Instalater 7 - November 2009

NOVEMBER 2009

Poštnina plačana pri pošti 2102 Maribor

LETO II

ŠTEVILKA 7

Tiskovina / ISSN 1855-6108

www.instalater.si

STROKOVNA REVIJA ZA OGREVANJE, VODOVOD, PREZRAČEVANJE IN GRADNJO

▶ Široka paleta kotlov 25 - 95 kW ▶ Večja zgorevalna komora zagotavlja daljši čas zgorevanjem pri enem polnjenju ▶ Možnost kurjenja večjih kosov lesa ▶ Visoka učinkovitost zgorevanja ▶ Nizka poraba goriva ▶ Nizke emisije ▶ Minimalna količina pepela ▶ Enostavno čiščenje ▶ Samodejna zaustavitev kotla po izgoretju goriva ▶ Sesalni ventilator zagotavlja stalno in učinkovito izgorevanje in delovanje ▶ Kotel je opremljen s hladilnimi zanko, ki služi pred pregrevanjem vode v kotlu ▶ Posebno visoko kvalitetno kotlovsko jeklo debeline 6mm ▶ Kotel je izdelan v skladu z evropskim normativom EN 303-5 ▶ Model DP PROFI omogoča modulacijo moči

biomasni uplinjevalni kotli

attaCk Dp attaCk Dp stanDaRD

attaCk Dp pRoFi

n tio ht uk ac od rw Pr be ü

B au ge mu pr st üf er t

Zastopa:

SÜDDEUTSCHLAND

EN 303-5

Partizanska cesta 137; 6210 Sežana Tel: 05/70 70 220; Fax: 05/73 44 382 [email protected]; www.mago.si

4

Instalater

November 2009

Vsebina RAZNO

Društvo DIEM na sejmu MOS 2009 »TISOČ IN ENA NOČ« S trmo do patenta Sodobne arhitekturne spake Dan odprtih vrat

6 8 9 10 11

OGREVANJE

Sistemi cevnega omrežja Lokalno ogrevanje prostorov Hranilnik za dolgotrajno shranjevanje toplote Topel dom na najcenejši in ekološki način Inzulinska črpalka Toplotne črpalke Buderus zemlja/voda Trdo lotanje bakrenih cevi Sistemske plošče za talno ogrevanje Subvencioniranje rabe trajnih virov energije Segmentni lok Brezžični prenos energije Hramba utekočinjenega naftnega plina

12 14 19 22 23 24 25 26 27 28 29 30 VODOVOD

Majhni elementi za velike spremembe Predizolirani fleksibilni cevovodi UPONOR Nastavitev izliva na vodni armaturi Vgradnja vodomera Popravilo betonskega rezervoarja za pitno vodo Moč vetra Stena Trombe Fotovoltaika – elektrika iz Sonca Ujemi in shrani toploto Sonca

32 34 38 39 40

SOLARNO

42 44 46 48

GRADNJA

Prostor za hišne priključke Sistem konstrukcij za klimate in hladilne agregate Energijsko varčne in okolju prijazne hiše Najpogostejše napake pri vgradnji strešnih oken Kaj pride za pasivno hišo?

50 52 54 56 58

PREZRAČEVANJE

Izračun količine zraka Prezračevanje skozi okna

60 62 MRA

Največje evropsko naselje v pasivnem standardu

64

Slovenska strokovna revija instalaterjev energetikov Ustanovitelj: Gregor Klevže Izdajatelj: Društvo instalaterjev energetikov Maribor in Energap. Odgovorni urednik revije: Ivo Klevže, e-pošta: [email protected] Trženje oglasnega prostora: Helena Pehant, e-pošta: [email protected] tel.: 031 / 39 35 39 Nastja Klevže, e-pošta: [email protected] Strokovni pregled člankov: dr. Jurij Krope, mag. Aleš Glavnik univ.dipl.inž.str Lektoriranje; Silva Skrt Grafična priprava: Gregor Klevže, e-pošta: [email protected] Tisk: MA-TISK d.o.o. Naslov uredništva: Društvo instalaterjev energetikov Maribor (DIEM), Ahacljeva ul. 12a, 2000 Maribor, telefon: 02/320 13 10 e-pošta: [email protected]

ENERGAP

„Desertec“

65 ZANIMIVOSTI

Optični učinki barve v prostoru

66

Revija Instalater sodi med strokovne revije in je v celoti brezplačna. Revija izide 6 krat letno. ISSN 1855-6108

November 2009

Instalater

5

Uvodnik v realnem merilu. To bi lahko bila velika priložnost za različne ponudnike sodobnih pasivnih in nizkoenergijskih hiš, ki vse bolj krojijo energetsko politiko. Skratka, bilo bi stičišče ponudnikov in izvajalcev, da pokažejo potencialnim kupcem oziroma svojim strankam, kako temo, energija in ogrevanje obravnavajo v njihovem podjetju. Ob vsem tem, bi lahko našla interes tudi država, ki bi preko svojih svetovalnih organizacij spregovorila o temi ekologija in ogrevanje. Različne vrste ogrevalnih in instalacijskih sistemov prikazanih v realni situaciji, bi morali postati ključno vodilo kvalitetne predstavitve.

Slednji dve omenjeni temi, bi tako postali še bolj aktualni in velikokrat bi se lahko našla kakšna dobra skupna rešitev.

Za prikaz sodobnih vodovodnih naprav, ogrevanja, prezračevanja, alternativnih virov energije in sodobnega gradbeništva, s pripadajočimi vrstami tehnologij, vse bolj zahtevajo stalne predstavitve.

Za marsikoga bi, ne nazadnje bila zanimiva tudi tema, ki govori, da se ogrevalni kotli, vse bolj izmikajo iz kleti v naše bivalne prostore in krojijo arhitekturno podobo in opremo stanovanj.

Tudi v Sloveniji bi morali pričeti z razmišljanji o takšni predstavitvi. Le kvalitetna predstavitev omenjenih sistemov in njihova prepletenost s kompetencami izvajalcev in prodajalcev, na vseh razpoložljivih tehnologijah, bo omogočila številnim izvajalcem in tudi uporabnikom, boljšo predhodno predstavitev za vgradnjo želenega sistema.

V praksi lahko instalaterji in projektanti ponudijo graditelju predstavitev določenega sistema v tako imenovanem »energetskem parku«.

Združitev slovenskih strokovnjakov, proizvajalcev, izvajalcev in prodajalcev ter podpora države, bi lahko omogočila izvesti predstavitev na večji površini, v zaprtem in zunanjem prostoru. Kupcem bi tako omogočili lažjo odločitev pred nakupom oziroma vgradnjo kompletne ponudbe vodovodne, ogrevalne in prezračevalne tehnologije, vključno z gradbeništvom. Takšna kompleksna predstavitev na enem mestu, lahko skozi celo leto nudi številnim zainteresiranim možnost, da si določen sistem predstavijo

Velika prednost takšne predstavitve je lahko razširitev strokovnih nasvetov na licu mesta, kjer bi poleg aktualnih tehničnih nasvetov razvoja, bile podane tudi informacije, ki terjajo številne možnosti in velikokrat nudijo individualne rešitve. Številnim zainteresiranim bi to bila najboljša priložnost, da dobijo realno predstavitev vgradnje želenega sistema, v njihovo okolje. S tem bi, v veliki meri prispevali, da o energetski politiki odločajo za to poklicani in usposobljeni strokovnjaki in ne le prodajalci. Takšna predstavitev stroke je v sedanjem času potrebna. To je že stalna praksa v številnih razvitih državah po svetu.

O vsem tem v Društvu instalaterjev energetikov Maribor (DIEM), skupaj z Razvojno agencijo (MRA) in Energetsko agencijo ENERGAP iz Maribora razmišljamo že daljši čas. Zavedamo se, da je potrebno združiti moči. Že spomladi v naslednjem letu,se bomo na gradbenem sejmu MEGRA, predstavili s projektom o Umni rabi energije. Tako bo sedanji in uspešni sejem gradbeništva Megra potekal pod novim

naslovom »MEGRA + Umna raba energije«. K sodelovanju pa vabimo vse, ki bi v projektu želeli sodelovati. Veseli bomo tudi vsake informacije oziroma vzpodbude za boljšo izvedbo projekta. Vse, ki si sodelovanja želijo, nam naj to sporočijo na naslov društva, oziroma po e-pošti: [email protected] Predsednik društva DIEM: Ivo Klevže

Društvo instalaterjev energetikov Maribor Ahacljeva ul. 12a, 2000 Maribor, tel.: (02) 320 13 10 [email protected]

PRISTOPNA IZJAVA Podpisani/a _____________________________________________ želim postati član/članica Društva instalaterjev energetikov Maribor

Datum rojstva: __________________________________________ Izobrazba: ______________________________________________ Delovno področje: _______________________________________ Organizacija: ____________________________________________ Telefon: _________________________________________________ Naslov: _________________________________________________ Elektronski naslov: _______________________________________ Dovoljujem Društvu instalaterjev energetikov Maribor uporabo zgornjih podatkov za potrebe vodenja evidence članstva in za medsebojno obveščanje. Seznanjen/a sem, da bo Društvo instalaterjev energetikov hranilo in obdelovalo te podatke dokler bom njegov član/članica.

________________________ Datum:

________________________ Podpis:

Podpisano prijavnico pošljite na naslov društva po navadni oz. elektronski pošti.

6

Instalater

November 2009

Društvo DIEM se je predstavilo na sejmu MOS 2009 Strokovni sejmi še vedno štejejo za stičišče, kjer se lahko srečata poslovnost in inovativnost na enem mestu. Sejem MOS postaja iz leta v leto vse večji in zanimivejši. Vse bolj pa se ponaša tudi s sodobno sejemsko infrastrukturo.

