začasno posipavanje in ravnanje pa zdrži le do naslednjega dežja.

Krajani bi radi izvedeli, kdaj se bo problem našega lokalnega, slabega, komaj uporabnega cestnega omrežja rešil. Menimo, da je današnje reševanje problematike podeželskih, obmestnih povezovalnih cest neustrezno, neracionalno in nezadostno, saj pomenijo negospodarno trošenje proračunskih sredstev brez trajnejšega izboljšanja. Kljub večkratnemu posredovanju KS Dragomelj – Pšata odgovornim na občinah Domžale in Ljubljana, DARS, DDC, kljub stalnemu pritoževanju vaščanov Bišč in Male Loke na ustrezne občinske naslove, se stvari ne premaknejo! Odgovori komunalnega oddelka občine Domžale so pavšalni kot npr.: »dela bodo opravljena do junija 2007«; »ob ureditvi cest na Pšati bodo urejene tudi ceste v Biščah«; »zbiramo ponudbe izvajalcev del«; »počakajte še malo!«; »ni denarja«; »drugje so ceste še slabše«; »mi ceste le vzdržujemo« itd., da ne naštevamo naprej. Ne verjamemo, da obe občini, ki se uvrščata med najbogatejše v RS, nimata toliko denarja za dokončno ureditev teh nekaj 100 metrov cest, da bi omogočili vaščanom Pšate, Bišč in Male Loke normalno vožnjo v službo in po dnevnih opravkih, otrokom pa bolj varno pot v šolo. Zato je nujna takojšnja celovita sanacija cestnih povezav tega območja z Ljubljano ob sodelovanju vseh odgovornih in vpletenih, saj je že skrajni čas, da se stanje uredi. Od odgovornih organov občin Domžale, Ljubljana in DARS pričakujemo ustrezen odgovor in takojšnje ukrepanje. Marko Frece Bišče 32, Domžale Franc Hrovat Pšata 86, Dol

Kje so mestni redarji? S tem dopisom bi rad opozoril na problematiko parkiranja osebnih vozil v okolici Študentskega naselja (Šn) v Rožni dolini v Ljubljani, predvsem vzdolž Svetčeve ulice (od križi-

šča le-te s Cesto 27. aprila do bivše gostilne Katrca), pa tudi po drugih ulicah v bližnji okolici, medtem ko je stanje najhujše pri uvozu v Šn, torej na križišču Svetčeve in Bajtove ulice. Dolga leta so lastniki parkirali svoja vozila tako, da je bila npr. polovica avtomobila na cesti, polovica pa na pločniku in se je tako še vedno dalo normalno hoditi mimo parkiranih vozil, poleg tega pa ima večina pločnikov na tem območju zraven zelenice. V zadnjih dveh, treh letih pa se je začelo dogajati to, da vozniki svoja vozila parkirajo kar v celoti na cesti in s tem zasedejo večino širine enega od dveh voznih pasov, kar je po mojem mnenju popolnoma nelogično in nedvomno slabše kot prej. Posledica takega načina parkiranja je, da postanejo okoliške ulice praktično enosmerne, prav tako pa je zavijanje iz njih oz. vanje izredno oteženo (ali bolje, skoraj nemogoče), ker poleg tega, da tako parkirana vozila zasedajo en vozni pas, vozniku zastirajo pogled na levo in desno stran ceste, na katero zavija. Slišal sem sicer za neki (morda nov) zakon, ki bi morebiti lahko bil razlog za to (nevarnost povzročajočo) prakso, namreč, parkiranje na pločniku naj bi bilo bojda prekršek. Če je res tako, se sprašujem, ali morda parkiranje na sami cesti to ni? Situacija je skratka nevzdržna (da ne omenjam stanja na dan kakšne prireditve v Šn) in se zato sprašujem, kje so vendar mestni redarji oz. policija, da bi končno naredili red. Tadej Peršič C. 27. aprila 5, Ljubljana