Na sejmu, ki vsako leto ponuja na ogled najnovejše dosežke ter omogoča predstavitev najnovejših proizvodov in tehnologij iz različnih panog, predvsem iz obrtnih dejavnosti, privabi vsako leto veliko število obiskovalcev. V preteklih 40. letih sta Obrtna zbornica Slovenije in Celjski sejem dokazala, da je za dobre projekte potrebno veliko časa, truda

in strpnosti. Dobra priložnost za odlično sklepanje poslov, ki jih sejem nudi, se je pokazala za nujno tudi sedaj, ko živimo v času velike recesije in se izguba poslov iz dneva v dan vse bolj množi. Tudi Društvo instalaterjev energetikov (DIEM), je letos izkoristilo, skupaj z nekaterimi člani priložnost, za svojo predstavitev na tako velikem in pomembnem

prostoru. S skupno predstavitvijo v hali L smo želeli obiskovalcem predstaviti vrhunske proizvode naših članov, poskrbeli smo za predstavitev strokovne revije INSTALATER, ki jo stroka vedno bolj ceni. Predvsem nas veseli, da jo stroka vse bolj jemlje »kot svojo revijo«, saj mnogi menijo, da v njej najdejo poleg številnih zanimivosti s področja energetike in gradbeništva, tudi veliko poučnega za to vrsto poklica. Vse dni sejma smo aktivno zastopali poslovne interese društva, kot tudi njenih članov. Vse, ki jih je zanimalo delovanje našega strokovno naravnanega društva, ki vse bolj zastopa interese na področju celotne Slovenije, smo seznanili tudi s številnimi projekti, ki jih skupaj z Mariborsko razvojno agencijo MRA in energetsko agencijo ENERGAP razvijamo za prihodnje leto. Po vsem videnem in predstavljenem beležimo iz dneva v dan vse večji porast članstva v našem društvu DIEM. Predvsem pa nas veseli izredno veliko zanimanje za strokovno revijo, ki nas prisiljuje, da bomo morali že v naslednji reviji enormno povečati naklado. Takšna odločitev, pa je odvisna od

naših donatorjev. Smo pa veseli dejstva, da nam, kljub številnim obrekovanjem konkurenčnih revij, donatorji vse bolj zaupajo in se njihovo število iz številke v številko vse bolj povečuje. Razstavni prostor društva je bil zelo dobro obiskan. Kvalitetni proizvodi naših članov so poželi veliko zanimanja. Vse to je tudi spodbuda, da se v naslednjem letu predstavimo v še večjem številu naših članov društva. V zahvalo našim članom, ki so se predstavili na letošnjem Obrtnem sejmu, je prav, da jih predstavimo tudi v tej številki revije, to so: Podjetje Letral d.o.o., je trgovsko podjetje z šestnajstletno tradicijo in uveljavljenima Trgovinama VODNAR, v katerih prodajajo material za vodovod, centralno ogrevanje in prezračevanje. Posluje na dveh lokacijah, kjer z bogato ponudbo presenečata lepo urejena prodajna salona kopalniškega pohištva, parketa in keramičnih ploščic. Trgovini VODNAR imata v svoji ponudbi še vse vrste in dimenzije strešnih žlebov, prav tako pa tudi celotno paleto tehničnih in gospodinjske pline.

November 2009

Podjetje Letral d.o.o. pa je uveljavljeno ime tudi na področju strojnih instalacij, kjer je v petnajstih letih, na podlagi kvalitetnega in strokovnega izvajanja, pridobilo zelo veliko referenc, tako na stanovanjskih hišah, kot tudi na številnih blokih, šolah, poštah, poslovno stanovanjskih objektih,…

Instalater

7

liteto njihovega vsakdanjega dela. DUŠAN PREJAC S.P., INŠTALATERSTVO ENERGETSKIH NAPRAV iz Petanjcev, je podjetje z večletnimi izkušnjami in z vpeljano dobro poslovno tradicijo. Inovativnost, prilagodljivost in prizadevanja za uporabo naj-

ELBATRADE d.o.o. je podjetje, ki se ukvarja z montažo toplotne, sanitarne in klimatske tehnike.

sodobnejše tehnologije ter najnovejših materialov in opreme so največje odlike podjetja.

Začetki poslovanja podjetja segajo v leto 1975. Leta 2003 je bilo ustanovljeno podjetje ELBATRADE d.o.o., ki je podedovalo dolgoletne izkušnje in kvaliteto dela. Njihovi strokovnjaki se nenehno izobražujejo in dopolnjujejo svoje znanje doma in v tujini. Le z dobrim znanjem in spremljanjem najsodobnejših svetovnih tehnologij lahko zboljšujejo kva-

Znanje za vgrajevanje in upravljanje najsodobnejših tehnologij, materialov in montažo strojne opreme se sproti usposabljajo doma in v tujini! Svoje znanje in tehnologijo pa predstavijo na različnih strokovnih sejmih. V podjetju ponujajo storitev montaže centralnih kurjav, ki za energent uporabljajo

predvsem: ))lesena polena, ))lesne sekance in ))lesne pelete. STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO IN TRGOVINA NA DROBNO Valher Tomaž s.p. iz Spodnjega Boča je številnim obiskovalcem predstavilo s sodobnim in moderno oblikovanim avtomatiziranim toplovodnim kotlom, za kurjenje na lesno biomaso oziroma z lesnimi peleti. Zaradi integriranega zalogovnika, visokih izkoristkov in avtomatizacije se lahko primerja s plinskimi oziroma oljnimi kotli. Njihov najnovejši avtomatizirani kotel, se po kvaliteti lahko primerja z vsemi podobnimi najsodobnejšimi izdelki. V društvu DIEM smo z letošnjo predstavitvijo na Mednarodnem obrtnem

sejmu v Celju izredno zadovoljni. Veliko zanimanje za predstavljene artikle na našem razstavnem prostoru, velik in pozitiven odziv nad našo strokovno revijo instalater ter porast članstva v društvu, nam vliva dodatno upanje, da smo na pravi poti. Velik porast članstva, ni samo na račun brezplačnega članstva. Člani, ki jih stroka zanima so veseli, da v društvu spremljamo razvoj in tehnologijo ter, da pripravljamo kar nekaj odmevnih projektov in upamo, da jih bomo že v kratkem lahko predstavili širši javnosti. Prva in večja priložnost bo že na spomladenskem gradbenem sejmu MEGRA, kjer bomo predstavili projekt MEGRA + UMNA RABA ENERGIJE. Ivo Klevže

8

Instalater

November 2009

»TISOČ IN ENA NOČ« pravljice, ki se nikoli ne končajo... bi lahko imenovali ponovno srečanje, čez prvo majske praznike leta 2010.

Društvo instalaterjev energetikov iz Maribora ponovno pripravlja skupaj s turistično agencijo TRAVEL AGENCY COLUMBUS, iz Maribora letovanje skozi prvomajske praznike v prihodnjem letu. Za razliko od predhodnih dveh letovanj v Turčiji, smo se tokrat odločili, da obiščemo Tunizijo. Tunizija se nahaja na severovzhodu Afrike, v srčiki arabskega sveta. S svojimi prekrasnimi plažami, s toplim in čistim morjem, s starodavnimi mesti na prepihu civilizacij, s čudežnim svetom puščave in oaz na jugu, kjer se mehke, prostrane sipine izmenjujejo s palmami in zelenjem, spada Tunizija med privlačnejše turistične destinacije. Nastanjeni bomo v prekrasnem hotelu EL MOURADI HAMMAMET RESORT 4*. Hotel leži

v centru letovišča Yasmine Hammamet, ob glavni promenadi, kjer so številne trgovine, bazarji, v bližini medina in tematskega parka Kartagina. Lepa peščena plaža je čez cesto ob hotelu. Oddaljenost do letališča Tunis je približno 70 km.

Ponudba hotela: Velik hotelski kompleks z lepo in udobno urejenimi sobami. 5 restavracij, 3 »a la carte« restavracije, več barov ob bazenu in na plaži; 5 velikih zunanjih bazenov z ločenim delom za otroke; gostom je na voljo tudi sodobni spa center z masažami, fitnesom, savno, pedikuro itd. Senčniki, ležalniki ter brisače so ob bazenu in na plaži brezplačno. Sobe so opremljene s klimatsko napravo, kopalnica z wc-jem, sušilcem za lase, telefo-

nom, SAT-TV-ejem, mini barom, sefom, balkonom, skratka, prijetno opremljene sobe. Na voljo pa je tudi 24-urna sobna strežba. Za zabavo je na voljo diskoteka, mavrska kavarna, dnevni in večerni animacijski program.

Mouradi Hammamet Resort 4* ))slovensko govoreči predstavnik na destinaciji ))osnovno CORIS zavarovanje ))cena velja za odraslo osebo v dvoposteljni sobi

Za otroke: mini klub (5-12 let), 2 zunanja otroška bazena ter veliko igrišče, opremljeno s številnimi igrali.

Cena za otroke/dodatno ležišče:

Šport: teniško igrišče, lokostrelstvo, kegljanje, biljard, namizni tenis, mini golf, odbojka na plaži. Za golfiste, približno 6 km od hotela se nahajata 2 golf igrišči: Yasmine Golf (27 lukenj) in Citrus Golf (45 lukenj). Na voljo so tudi brezplačno vsi nemotorizirani vodni športi. Storitev »Vse vključeno v ceno« zajema: samopostrežni zajtrk, kosilo in večerjo v glavni restavraciji, zgodnji in pozni zajtrk, sendviči, prigrizki, picerija, jedi na žaru; lokalne alkoholne in brezalkoholne pijače, kavni napitki, aperitivi, pijača v barih; 24 urna sobna strežba.

Cena: 459,00 EUR V ceno je vključeno: ))letalski prevoz iz Ljubljane ali Zagreba v Tunizijo in nazaj ))letališke in varnostne pristojbine v vrednosti 79,00 EUR/na osebo zajeto. ))transfer: letališče-hotel-letališče ))7 x vse vključeno v hotelu El

))1. otrok (2-12let) v sobi ½+1 skupaj z dvema odraslima .260,00 EUR ))2. otrok (2-12let) v sobi ½+2 skupaj z dvema odraslima 270,00 EUR ))1. otrok (2-12 let) v sobi ½ skupaj z enim odraslim .-20% ))soba 1/3 449,00 EUR ))soba 1/1 559,00 EUR

Priporočamo zavarovanje rizika odpovedi. Pomembno opozorilo: slovenski državljani potrebujejo za vstop v Tunizijo potni list, veljaven še najmanj 3 mesece po vstopu v državo. Otroci morajo imeti svoj potni list. Splošni pogoji organizatorja so sestavni del tega programa in so na voljo v agenciji. Točen datum odhoda bo znan do naslednje številke strokovne revije INSTALATER.

Prijave: Društvo instalaterjev energetikov Maribor Ahacljeva ul. 12 a 2000 Maribor Tel.: 040/661 448 e-mail: [email protected] ali TA COLUMBUS d.o.o. ga. Joca Ajhmajer SI-2000 MARIBOR Slovenija TEL: +386/2/230-11-12 FAX: +386/2/237-22-32 MOBI: +386/41/478-472 e-mail: [email protected]

November 2009

Instalater

9

S trmo do patenta Niso vsi dovolj dobri, oziroma sposobni, ustvariti nekaj, kar je vredno patenta. V hitrem tehnološkem razvoju, kakršnemu smo priča danes, je to še veliko večji dosežek. V Sloveniji velikokrat slišimo za ustvarjalne in sposobne ljudi. Žal, pa se njihov izdelek, le s težavo prebije v ospredje. Še vedno, vse preveč prisegamo tujemu znanju. V času upokojitve, se je takratna domovina Jugoslavija soočala z velikimi problemi energetske krize. Kljub hitremu naraščanju cen energentov, je bila sreča, da si gorivo sploh dobil. Gospod Marjan je po naravi zelo varčen človek in prav to, ga je privedlo do številnih razmišljanj o varčevanju z energijo. Eno od pomembnejših vprašanj, kako varčevati z energijo v stanovanjskih hišah, je postalo nov izziv, kateremu se ni mogel upreti.

Slika 1 – g. Marjan Filipi, zadovoljen z dosežkom

Z istimi težavami se sooča tudi gospod Marjan Filipi iz Selnice ob Dravi. Po končani osnovni šoli, se je leta 1953 odločil za poklic kovača. Po naravi spada g. Marjan med radovedne ljudi. In prav temu se ima zahvaliti, da je v tovarni Dušika v Rušah, kot vzdrževalec strojnih naprav, našel veliko priložnost za številne izboljšave. Njegove izboljšave so vedno bile velik prispevek k varčevanju z denarjem in lažjemu delu številnih zaposlenih v tovarni. Da so v tistih časih cenili delo, pa pričajo številne pohvale in denarne nagrade, ki jih je g. Marjan prejel. Kljub lastnemu zadovoljstvu, je potrebno vedeti, da delo ob velikih pečeh v proizvodnji ni bilo lahko. Velike temperaturne razlike in prisotni plini, so botrovali raznim obolenjem in celo terjale številne invalidnosti, med katerimi se je znašel tudi g. Marjan. Tudi njega, je ves ta napor leta 1983 prisilil v invalidsko upokojitev.

Trajalo pa je kar nekaj let, da je izdelal svoj lasten kotel za centralno ogrevanje. Po daljšem opazovanju in številnih meritvah, predvsem dimnih plinov in porabe goriva, so se številne prednosti njegovega kotla hitro pokazale. Na pobudo nekaterih strokovnjakov, je leta 2005 vložil patentnemu uradu Slovenije vso potrebno dokumentacijo za pridobitev patenta. Številna dokumentacija, nenehno spreminjanje in dopolnjevanje načrtov in zapisov so zahtevali veliko časa. Kljub vsem težavam, je leta 2007 prejel odločbo o podelitvi patenta s št. 22102

Nizkotemperaturni toplovodni kotel za centralno ogrevanje

izmenjevalnik, od koder potem dimni plini še razmeroma vroči iztekajo skozi izstopno odprtino v dimnik. Toplotni izmenjevalnik je oblit z vodo, tako da v območju izmenjevalnika toplota z dimnih plinov prestopa na vodo, ki se jo potem vodi po sistemu centralnega ogrevanja, tj. po ustreznem cevovodu skozi radiatorje in druge razpoložljive naprave in priprave, kjer voda toploto oddaja v ogrevani prostor, zatem pa se jo ponovno vrača v kotel. Zaradi razmeroma nizke temperature dimnih plinov, na izstopu iz kotla sicer praktično ne prihaja do pojava kondenza v kotlu, po drugi strani pa skozi dimnik izhajajo razmeroma majhne količine toplote. Nizkotemperatumi toplovodni kotel za centralno ogrevanje, s kakršnim se ukvarja pričujoči izum, sestoji iz okrova, ki ga tvori na svoji notranji površini toplotno izoliran plašč s prednjo in zadnjo steno, ki je prirejena za vgradnjo gorilnika za zgorevanje tekočega ali plinastega goriva, medtem, ko je v območju omenjene prednje stene na voljo izstopna odprtina, ki je preko dimovodne cevi povezana z dimnikom. V osrednjem delu kotla, v notranjosti plašča, je zgorevalna komora, v katero na enem koncu sega gorilnik, na njenem nasprotnem koncu pa je predvidena preusmerjevalna komora, h kateri je priključen sklop cevnih toplotnih

izmenjevalnikov. Po izumu je predvideno, da je omenjeni sklop cevnih toplotnih izmenjevalnikov, ki je priključen na prednjo preusmerjevalno komoro, razporejeno med zgorevalno komoro in prednjo steno kotla, obenem priključen tudi na zadnjo preusmerjevalno komoro, ki je razporejena ob zadnji steni kotla, kot tudi, da je na omenjeno zadnjo preusmerjevalno komoro priključen nadaljnji sklop cevi za vodenje dimnih plinov od omenjene zadnje preusmerjevalne komore proti izstopni odprtini in skozi dimovodno cev v dimnik je zapisano v patentni dokumentaciji. Nazadnje omenjeni sklop cevi, za vodenje dimnih plinov je pri nekondenzacijski različici kotla razporejen v zgornji polovici kotla, namreč nad nivojem gorilnika oziroma zgorevanja, pri kondenzacijski različici kotla pa v spodnji polovici kotla, namreč pod nivojem gorilnika oziroma zgorevanja.

Kaj pa v prihodnje? Z delom g. Marjan, iz zdravstvenih razlogov, ne more več nadaljevati. Bolezen je močno načela njegovo počutje. V veliko zadovoljstvo bi mu bilo, da bi s svojim izdelkom pomagal nekomu, ki bi kotel spravil na tržišče. Za oddajo pravice do patenta ne zahteva veliko denarja. Že sama povrnitev vseh nastalih stroškov, ki jih je imel pri izdelavi kotla in pridobitvi dokumentacije, vključno s patentom, bi mu bila v veliko zadovoljstvo.

Prijavitelju je znan nizkotemperatumi toplovodni kotel, pri katerem je v eni steni vgrajen gorilnik, medtem, ko je v nasprotni steni predvidena izstopna odprtina za dimne pline, ki je povezana z dimnikom. Gorivo doteka v gorilnik in tam zgoreva, s čimer se tvori horizontalno potekajoč tok vročih dimnih plinov, ki se ga zatem obrne za 180° in vodi skozi toplotni

Slika 2 - Nizkotemperaturni kotel s patentno št. 22102

10 Instalater

November 2009

Sodobne arhitekturne spake S tem naslovom sem pred dvema letoma zapisal članek, s katerim sem želel opozoriti na nameščanje zunanjih enot klimatskih naprav, ki po mestu kazijo zunanji videz nekaterih zgradb. Predvsem me je motil videz Modne hiše in Zdravstvenega doma, ki stojita v centru mesta Maribor.

Slika 1 - Modna hiša pred obnovo

Danes lahko z zadovoljstvom zapišem, da sem vesel vidne spremembe na objektu trgovske hiše Modna hiša. Obnova objekta, po 50 letih, od kar je bila trgovska hiša predana namenu, je vsekakor bila že nujno potrebna. Kot ob njeni otvoritvi, lahko tudi da-

nes, zatrdim, da bo njena nova podoba Mariboru in Mariborčanom ponovno v ponos. Ali je objekt z novo podobo všeč vsem ne bom presojal. Tto prepuščam vsakemu posamezniku. Vsekakor pa moram izraziti ve-

Slika 3 – Obnovljena Modna hiša v Mariboru, bo ponovno v ponos vsem Mariborčanom

liko zadovoljstvo, da sta investitor in projektanti poskrbela za urejenost klimatskih naprav. Ob številnih mimohodih sem imel priložnost opazovati posamezna

dela pri obnovi zgradbe. Zanimalo me je, kako bodo poskrbeli za klimatske naprave, oziroma za namestitev zunanjih enot, ki zagotavljajo hlajenje pri Split sistemih klimatskih naprav. Na prikazani sliki št. 1, je mogoče videti zgradbo pred obnovo, ko so še njen videz kazili deli klimatskih naprav na pročelju fasade. Na sliki št. 2 je prikazana namestitev zunanjih enot klimatskih naprav. Na sliki št. 3 je videti sedanji videz zgradbe, ki ga ne kazijo deli klimatskih naprav. Dokaz več, kako je mogoče, z malo truda, poskrbeti za urejen in lep videz zunanjosti zgradbe.

Slika 2 – Zunanje enote številnih klimatskih naprav, bo v prihodnje očem zakrita

Obnova Modne hiše bi morala postati vzgled vsem bodočim investitorjem, arhitektom in projektantom, ko bodo načrtovali obnovo pročelja zgradbe, oziroma njene fasade. Spoštovanje dediščine, skrb in pripravljenost, da jo ohranjamo, mora biti vgrajena v vse naše družbeno načrtovanje.

November 2009

Instalater

11

Dan odprtih vrat v prvi Lumarjevi plus energijski hiši Podjetje Lumar IG, vodilni proizvajalec montažnih pasivnih hiš, je to soboto pripravilo dan odprtih vrat, kjer je obiskovalcem in gostom odprl vrata v prvo Lumarjevo plus energijsko hišo. Vsi, ki jih zanima energetsko učinkovita gradnja, so si lahko ogledali hišo vrhunskega slovenskega telovadca Mitje Petkovška. »Veseli smo, da se je Mitja odločil za naše podjetje samoiniciativno. Po številnih pogovorih sta se s partnerico Mojco odločila, da je prav naše podjetje sposobno zgraditi tako varčno hišo, kot si jo želita,« je povedal direktor podjetja Milan Lukič. Mitja je za svoje domovanje izbral plus energijsko hišo, ki bo s pomočjo fotovoltaičnih panelov proizvedla več energije, kot je bo za svoje delovanje porabila, zato bo lahko nekaj energije prodal tudi v električno omrežje. Lumarjevi strokovnjaki so bili od dnevu odprtih vrat, ki se ga je udeležilo okoli 500 obiskovalcev, na voljo za vprašanja obiskoval-

cem, ki so jih zanimale prednosti pasivne gradnje ali razmišljajo o gradnji pasivne hiše. »Mitjeva plus energijska hiša je tudi prva Lumarjeva plus energijska hiša.

Med povabljenimi strokovnjaki je bil tudi predstavnik banke, ki je interesentom predstavil možnosti financiranja.

Plus energijska hiša pomeni, da je poraba energije manjša od ustvarjene energije,« je še dodal Lukič. Sodelavci s področja prodaje, tehničnih priprav in izvedbe so ponudili celostno svetovanje, obiskovalcem pa predstavili tudi gradbene koncepte energetsko učinkovitih montažnih hiš. Za odgovore na vprašanja o prezračevanju in ogrevanju so bili na voljo predstavniki dobavitelja.

Obiskovalce je ob dnevu odprtih vrat pozdravil tudi lastnik nove Lumarjeve hiše, vrhunski telovadec Mitja Petkovšek. »Sploh nisem pričakoval, da bo moja Lumarca požela toliko zanimanja. Veseli me, da so ljudje dovzetni za okolje in naravo ter jih zanima energetsko učinkovita gradnja. Marsikoga je zanimalo tudi, kako je mogoče zgraditi hišo, s katero bom tudi nekaj zaslužil, saj bo

proizvajala več energije, kot je potrebuje za zagotavljanje ugodnega bivanja, « je povedal Petkovšek. Obiskovalci so ob dnevu odprtih vrat tako lahko izmenjali izkušnje z lastniki hiš, Mitjem in predvsem s strokovnjaki podjetja Lumar, ki je prejšnji teden v Ljubljani prejelo priznanje Zlata Gazela 2009 za najbolj rastoče podjetje v Sloveniji.

Več informacij: Marko Lukić, Lumar IG d.o.o. Tel: 02 421 67 50 e-pošta:[email protected]

12 Instalater

November 2009

Sistemi cevnega omrežja Sistem ogrevalnih naprav, kjer se ohlajena voda iz grelnega telesa, vrača po cevovodu, skupaj s predtočno napeljavo, imenujemo dvocevni sistem (slika 1). V bistvu je sistem, ki je podprt z obtočno črpalko enak gravitacijskemu sistemu.

Ogrevanje s toplo vodo v enocevnem sistemu Predvsem v malih enodružinskih hišah in etažnih stanovanjih (do cca. 12 kW skupne moči), je ta

oddaje toplote, na posameznih grelnih telesih je možna, s pomočjo vgrajenega regulacijskega ventila na grelnem telesu. Temperatura ogrevalnega medija se zmanjšuje, z vsakim prehodom skozi grelno telo, zato morajo biti grelna telesa, ki so bolj oddaljena od vstopa ogrevane vode, večja. Iz tega razloga izberemo, zaradi padca temperature, med pretokom in povratnim vodom: ΔV = 10 K.