Rezultat je neodločen V članku, ki je bil pod gornjim naslovom objavljenem v Delu v petek, 24. 10. 2008, in govori o vračilu objektov na Blejskem otoku v posest Župnije Bled, novinar Dejan Karba med drugim navaja, da ceno prevo-

za s pletno »odreja blejsko turistično društvo«. V zvezi s tem želimo pojasniti, da informacija ni točna, saj Turistično društvo Bled nima nikakršne zveze z oblikovanjem cen prevoza na otok. Cene prevoza določajo pletnarji sami, Turistično društvo Bled, ki izvaja tudi turistično informacijsko dejavnost, pa je o njih le obveščeno. Vanja Piber tajnica TD Bled C. svobode 10, Bled

V Medvodah bosta nova javna zavoda Odprto pismo oz. vprašanje za medvoškega župana Spoštovani g. Stanislav Žagar, v Delu sem prebral pod gornjim naslovom članek, v katerem je navedeno, da bo Knjižnica Medvode postala samostojna knjižica in ne bo več del Knjižnice Šiška in s tem posredno Mestne knjižnice Ljubljana. Sam spadam med tiste bralce, ki so se zelo razveselili, ko so ljubljanske knjižnice uvedle enkratno letno plačilo članarine za vse enote. Pričakoval bi naslednji ukrep poenotenja kartic in s tem še večjo povezanost knjižnic, ne pa ponovno ločevanje. Menim, da bi morale biti Medvode čimbolj učinkovito infrastrukturno povezane z Ljubljano (tako je npr. nadvse pomembna tudi linija 25 LPP), seveda tudi na področju knjižnic. Ker je Knjižnica Medvode »podhranjena« s knjižnim gradivom (o tem so tudi nazorni podatki v omenjenem članku), aktivnemu bralcu pač ne ostane drugega, kot da obiskuje še druge knjižnice. Ker iz članka ni razvidno, kakšne prednosti bo sprememba statusa knjižnice prinesla občini, občanom in predvsem bralcem, bi vas prosil za pojasnilo. Iz članka je razvidno le, da nas bo davkoplačevalce nova uredba stala približno 43.000 € na leto več kot do sedaj, bralci pa bomo morali, tako kot do letos, ponovno plačevati po več članarin (vsaj tisti,

ki nam medvoška knjižnica s svojim skromnim knjižnim fondom ne zadošča …). Torej čemu? Viktor Škedelj C. na Svetje 22, Medvode

Oglaševanje hazarda Na spletni strani Hita (http://www.hit.si) sem prebral naslednje sporočilo za javnost: »Serija visokih dobitkov v Perli se torej nadaljuje. V letošnjem letu jih je bilo doslej vsaj dvanajst, zadnja dva v septembru, v višini 70.400 in 46.700 €. Sloves največjega evropskega zabavišča se med gosti širi, dobre novice o visokih dobitkih pa k temu brez dvoma bistveno pripomorejo. Več informacij: Katja Kogej, Korporativno komuniciranje, m 041 320 990.« Menim, da tako informiranje ni odgovorno, ker ni celovito. Pričakujem, da nas Hit pa tudi druge igralnice in igralni saloni na svojih spletnih straneh informirajo celovito, tudi o gostih, ki so potrošili največ, in o višini potrošenih zneskov, o tem, koliko igralcev je v igralnici zapravilo vse svoje premoženje in koliko igralcev ima prepoved igranja, ker so potrošili celo svoje kredite. Moje pričakovanje in zahteva se mi zdita pomembna, ker se potrošniki lahko svobodno in prav odločamo le, če imamo celovite in kompleksne informacije. Problematični se mi zdijo tudi veliki plakati in reklamni napisi ob cestah, ki nas vabijo v hazard, ne opozarjajo pa nas na nevarnosti na način, ki bi bil primerljiv s trženjem tobačnih izdelkov. Poleg tega naj povem, da mi dela slabo, ko me nacionalna TV pred tv dnevnikom posiljuje z reklamami za Loto, Tri x tri, deteljico … Verjetno bo treba razmišljati o novem zakonu o obveščanju in oglaševanju, ki bo upošteval tudi etiko, kajti to, kar se dogaja sedaj, je primitivno in neodgovorno. Bogdan Vidmar Grabrijanova 19, Vipava