Tako ostaja razlika v velikosti grelnih teles omejena. Dolžina krožnega voda z njenim številom grelnih teles, ne more biti poljubna. Pri večjih zgradbah lahko uporabimo enocevni sistem samo v primeru, da vsako nadstropje ali stanovanje, najprej oskrbimo z dvocevnim sistemom do etažnega razdelilnika in nato z lastnim enocevnim sistemom. Ta več krožen enocevni sistem lahko uporabimo ravno tako, samo do zmogljivosti 12 kW, za posamezni Legenda k sliki št. 2:

Slika 1 – Toplovodno radiatorsko ogrevanje, dvocevni sistem s spodnjo razdelitvijo in, z odprto raztezno posodo

Dvocevni sistem se uporablja pri večini malih in velikih ogrevalnih napravah. Na vseh grelnih telesih je vgrajen navaden regulacijski ventil, da lahko vsa ogrevala, skozi predtok,

prejemajo skoraj enako temperaturo ogrevalnega medija. Tlačni upor v cevnem razvodu, ki deluje na obtočno črpalko je, zaradi paralelnega preklopa grelnih teles, relativno majhen.

preprosta in cenovno dostopna cevna napeljava, z zaporedno vezavo vseh grelnih teles, zelo primerna. Ogreta voda, v krožnem obtoku, prehaja skozi vsa ogrevalna telesa (slika 2). Regulacija

))ZS .................... zaprt sistem ))P ......................... praznjenje ))OP ................... odzračevanje ))R .............................. radiator ))SP ................ smer pretoka ))OK ............... ogrevalni kotel ))RP ..... radiatorski priključek ))VV ................ varnostni ventil ))OČ ............... obtočna črpalka

Legenda k sliki št. 1: ))ORP ... odprta raztez. posoda ))RC...... regulacija cirkulacije ))P...................praznjenje ))LP.........lokalno prezračevanje ))R ................................ radiator ))PV ..................... povratni vod ))PO ............ predtok ogrevanja ))OK ............... ogrevalni kotel ))VPC ... varnostno prelivna cev ))VP ........... varnostni predtok ))VPV ... varnostni povratni vod ))CPV ......centralni prezrač. vod Slika 2 – Enocevno toplovodno ogrevanje s pomočjo črpalke, z vodoravnim krožnim tokom v zaprtem sistemu

November 2009

Instalater

13

Legenda k sliki št. 3: ))ZS ...................... zaprt sistem ))P .......................... praznjenje ))OP .................. odzračevanje ))R .............................. radiator ))SP .................. smer pretoka ))PV ................ povratni vod ))PO ....... predtok ogrevanja ))OK ............. ogrevalni kotel ))GT ................... glavni tok ))DT .... delni tok do radiatorja ))VV ............. varnostni ventil ))OČ .............. obtočna črpalka enostavnejša. Slaba stran enocevnega ogrevanja je v tem, da moramo obvezno vgraditi obtočno črpalko, tudi pri manjših napravah, da ne pride do tlačnih izgub. Na ta način dosežemo enak učinek, kot ga imajo dvocevni sistemi. Slika 3 – Toplovodni enocevni ogrevalni sistem z obtočno črpalko, zaprt sistem

ogrevalni krog. To je prikazano na sliki 3 z verzijo A. Vsak ogrevalni krog lahko dodatno reguliramo, s pomočjo conskega ventila. Kratka povezava med pretokom in povratnim vodom pri vsakem grelnem telesu je značilna za enocevni sistem. Pred leti se je uporabljal enocevni sistem s celotno količino pretočne vode, preko grelnega telesa. Zaradi potrebe po varčevanju z energijo se sistemi brez kratke povezave, več ne uporabljajo. Prav tako je danes pomembno, da lahko vsako grelno telo posebej, reguliramo in zapremo. To pa v preteklosti ni bilo mogoče, brez zaprtja celotnega sistema.

Pri horizontalni razdelitvi ima v kratki povezavi, pri izhodu za ogrevanje, dodatno zapiralo. Danes imajo na tržišču ponujene armature odgovarjajoče kombinacije za regulacijo in zaporo. Prednost enocevnega sistema je manjše število cevnih vodov, po-

ljubna namestitev grelnih teles, kar je primerno predvsem, pri sanaciji starih zgradb, ki še nimajo lastnega centralnega ogrevanja. Predhodno, pred montažo, je potrebno narediti preprosti izračun, da ugotovimo potreben učinek ogrevanja. S tem je nato montaža

Verzija B na sliki št. 3 prikazuje horizontalno položeno enocevno ogrevanje, z danes uporabljenimi specialnimi ventili. S temi ventili lahko reguliramo maksimalni pretok vode skozi grelna telesa. To rešitev prikazuje slika št. 4. V naslednji verziji enocevnega sistema je dvižni vod izpeljan kot krožni vod in je povezan z grelnimi telesi, preko predtočne napeljave in napeljave povratnega voda. Prav tako lahko uporabimo kombinacijo horizontalne in vertikalne razdelitve. V vsakem primeru ima vsako grelno telo lasten regulacijski ventil.

Slika 4 – Vgrajena ventilska garnitura v dodelani radiator

Dolgoročno gledano pa so obratovalni stroški nekoliko višji, zaradi učinka pretoka ogrevalnega medija na zaporedno vezana grelna telesa. To pa zaradi tega, ker se medij v ogrevalnem sistemu ohlaja, glede na dolžino cevne napeljave in se zato mora površina grelnega telesa povečevati.

14 Instalater

November 2009

Lokalno ogrevanje prostorov V zimskem, oziroma hladnem obdobju prostore ogrevamo. Toplota v prostoru mora ustrezati načinu delovanja ljudi v teh prostorih. Pri mirovanju je temperatura višja, pri razgibani fizični aktivnosti pa nižja. Človeka naj v običajnem oblačilu in pri običajni aktivnosti ne zebe.

Slika 1 – Tipi kaminov z odprtim kuriščem

Načini ogrevanja V prostor prihaja, skozi stene, okna in vrata, hladen zrak. Zato moramo hladne prostore pozimi ogrevati. Gorivo lahko zgoreva v prostoru, ki ga želimo ogreti. V takšnih primerih govorimo o lokalnem ogrevanju. Toplota se tako, preko ogrevala, neposredno

nje s sobnimi pečmi ali kamini spada med najstarejše načine ogrevanja. Pri sobnih pečeh se vir toplote nahaja neposredno v prostoru, ki ga ogrevamo. Sobna peč ni samo poceni rezervni vir energije, temveč z njo prihranimo veliko energije, saj nam v prehodnem času ni po-

Preglednica št. 1: Približne mere za vgradnjo kamina velikost kurišča

≈ 50 – 70 : 1

Velikost kurišča

Površina prostora

širina : višina : globina

≈ 4 : 3 : 2,5

Velikost kurišča

presek dimnika

≈ 10 : 1

širi po prostoru. Za to je potrebna lokalna peč. Gorivo lahko zgoreva tudi drugje in nastalo toploto, s pomočjo medija, (vode, pare, zraka) prenaša v ogrevan prostor. V takšnem primeru govorimo o centralnem ogrevanju.

trebno zagnati centralnega ogrevanja. Ogrevanje mora biti tako, da lahko izbiramo in vzdržujemo zaželeno temperaturo v prostoru. Paziti moramo, da se zrak, zaradi ogrevanja, v prostoru ne kvari.

Slika 2 – Prerez višine kamina

Najbolj znane so železne peči na drva ali premog.

peči pri polni obremenitvi.

Peči na trdna goriva delimo na: Da se toplota bolje izkoristi, se dimni plini ne smejo odvajati neposredno v dimnik, temveč šele potem, ko se ohlade, v dimnih kanalih v peči. Največkrat so ti kanali v zgornjem delu peči. Take peči izkoriščajo toploto drv in premoga tudi do 80 %. Temperatura odhajajočih dimnih plinov pa je še vedno okoli 200 o C, kolikor je tudi temperatura

a.) Odprte kamine b.) Kaminske peči c.) Lončene peči d.) Železne peči

a.) Odprti kamini Namen klasičnega odprtega kamina je, v prvi vrsti, za ogrevanje prostorov z odprtim kuriščem. V preteklosti so bili kamini v uporabi za ogrevanje prostorov na raznih dvorcih in palačah. V se-

Peči za trdna goriva Ko se v prehodnem obdobju, proti večeru, stanovanje ohladi, je primerno zakuriti v kaminu ali kakšni drugi sobni peči. Ogreva-

Peči za trdna goriva obstajajo v mnogih oblikah: kamini, peči, toplozračne peči, železne itn.

Preglednica št. 2: mere za vgradnjo kamina z odprtim kuriščem Površina prostora v m2

Približne mere za kurišče v cm b

h

t

Presek dimnika v cm 1) 1-stranski

2 do 3stranski

15 – 20

60 – 65

45 – 50

35 – 40

20

22,5 – 25

20 – 30

70 – 75

50 – 55

40 – 45

22,5

25 – 30

25 – 35

75 – 80

55 – 60

45 – 50

25

30 – 35

35 – 50

85 - 100

65 - 70

50 - 60

30

35

1) Učinkovito delovanje pri višini dimnika okoli 6 – 8 m.

Slika 3 – Dovod svežega zraka s pomočjo dimnega kanala

November 2009

Instalater

15

kuriščem mora biti v sorazmerju z velikostjo prostora. V preglednici št. 1 so podane približne mere za vgradnjo 1-, 2-, 3-stranskega kamina.

rega vteka zrak, potreben za zgorevanje. Dimni plini imajo višjo temperaturo kot okolišnji zunanji zrak, zato so specifično lažji in se dvigajo.

Približne mere za vgradnjo kamina z odprtim kuriščem so podane v preglednici št. 2.

Tlak je odvisen od višine dimnika in razlike gostot dimnih plinov in zunanjega zraka. Če je hladnejše, bo tlak močnejši, prav tako, če so dimni plini bolj vroči. Vsak kamin z odprtim kuriščem potrebuje svoj dimnik, ki stoji zadaj ali ob strani. Po pravilih je predpisani presek dimne tuljave ≥ Ø 20 cm ali ≥ 20 x 20 cm. Po navedbah proizvajalcev so možni tudi manjši ali večji preseki dimnih tuljav, kot je prikazano v preglednici št. 2.

Primer: 1 stranski kamin z odprtim kuriščem Velikost prostora 30 m2 Velikost kurišča 30/60 = 0,5 m2 Odprtina kurišča za kamin z odprtim kuriščem: Širina x Višina ≈ 80x60 cm Globina ≈ 50 cm Mere v cm: ≈ 80/60/50 Presek dimnika = odvodna dimna cev ≈ 0,05 m2 = Ø 25 oziroma 22,5/22,5 cm Na sliki št. 2 je v prerezu prikazana višina kamina.

Dovod zraka za zgorevanje Kamin z odprtim kuriščem potrebuje, po predpisih, za pravilno zgorevanje, lasten dovod zraka, ki ni v povezavi s prostorom v katerem je postavljen. Zato je potrebno paziti, da:

Slika 4 – Kaminska peč

danjosti so kamini, v eno ali več družinskih hišah, popularni zaradi lepega videza in služijo predvsem za okras ter včasih tudi kot dopolnilno ogrevanje prostora. Kurjenje v kaminu ustvarja prijetno ozračje s prijetno toploto, ob odprtem ognju. Vendar imajo kamini, z odprtim kuriščem, zelo slab toplotni izkoristek, nekje med 30 do 50 %. Kamine z odprtim kuriščem moramo priključiti na samostojen dimnik. Vgradnja kamina je v preteklosti spadala med zahtevnejša dela, ki so jim bili kos le vrhunski mojstri. Danes lahko na tržišču kupimo že izdelani kamin, ki ga je potrebno samo še sestaviti in obdelati. S tem je zagotovljen pravilen vlek in popolno zgorevanje. Kamini z odprtim kuriščem spadajo po predpisih med majhne kurilne naprave z občasnim delovanjem. To pomeni, da stalna uporaba za ogrevanje prostora ni dovoljena. Pri kaminu z odprtim kuriščem so najpomembnejši elementi, oblika kurišča iz šamotne

opeke ali iz litega železa, premer in višina dimnika ter zadosten dovod zraka za zgorevanje. Da zmanjšamo toplotne izgube, ki nastajajo pri vleku, skozi dolgi dimni priključek, je priporočljivo, da je dimnik v sredini zgradbe.

Dimniki Dimnik ima nalogo, da odvaja zgorele pline iz kurišča in, da ustvarja potreben vlek. Posledica tega je podtlak v kurišču, v kate-

))je v prostoru, kljub zaprtim oknom, zadostna količina zraka ))bo prostor, skozi katerega priteka hladen zrak, primerno ogret

Vgradnja kamina z odprtim kuriščem je primerna za prostor z minimalno površino okoli 20 m2. Kamina ne smemo vgraditi v bližini okenskih odprtin. Pred kaminom naj ne poteka glavna komunikacija v prostoru. Za kurjenje je priporočljiva uporaba drv (polena), predvsem iz breze ali bukve, pri kaminih z zaprtim kuriščem pa se uporabljajo tudi briketi iz lesnega premoga. Najprimernejša so suha drva, stara vsaj 2 leti. Nikakor pa za kurjenje v kaminu ne smemo uporabljati svežih drv.

Tipi in dimenzije Kamine z odprtim kuriščem delimo na 1-, 2-, 3- ali 4-stranske, pri čemer je velikost dimnega priključka odvisna od površine kamina. Velikost kamina z odprtim

Slika 5 – Zaščita pred vnetljivimi materiali

16 Instalater

November 2009

Legenda k sliki 6: 1. Kurišče z rešetko 2. Prostor za pepel s predalčnikom za pepel 3. Pokončni/padajoči in ležeči dimovodi 4. Dimni priključek 5. Stena peči obložena s ploščicami 6. Čistilna odprtina 7. Podstavek peči 8. Ometane stene s krožno klopjo za sedenje 9. Vgrajena ogrevalna površina iz pločevine varnost. Ti so sedaj prepuščeni večji odgovornosti izvajalcem. Naprave morajo biti opremljene z oznako CE in s podatki, ki označujejo: tip peči, njen učinek, izkoristek, potreben vlek, vsebnost izpušnih plinov itn.

Postavitev in odmiki

Slika 6 - Osnovna lončena peč

))ne pride do prepiha za ljudi, ki sedijo pred odprtim kuriščem kamina. Za potreben dovod svežega zraka, je priporočljiv poseben dovodni zračni kanal, preko katerega lahko dovajamo zrak iz zračnega prostora v kleti, ali direktno od zunaj . Zračni kanal lahko namestimo direktno pod rešetko kurišča , s strani ali s sprednje strani podnožja kamina. Velikost zračnega kanala določimo na osnovi velikosti kurišča in prostornine prostora, kjer je nameščen kamin. Na sliki št. 3 je prikazan prerez kamina z dovodom svežega zraka za zgorevanje, skozi dimni kanal, iz kleti. Kamini z odprtim kuriščem morajo imeti tudi varnostno območje pred kuriščem, narejeno iz ognjeodpornega materiala, tako,da ne pride do požara. Da se prostor ne

ohlaja v času, ko kamin ne deluje, je v dimniški priključek potrebno vgraditi dimno loputo. Kamina, z odprtim kuriščem, med delovanjem, ne smemo pustiti brez nadzora.

b.) Kaminske peči Izvor porekla kaminske peči izhaja iz Skandinavije. Kaminske peči ustvarjajo prijetno fiziološko atmosfero, podobno kot kamini z odprtim kuriščem. Delujejo z visokim izkoristkom, podobno kot železne peči. Kaminska peč (ogrevalni kamin, lončena kaminska peč) je načeloma izdelana kot prenosna peč. Velikokrat pa so peči narejene tako, da jih moramo dokončno obdelati na licu mesta. Kaminska peč ima kurišče, oziroma zgorevalni prostor, ki je narejeno iz litega železa, kurišče, pa je s sprednje strani, večinoma zaprto s steklenimi vrati, skozi katera polnimo

peč s kurivom. Pri zaprtih vratih deluje kaminska peč z odgovarjajočim visokim učinkom, ki dosega izkoristek tudi do 90 %. Stranske stene so iz litega železa in so lahko z zunanje strani obložene s ploščicami. Kaminska peč je vsekakor podobna lončeni in njeno kurišče lahko uporabimo tudi za kuhanje ali peko. Z lesnimi peleti (stisnjeni v cilindrični obliki) lahko, v povezavi z zalogovnikom za kurivo, uredimo popolnoma avtomatski dovod goriva. S tem pa istočasno zagotovimo boljše, oziroma popolno izgorevanje, v kurišču.

Kaminske peči so izdelane po smernicah DIN EN 13 229 in DIN EN 13 240, v katerih je podan poudarek na izdelavo in manj na gradbene zahteve ter požarno

Vrsta lončene peči

merska enota

Povprečna debelina stene

cm

13-11

10 – 9

<9

Nazivna toplotna vrednost

kW/m2

≈ 0,7

0,9 – 1,1

> 1,2

Toplotna akumulacija 1)

h

≥ 10

≥8

≥5

Teža na površino

kg/ m

≈ 250

≈ 200

≥ 150

1)

2

≈ Čas trajanja, da se ogreje na povprečno temperaturo 50 C o

Tudi dimna cev mora biti izdelana iz negorljivega materiala in po predpisih, z minimalnim odmikom 40 cm. V kolikor je cev obdana s toplotno izolacijo debeline 2 cm, zadostuje minimalni odmik 10 cm. Pri prehodih dimne cevi skozi stene iz gorljivega materiala, mora biti dimna cev negorljiva in s slabo toplotno prevodnostjo ter vstavljena v zaščitno cev, z minimalnim odmikom 20 cm.

Predpisi

Preglednica št. 4: Toplozračna lončena peč težka

Za namestitev, odmik od gorljivih gradbenih materialov itn., so posebej pomembna navodila proizvajalca. Pred odprtino kurišča morajo biti nameščena tla, iz nevnetljivega materiala ali tla obložena s pločevino, oziroma varnostnim steklom, kot je prikazano na sliki št 5.

Srednje težka

Lahka

a.) Lončene peči Lončene peči imajo večstoletno tradicijo, predvsem v kmečkih hišah, gradovih in dvorcih, za ogrevanje reprezentančnih prostorov. Zaradi energetske krize in stalnega naraščanja cen goriv so lončene peči v zadnjih 20 letih, kot dodatno ogrevanje, v družinskih hišah, doživele ponoven preporod. Ocenjuje se, še posebej z gradbeno biološke strani, da prijetno sevalno toploto čutimo, kot naravni način ogrevanja.

November 2009

17

Instalater

Preglednica št. 3: Približne vrednosti toplotne moči in akumulacija toplote Vrsta lončene peči

merska enota

težka

Srednje težka

Lahka

Povprečna debelina stene

cm

13-11

10 – 9

<9

Nazivna toplotna vrednost

kW/m

≈ 0,7

0,9 – 1,1

> 1,2

h

≥ 10

≥8

≥5

≈ 250

≈ 200

2

Toplotna akumulacija 1) Teža na površino 1)

Slika 7 – Zidani štedilnik obdelan s pečnicami

Lončena peč se je razvila iz krušne peči. Velik kurilni prostor je zamenjal manjši, prostornino pa zapolnimo s toplotnimi kanali. Oblika peči je poljubna in jo lahko prilagajamo prostoru, v katerem bo nameščena. Lončene peči so večinoma zidane in velikokrat obdane tudi z umetniško izdelanimi, neporoznimi pečnicami, izdelanih iz žgane gline, ki lahko dosegajo površinsko temperaturo do 150 oC.

uravnavanje temperature in ogretje prostora pri teh vrstah peči ni mogoč. Delovanje: V notranjem delu

Peči so lahko fiksni ali prenosni hranilnik toplote, v katerih lahko kurimo z drvmi, šoto in briketi iz rjavega lesnega premoga. V sodobnih izvedba se uporabljajo tudi za ogrevanje s kurilnim oljem ali plinom. Na trgu obstajajo tri različne vrste lončenih peči, ki se razlikujejo po načinu in uporabi: ))Osnovna lončena peč ))Prenosna lončena peč ))Toplozračna lončena peč

Osnovna lončena peč Osnovna lončena peč je fiksno zidana in z zelo veliko akumulacijo toplote. V njej lahko kurimo velike kose drv, v odgovarjajoči izvedbi rešetke, pa tudi z briketi iz rjavega lesnega premoga. Hitro

Slika 8 – Mere kurilnega vložka

kg/ m

2

≥ 150

≈ Čas trajanja, da se ogreje na povprečno temperaturo 50 C

lončene peči so izvedeni horizontalni in vertikalni dimni kanali, po katerih potujejo dimni plini, od kurišča v dimnik, in oddajajo toploto, ki se akumulira v ohišju peči. Za ogretje peči potrebujemo približno 2 uri, odvisno od velikosti, debeline sten in vrste vgrajenih materialov. Od naštetega je odvisen tudi akumulacijski čas toplote. Temperatura na zunanjih stenah lahko znaša od 50 do 90 o C. V preglednici št. 3 so navedene približne vrednosti za toplotno moč in čas trajanja akumulacije toplote v lončenih pečeh. Na sliki št. 6 je shematski prikaz osnovne lončene peči, srednje težka gradnja. Zunanje mere za standardno osnovno lončeno peč

o

se določijo na osnovi velikosti pečnice (lončena ploščica). Na primer, da je zunanja mera pečnice 4 ½ x 3 ½ x 5 znaša zunanja mera lončene peči 99 x 77 x 110 cm (b širina x t globina in h višina). Krušna peč: Med posebne vrste lončenih peči prištevamo krušne peči, ki so v preteklosti bile značilne na podeželju. Krušne peči so v imele dvojno vlogo. Služile so predvsem za peko hrane in ogrevanje prostorov, v zimskem obdobju. Kurišče v krušni peči je kar na osnovni površini, na katero se naloži kurivo, ki ga zakurimo od zgoraj.

18 Instalater

November 2009

vaja s konvekcijo, preko nastavljivih zračnih rešetk. Pri lončenih pečeh pomeni to najhitrejši način za ogrevanje prostorov. Po določenem času, ko se segreje zidovje peči, odvisno od debeline in vrste materiala zidov, začne v prostoru za daljši čas sevati toplota. Mere peči: Velikost ogrevalnega vložka se ureja po toplotni obremenitvi, ki so določene po smernicah DIN EN 12 831. Zunanje mere za toplozračne lončene peči se povzamejo po merah za ogrevalni vložek in vleka, skozi dimne kanale, plus stranski odmik okoli 8 do 15 cm in zgoraj minimalno 20 cm ter debeline zidov. V preglednici št. 4 in na sliki št. 8, so podane mere za toplozračne lončene peči.

Hypokausten lončena peč

Slika 9 - Hypokausten lončena peč

Lončeni zidani štedilnik Štedilniki, ki so zidani z opeko in obdani z lončenimi ploščicami so namenjeni kuhanju, pečenju in ogrevanju. Dimni plini, ki zgorevajo v štedilniku, imajo vlek skozi zidane dimne kanale in vgrajene elemente v štedilniku, preden preidejo v dimnik. Na tak način segrevamo kuhalno ploščo, pečnico, toplo vodo, če je vgrajen vodni kotliček in, v masivnem zidovju, akumuliramo nastalo toploto. Zidan štedilnik, obložen z lončenimi ploščicami je prikazan na sliki št. 7.

čevine, ki se ne deformira. Vgrajena pečica je emejlirana z obeh strani, okoli katerih se ustvarja popoln tokokrog vročih dimnih plinov. Kurišče je, v večini primerov, narejeno iz šamotne opeke. Tako lahko v kurišču zagotovimo delovanje z višjimi temperaturami. Na kakovost zgorevanja v kurišču vpliva tudi dotok segretega sekundarnega zraka. S tem dosežemo idealne vrednosti emisij, ki se po navadi gibljejo globoko pod določeno mejo. Za kurjenje najpogosteje uporabljamo les ali rjavi premog.

Toplozračne lončene peči Med glavne sestavne dele štedilnika spada kuhalna plošča, ki je narejena iz posebne jeklene plo-

Toplozračne lončene peči spadajo med najpogosteje uporabljen lon-

čene peči in so primerne ))Za dopolnilno ogrevanje centralnemu ogrevanju, v prehodnem obdobju, ko še ni racionalna uporaba centralnega ogrevanja ))Za dodatno ogrevanje, v najbolj mrzlih zimskih dnevih, če s centralnim ogrevanjem ne dosežemo v prostoru želene toplote, ker je bil izračun za potrebno toploto narejen na tesno in prilagojen boljši izrabi, v drugem letnem času, ali ))Z odgovarjajočimi zračnimi kanali, kot toplotno zračno gretje, za več prostorov ali za celotno eno družinsko hišo. Delovanje: Pri toplozračnem ogrevanju se toplota v prostor do-

Preglednica št. 4: Toplozračna lončena peč Toplotna moč v kW

približno

vključno z vleko dimnih plinov Mera v cm

Čelna plošča v cm:

7

8

6

9

11

Širina

b

33

41

41

Globina

t

44

47

62

Višina 1)

h

60

80

80

b'

42

48

48

h'

79

83

83

110

122

132

Širina Višina

1)

približno

5

Teža brez obzidave v kg Teža z obzidavo v kg

-

50

65

Ogrevalna površina

iz litega železa

0,95

0,95

1,40

v m2

iz keramike

1,50

1,90

2,80

14,5/16

18

18

Dimna cev Ø v cm 1)

Povečanje višine peči in čelne plošče za približno 25 cm.

Pri Hypokausten lončenih pečeh govorimo, o toplozračni lončeni peči. Topel zrak pri Hypokausten lončeni peči ne dovajamo direktno v prostor, ampak deluje preko sten, ki so obložene s ploščicami ali preko Hypokausten površin, deluje kot sevalno ogrevanje. Ogreti zrak se dviguje navzgor in prenaša toploto na površine sten in obrača ohlajeni zrak nazaj, kjer se krogotok začne. Na sliki št. 9 je v prerezu prikazano delovanje Hypokausten lončene peči. Ogrevalna sposobnost lončenih peči je velika, vendar pa takšne peči potrebujejo veliko časa, da se segrejejo. Zaradi velike mase imajo veliko akumulacijsko sposobnost, tako lahko dobro segreto peč uporabljamo še dolgo, ko v kurišču dejansko ni več ognja. Namen lokalnega ogrevanja je predvsem, kot dodatno ogrevanje v prehodnem obdobju, ko še ni smotrno ogrevati s centralnim ogrevanjem. Med prednosti lokalnega ogrevanja štejemo nizke stroške pri gradnji in premičnost ogreval. K naštetim lastnostim ne moremo prištevati odprtega kamina. Stroški za njegovo izgradnjo so veliki, izkoristek pa majhen. Služijo pa dobro za dekoracijo prostora in uživanje ob prasketanju ognja, ki ga ustvari svetloba plamena.

November 2009

Instalater

19

Hranilnik za dolgotrajno shranjevanje toplote Količina sončne energije, v ogrevalni sezoni, je bistveno manjša, kot v letnem času. Prav je, da v času sončnega obdobja, poskrbimo za ogretje večje količine vode, ki jo bomo koristili takrat, ko bo to potrebno. Torej se moremo odločiti, ali potrebujemo toplotni hranilnik za krajše, oziroma daljše, obdobje.

Preglednica št. 1: Približne vrednosti hranilnika, za dolgotrajno shranjevanje toplote Vrsta hranilnika 1)

Volumen po m2 površine sončnih sprejemnikov

Vroča voda

1,5 – 2,5 m3

Gramoz-voda

2,5 – 4,0 m3

Sezonski hranilnik

4,0 – 6,0 m3

Zemeljska sonda

8,0 – 10,0 m3

1) Vrednost za velike naprave

Slika – Način uporabe podzemnega zbiralnika vode

Hranilniki za daljše obdobje prihajajo vse bolj v uporabo.S takšnimi sezonskimi hranilniki, lahko koristimo shranjeno solarno toploto za centralno ogrevanje, v hladnem zimskem obdobju. Naravni vodni hranilnik Naravni vodni hranilniki, so veliki podzemni zbiralniki vode, v katerih je, zaradi neprepustnih kamnin, gramoza, peska ali gline shranjena, velika količina vode. Vodo, ki je hranjena v velikih globinah, je mogoče koristno uporabiti, za različne namene. S

globini 300 m. Pri pogonu lastne električne centrale, ki jo poganjajo z repičnim oljem, ogrevajo, z viškom proizvedene električne energije v poletnem obdobju, vodo v podzemnem hranilniku. Z razpoložljivo energijo segrejejo vodo tudi do 70 oC.

do 2,5 m. Zemeljski hranilnik za ogrevanje s sondami je odvisen predvsem, od geološke sestave tal. Primerna so z vodo zasičena prepustna glinena tla, ki dopuščajo počasni pretok podtalnice. S tem zagotovimo čim manjši odliv toplote.

S shranjeno toploto nato, v zimskem obdobju, s talnim ogrevanjem ogrevajo preko 7500 m2 delovnih površin v notranjosti zgradbe. S tem pokrijejo približno 90 % vseh toplotnih potreb za ogrevanje.

Z zemeljskim toplotnim hranilnikom in z odgovarjajočo površino sončnih sprejemnikov, dobimo velik ogrevalni sistem. V primerjavi hranilnikov z enako zmogljivostjo, so investicijski stroški za zemeljski toplotni hranilnik ugodnejši, od sezonskega vodnega hranilnika. Zemeljski hranilniki, ki jih ogrevamo z zemeljskimi sondami, so lahko izdelani modularno in z možnostjo kasnejše nadgradnje. V kraju Neckarsulm, mestna četrt Amorbach, imajo izdelane načrte za izgradnjo 750 stanovanjskih enot, kjer bo nameščenih 12 000 m2 sončnih sprejemnikov, za ogrevanje zemeljskega toplotnega hranilnika, z volumnom 115 000 m3.

Za hlajenje, v poletnem obdobju, uporabljajo drug vodni zbiralnik, ki se nahaja v globini 50 m in z energijo napaja pogon za klimatsko napravo ter absorpcijski hladilni stroj. Na tak način pokrijejo preko 60 % vseh potreb za hlajenje prostorov. V zimskem obdobju pa uporabljajo ta isti vodni toplotni hranilnik, tudi za ogrevanje prostorov, s pomočjo toplotne črpalke.

sončnimi sprejemniki, ki proizvajajo toploto, lahko, skozi vrtino, dovajamo toploto v zbiralnik in jo, po potrebi, preko druge vrtine, odvajamo ogreto nazaj, navzgor za uporabo. Naravni vodni zbiralniki zahtevajo, za dobro delovanje, ustrezne talne razmere.

Toplotni hranilnik z zemeljskimi sondami

Na sliki je prikazan shematski prikaz uporabe podzemne vode, ki so ga izvedli v Nemčiji, za ogrevanje in hlajenje zveznega parlamenta v Berlinu. Prvi vodni toplotni hranilnik se nahaja direktno pod parlamentom,v

Hranilnik toplote shranjuje toplotno s pomočjo zemeljske sonde, podobno kot sezonski vodni hranilnik. Toplota se preko zemeljske sonde prenaša na zemeljske podlago, v globinah od 20 do 90 m. Razmik sond znaša od 1,5

V toplotni hranilnik bo vgrajenih 1152 zemeljskih sond, ki bodo aktivno ogrevale do globine 30 m. Sonde bodo nameščene z razmikom 2 x 2 m. Z vgrajenimi sončnimi sprejemniki želijo pokrivati 45 % vse potrebne energije. V preglednici št. 1 so prikazane približne vrednosti hranilnika, za dolgotrajno shranjevanje toplote.

Podjetje SIERRA, proizvajalec toplotnih prenosnikov, je pred časom predstavil revolucionarno novost med nizkotemperaturnimi ogrevali – KONVEKTORSKI RADIATOR THERMOFON. Konvektorski radiator Thermofon deluje na principu naravne konvekcije, zato ne vsebuje ventilatorja, deluje brez električne energije ter je povsem neslišen. Ogrevalo Thermofon je namenjeno le ogrevanju in ni primerno za hlajenje prostorov. Bistvena prednost Thermofona je, da ogreva prostor že pri zelo nizki temperaturi ogrevne vode in zato lahko v prehodnih obdobjih omejite temperaturo ogrevne vode le na 35°C. Priporočamo pa, da ogrevalni sistem vseeno dimenzionirate na temperaturo vode 45°C, lahko pa tudi na več, saj je Thermofon izredno učinkovit tudi pri višjih temperaturah. Nizkotemperaturni konvektorski radiator Termofon je primeren za uporabo tako pri novogradnjah kot pri adaptaciji starih ogrevalnih sistemov. V primeru, da želimo star visokotemperaturni ogrevalni sistem posodobiti v varčnejši nizkotemperaturni sistem, vendar ne želimo spreminjati instalacij centralnega ogrevanja po objektu, je Thermofon idealna rešitev saj ga enostavno namestimo na mesto starega radiatorja (slika 1).

Priključki so prilagodljivi glede na različno pripravljene instalacije, bodisi iz leve ali desne strani, lahko pa tudi iz spodnje strani. V kolikor so vodni priključki pripravljeni v standardnih merah, se vse cevne instalacije skrijejo pod dekoracijsko masko. Za primere, ko pa so grelna telesa predvidena pod okenskimi linami vdolbenimi v steno, pa ponujamo vgradno izvedbo Thermobox. Pri snovanju Thermofona in Thermoboxa je bila posebna pozornost namenjena enostavni montaži in servisiranju, ter transportu in prenašanju, saj največji model tehta le 21kg.

Kapaciteto definiramo z velikostjo toplotnega prenosnika (dva, štiri ali šest redni) in z dolžino ogrevala (od 600mm pa do 1200mm). Za točen izračun kapacitete na osnovi temperaturnega režima vode in sobne temperature pa ponujamo tudi enostaven računalniški program, ki izračuna točne grelne kapacitete pri danih pogojih. Višina ohišja je lahko 575mm in 675 mm.

Lokalna regulacija se lahko izvede na več načinov, in sicer: Slika a (1 in 2) – brez posebne regulacije samo na osnovi temperaturnega režima vode Slika b – s pomočjo termostatskega radiatorskega ventila Slika c – z ročno nastavljivo loputo Slika d – s termostatsko krmiljeno loputo na motorni pogon, ki potrebuje 9V baterijo z ocenjeno življenjsko dobo 3 leta, krmilni termostat pa je lahko vgrajen na napravi ali na steni prostora



a.1.

a.2.

b.

c.

d.

Glede na želeno temperaturo v prostoru se Thermofon odziva bistveno hitreje kot ostala grelna telesa, zato dosežemo nastavljeno temperaturo zelo hitro. Z učinkovito a enostavno regulacijo si zagotovimo optimalno ugodje in zdravo klimo v prostoru, ki skrbi za naše dobro počutje in produktivnost. Če strnimo vse zgoraj naštete lastnosti in prednosti Thermofona lahko ugotovimo, da je to idealno grelno telo za vse vrste nizkotemperaturnih ogrevalnih sistemov, pa naj bo vir toplote kondenzacijski kotel, toplotna črpalka ali solarni sistem. Oblikovno se Thermofon lepo podaja k ostalemu interjerju, poleg tega pa je varen, ker naprava nima ostrih robov in vročih površin. Na splošno lahko rečemo, da je Thermofon revolucionarna in cenovno ugodna novost na tržišču, saj je strošek opreme primerljiv s ceno konvencionalnih radiatorjev, montaža pa enostavnejša in zato tudi cenejša. Torej vaša stara hiša, ki je potrebna adaptacije ali pa nova hiša, ki je zgrajena bodisi v standardni izvedbi, nizkoenergijski ali celo pasivni izvedbi že komaj čaka, da jo polepšate in oplemenitite s Thermofon nizkotemperaturnimi konvektorskimi radiatorji.

22 Instalater

November 2009

Topel dom na najcenejši in ekološki način Podjetje INDEMA poizkuša približati kupcem, s pomočjo razstavnega prostora na Ferrarski ulici 10 v Kopru, uporabnost obnovljivih virov energije za ogrevanje prostorov in saniterne vode.

Peleti Za pelete je že znano, da so narejeni iz suhega stisnjenega mletega lesa in veljajo za CO2 nevtralne. Odlikuje jih nizka nakupna cena in visoka kaloričnost, saj je 1,9 kg peletov enakovredno 1 litru kurilnega olja. Primer: če ste porabili za ogrevanje hiše 1000 litrov kurilnega olja bi s pečjo na pelete potrebovali 1900 do 2000 kilogramov pelet, kar cenovno pomeni 440 do 500 eur. Značilnost peletov je tudi, da vsebujejo zelo malo preostalega pepela, do približno 0,5 odstotka suhe snovi.

Udobje Z uporabo peči in kaminov na pelete ni nič manjše v primerjavi s pečmi na kurilno olje ali plin. Avtomatski vžig in regulacija

temperature je možna preko daljinskega upravljalca ali tedenske nastavitvene ure vgrajene na peči. Etažne peči, kamini in kaminski vložki imajo vgrajene zalogovnike za 15 do 40 kg peletov. Peči večjih moči, katere vgradimo v kurilnico pa imajo poleg lastnega zalogovnika možnost postavitve večjih zalogovnikov do več ton, pri katerih kurivo dostavijo s cisterno in vpihajo v zalogovnik.

Ne potrebujemo dimnika z lastnim vlekom Zanimivost ogrevanja s peleti je tudi ta, da ne potrebujete dimnika, saj imajo peči na pelete prisiljen izpuh plinov. Peči imajo vgrajen ventilator, zato ima dimna cev premer samo osem centimetrov in jo lahko vstavimo v zračnik ali skozi zunanjo steno. Dimnih plinov skorajda ni zaznati, razen pri vžigu peči. Pri izgorevanju peletov se v zrak spusti samo toliko ogljikovega dioksida, kolikor se ga je vezalo pri naravnem procesu, fotosintezi iz zraka. Pri izgorevanju enega kubičnega metra zemeljskega plina pa se sprostita dva kilograma CO2, pri izgorevanju enega litra kurilnega olja pa 2,8 kilograma CO2.

Sistem in vrste peči

sne pelete: na izpih toplega zraka v prostor in na centralni sistem (uporaba radiatorjev). Prve prostor ogrejejo hitreje in so bolj primerne za prostore, ki jih ne

prinos k zdravi naravi ))Ugodno kreditiranje s strani Ekosklada (več na www.ekosklad.com) ))Podaljšana življenjska doba

uporabljamo vsak dan, kot so denimo vikendi, pisarne ali poslovni prostori. Druge so namenjene predvsem stanovanjem in hišam. Cene peči se gibljejo glede na moč, kvaliteto in zunanji videz, najcenejše različice pa lahko kupite že za 1.300 evrov.

Solarni sistem

kurjavi, saj sonce prevzame ogrevanje sanitarne vode čez celo poletje ter pomaga v ostalih letnih časih ))Povrnitev investicije v sončne kolektorje v 3-4 letih, povrnitev investicije v solarni sistem v 5-6 letih ))Eleganten izgled – povečanje vrednosti objekta ))Možnost vgraditve cenovno ugodnejših ploščatih kolektorjev ali učinkovitejših vakuumskih kolektorjev

Zakaj investirati v solarni sistem: ))Velika neodvisnost od obstoječih resursov energije (do 70% prihranek pri ogrevanju sanitarne vode) ))Porast cene nafte za več kot 50% v zadnjih 5 letih ))Ekološka ozaveščenost – do-

Uporaba fotovoltaičnih modulov, za pridobivanje električne energije in rekuperatorjev za čiščenje zraka v prostorih z manjšo izgubo toplote, kot pri klasičnem prezračevanju, pa je še dodatna pomoč pri varčevanju in ohranjanju našega okolja.

Obstajta dva sistema peči na lePo vrsti jih ločimo na etažne, prostostoječe, vgradne kamine in na kotle katere vgradimo v kurilnico.

November 2009

Instalater

23

Inzulinska črpalka Nov pripomoček za sladkorno bolezen lahko predstavlja naslednji korak do umetne trebušne slinavke. Medtronicov Paradigm® Veo™ na voljo v več kot 50 državah Na letošnjem vsakoletnem srečanju mednarodnega Združenja za pediatrični in adolescentni diabetes (ISPAD), ki je potekal od 2. do 5. septembra v Ljubljani, podjetje Medtronic, Inc. (NYSE: MDT) predstavlja novo tehnologijo, ki zagotavlja dodatno zaščito pred pojavom hipoglikemije. Nova naprava, ki je že na voljo v več kot 50 državah, samodejno prekine dovajanje insulina, ko zazna upad vrednosti glukoze na oz. pod spodnjo mejo, ki jo določi uporabnik. Ta funkcija zmanjšuje resnost pojava nizke vsebnosti glukoze v krvi (hipoglikemije) v situacijah, ko bolnik hipoglikemije ne upo-

števa oz. nima možnosti ukrepati. Hipoglikemija je nevaren in pogost pojav pri sladkornih bolnikih in lahko predstavlja enega najbolj zastrašujočih vidikov življenja s sladkorno boleznijo tipa 1. Če se ob njenem pojavu ne ukrepa, lahko povzroči izgubo zavesti, krče, komo ali celo smrt. Raziskave kažejo, da se pri sladkornem bolniku hipoglikemija v povprečju pojavi več kot enkrat v dveh tednih. Poleg tega rezultati pričajo o tem, da se pri enem od 14 sladkornih bolnikov, ki se zdravijo z insulinom, vsaj enkrat letno pojavi resna hipoglikemija, ki zahteva nujno zdravniško pomoč. Pri 30 % sladkornih bolnikov se hipoglikemija pojavi med spanjem, kar lahko ogrozi njihovo sposobnost prepoznavanja ter

preprečevanja morebitnega pojava resnega stanja. Ocene kažejo, da je približno 33 % s sladkorno boleznijo povezanih smrti posledica akutnih zapletov, kot je hipoglikemija. Nekateri bolniki

pred hipoglikemično epizodo sicer občutijo “opozorilne znake” (drgetanje, potenje, ščemenje v ustnicah, zmedenost in razdražljivost), medtem ko se pri ostalih takšni znaki ne pojavijo.

24 Instalater

November 2009

Toplotne črpalke Buderus zemlja/voda Energetsko učinkovit in okolju prijazen način ogrevanja

Za odvzem služijo cevni prenosniki, ki se položijo v vrhnjo plast zemlje, kot horizontalni zemeljski kolektor (slika 1), na globino od 1,2m-1,5m, ali vertikalno v globino kamenin, kot zemeljske sonde oz. energetske vrtine (slika 2), od 80m - 145m, odvisno od geološke zgradbe tal. V njih kroži mešanica vode in sredstva proti zmrzovanju, ki odvzema toploto zemlji in jo oddaja ogrevalnemu mediju. Temperatura v zemlji, tudi v času, ko so tla zamrznjena, redko pade pod +5 - 8°C, kar pomeni dobro akumulacijo toplote skozi celo leto. Zato lahko toplotne črpalke iz okolja pridobijo 80% brezplačne energije za ogrevanje, mesečni izdatki ogrevanja pa so zato občutno nižji. Pri koriščenju toplote iz narave ima pomembno vlogo grelno število (COP), ki označuje razmerje med pridobljeno toploto in vloženim delom, v tem primeru električnim tokom, ki je potreben za pogon kompresorja.

Pridobljena toplota je primerna za ogrevanje sanitarne vode in talnega ogrevalnega sistema. Način obratovanja je večinoma monovalenten.

Toplotne črpalke Buderus zrak/voda Izkoriščajo toploto zunanjega zraka, ki je na voljo vedno in povsod (slika 3). S pomočjo ventilatorja se zunanji zrak prisilno dovaja do uparjalnika, kjer se mu odvzame toplota, ki se nato odda ogrevalnemu mediju. Pridobivanje toplote iz okoliškega zraka je najenostavnejši način uporabe toplotne črpalke, saj ne zahteva posegov ali investicij v vir toplote.

Slika 1

Tudi, ko se temperature spustijo globoko pod ledišče, črpalke še vedno zagotavljajo dovolj toplotne energije za ogrevanje, razen v primeru, ko temperatura pade pod -20°C, priskoči na pomoč dodatni električni grelec. Vir: dokumentacija Buderus

Izračun COP: 4 enote energije iz okolice + 1 enota električne energije = 5 enot toplotne energije, COP = 5 Slika 2

Slika 3

November 2009

Instalater

25

Trdo lotanje bakrenih cevi Hiter tehnološki razvoj, predvsem zadnjih 20 let, je prinesel številne tehnološke novosti tudi v vgrajevanju cevnih instalacij. Med vidnejše vsekakor spada vgradnja bakrenih cevi, ki jih lahko vgrajujemo v vodoinstalacijske cevne razvode, v razvode centralnih ogrevanj in tudi v plinske instalacije Bakrene cevi, namenjene za instalacijo ustrezajo vsem najnovejšim evropskim normam. Notranjost cevi je izredno čista in vsebuje malo ogljika. Dobro obojestransko zaprtje pa onemogoča dostop nečistoč v notranjost cevi. Spajanje bakrenih cevi najpogosteje opravljamo s spajkanjem oziroma s trdim lotanjem. Priprava za trdo lotanje se ne razlikuje od mehkega lotanja. V večini primerov lahko uporabljamo oba načina. Izjeme so plinske in toplovodne instalacije s preko 110 oC. Tukaj se uporablja samo trdo lotanje. Pri trdem lotanju so temperature višje, kot pri mehkem lotanju. Za lotanje uporabljamo acetilen – kisik ali propan – kisik.

V ogrevalni stroki delamo najpogosteje z lotanjem L – Ag 2 P in L – Cu P6. Delovna temperatura leži med 710 in 730 oC. Pri trdem lotanju ne potrebujemo nobenih talil, ker vsebnost fosforja deluje dezoksidantno. Oba lotanja se priporočata za montažo bakrenih cevi brez fitingov.Za zemeljski plin in napeljave za ogrevanje s kurilnim oljem, lotanje s fosforjem ni dovoljeno, ker zemeljski plin in kurilno olje take stike lotanja poškodujeta.Za takšno lotanje uporabljamo lot L – Ag 40 Cd, ki zaradi velike vsebnosti srebra omogoča, da lahko elemente, kjer je to potrebno, po končanem lotanju, dodatno oblikujemo. Pri težko dostopnih okroglih cevnih šivih je potrebno biti pozoren,

da je tudi zadnja stran dobro segreta, ker v nasprotnem primeru fosforni lot, šiva, ki je na zadnji strani, ne zapolni dovolj dobro. Zato je primernejši, redko tekoči srebrov lot. Fosforni loti so dovoljeni za povezave baker – baker. Za lotanje, baker/medenina in baker/rdeča litina, je potrebno dodatno talilo. Pri priključkih armatur iz rdeče litine ali medenine, upoštevamo debelino stene, potrebno pa je tudi dovolj dolgo in počasno nihajoče segrevanje. Lotanje s kadmijem, antimonom in svincem, je iz higieničnih in varstvenih razlogov dovoljeno le pogojno. Zato uporabljamo za instalacije hladne ali tople vode, lote brez kadmija. Na primer, lot L – Ag 55 Sn (55 % srebra, 21 % bakra, 3 % cina, z delovno temperaturo 660 oC), ali L – Ag 44 (44 % srebra, 30 % bakra, ostalo cink, z delovno temperaturo 730 oC. Najpogosteje uporabljamo lot v obliki žice, palice, zrna praškov, za spajkalnik pa tudi kot pasta. Pri lotanju delno dodajamo talila, ki očistijo površine, izboljšajo

omočljivost in tekočnost lota ter preprečujejo nastajanje filmov na površini predmeta. Včasih se lota tudi pod zaščitnim plinom, da se med ogretjem, pred oksidacijo zaščitita lot in osnovni material, ali, da se zmanjšajo že nastali oksidi na lotu in osnovnem materialu (v kovino). Delati je potrebno po naslednjem vrstnem redu: najprej je potrebno očistiti površino materiala, nato namestiti predmete za lotanje v primerno lego, dodati talilo, ogreti predmet na potrebno delovno temperaturo, dodati lot in po ohladitvi odstraniti ostanke talila.

26 Instalater

November 2009

Sistemske plošče za talno ogrevanje Za vsak sistem je ključna usklajenost posameznih sestavnih delov, zato je pomembna tudi prava izbira sistemskih plošč za talno ogrevanje. Izbiramo jih glede na mesto vgradnje, obremenitve tlaka in vrsto uporabe prostora, velikost površine, zahteve glede izolacije udarnega zvoka in način izvedbe estriha. V preteklosti so se cevi za talno ogrevanje najpogosteje pritrjevale na armaturno mrežo estriha. Celoten sestav je bil enak izvedbi običajnega plavajočega estriha: toplotna izolacija, PE folija in armiran estrih, pri čemer je bilo najbolj zamudno vezanje cevi na armaturno mrežo. Korak naprej so bile prve sistemske izolacijske plošče iz stiropora (EPS) z rastrom čepov na zgornji strani. Čepi so sicer olajšali polaganje cevi, vseeno pa je bilo potrebno dodatno pritrjevanje s cevnimi sponkami. Sodobna tehnologija omogoča izdelavo plošč s čepi, ki so oblikovani tako, da pred vgradnjo estriha čvrsto držijo cev. Čepaste plošče se izdelujejo na dva načina: pri prvem se v kalupu (orodju) oblikovane EPS plošče vakuumsko kaširajo z mehko polietilensko (PE) folijo (npr. plošče STIROTERMAL Silent, Hard in Adapt), pri drugem pa se ločeno izdelata čepasta EPS plošča in čepasta plošča iz trde polistirenske folije (PS) in sestavita v celoto (npr. plošče STIROTERMAL Duo, Trio). Čepasta plošča iz trde PS folije brez toplotne izolacije (npr. STIROTERMAL Solo) je namenjena polaganju na obstoječo toplotno izolacijo oz. na različne vrste toplotnih izolacij. V zadnjem času se čedalje bolj uveljavljajo t.i. samorazlivni estrihi visoke trdnosti in z večjo toplotno prevodnostjo. Ker je minimalna potrebna debelina samorazlivnega estriha manjša, so primernejše gladke plošče (brez čepov), z lepljenim preklopom folije. Tem zahtevam ustrezajo plošče iz skupine STIROTACKER, na katere se cevi pritrjujejo s cev-

nimi sponkami s pomočjo orodja za montažo sponk. Delo olajša mreža 5×5 cm, natisnjena na metalizirani PE foliji. Sodobne plošče za talno ogrevanje so »večfunkcijske«: zagotavljajo nujno potrebno toplotno izolacijo, omogočajo enostavno vgradnjo cevi, imajo vgrajeno zaščito pred vlago iz estriha, nekatere od njih pa nudijo tudi zaščito pred širjenjem udarnega zvoka.

STIROTERMAL Silent:

min. razmikom 50 mm. Polagajo se samostojno (če je skupna višina tlaka omejena) ali na toplotno izolacijo.

STIROTERMAL Trio: 75 mm, vakuumsko prevlečene z mehko PE folijo. Debelina izolacije zadošča za medetažne konstrukcije. Za izvedbo talnega ogrevanja v prostorih z večjo tlačno obremenitvijo (industrijske hale, delavnice itd.).

STIROTERMAL Adapt:

Plošče iz trdega EPS s čepi za vgradnjo cevi z min. razmikom 50 mm, vakuumsko prevlečene z mehko PE folijo. Zaradi majhne debeline so primerne zlasti tam, kjer je skupna višina tlaka omejena (pri adaptacijah).

Čepaste plošče, sestavljene iz dvoslojne EPS plošče (zgornja stran iz trdega EPS, spodaj mehkejši – elastificiran sloj EPS) in predhodno vroče preoblikovane trde polistirenske (PS) folije; za vgradnjo cevi z min. razmikom 50 mm. Namenjene za izvedbo talnega ogrevanja v stanovanjih in poslovnih prostorih z normalno obremenitvijo. Zagotavljajo zvočno izolacijo proti udarnemu zvoku.

STIROTACKER: Gladke

STIROTERMAL Solo:

Plošče iz elastificiranega stiropora (ekspandiranega polistirena – EPS) s čepi za vgradnjo cevi z min. razmikom 75 mm, vakuumsko prevlečene z mehko polietilensko (PE) folijo. Debelina izolacije zadošča za medetažne konstrukcije znotraj izolacijskega ovoja – za vgradnjo v pritličju ali nad neogrevanimi prostori se polagajo na dodatno toplotno izolacijo. Namenjene za izvedbo talnega ogrevanja v stanovanjih in poslovnih prostorih z normalno obremenitvijo, zagotavljajo zvočno izolacijo proti udarnemu zvoku.

STIROTERMAL Hard: Plošče iz trdega EPS s čepi za vgradnjo cevi z min. razmikom

Vroče preoblikovane čepaste plošče iz polistirenske (PS) folije (brez toplotne izolacije) za vgradnjo cevi z min. razmikom 50 mm. Polagajo se na toplotno izolacijo.

STIROTERMAL Duo:

Čepaste plošče, sestavljene iz trdega EPS in predhodno vroče preoblikovane trde polistirenske (PS) folije; za vgradnjo cevi z

EPS plošče, na zgornji strani prevlečene (kaširane) z metalizirano in z vlakni armirano PE folijo, na kateri je natisnjen raster za lažjo razporeditev ogrevalnih cevi; cevi se pritrjujejo s cevnimi sponkami. Na voljo kot posamezne plošče, dvojne preklopne plošče ali v obliki zvitka segmentov (kvadratne »role«). Plošče za tlake z večjo obremenitvijo so iz trdega EPS, za medetažne konstrukcije, kjer je zahtevana izolacija proti udarnemu zvoku, pa iz elastificiranega EPS. Plošče iz družine STIROTACKER so primerne zlasti kot podlaga za samorazlivne estrihe. Janez Stražiščar FRAGMAT TIM d.d. www.fragmat.si

November 2009

Instalater

27

Subvencioniranje rabe trajnih virov energije Kadar želi država vzpodbuditi neko dejavnost, to običajno izvede z neko obliko »državne pomoči« končnemu koristniku. Takšno pomoč daje na podlagi dokumentirane vloge prosilca po izvedbi ustreznega ukrepa. Pomoč se lahko v posameznih primerih odobri vnaprej s sklepom pristojnega organa, izplača pa se po predložitvi vseh dokazil o izvedbi posameznega ukrepa. Na področju energetike in rabe obnovljivih virov energije ima največ izkušenj v Sloveniji Ministrstvo za okolje in prostor preko svojih institucij. Največkrat pa je takšna oblika pomoči odvisna od predvidenih finančnih sredstev v ta namen in tudi od števila prosilcev, včasih pa tudi od hotenja posameznega organa, komu želi pomagati v startu. Vsem je poznana napoved klimatskih sprememb in tudi vzroki za te spremembe zaradi segrevanja ozračja, kar se pripisuje povečanim toplogrednim emisijam kot posledica vedno večje rabe fosilnih goriv. S ciljem zmanjšanja teh emisij je Republika Slovenija ratificirala Kyotski protokol. Letošnjo jesen se predvideva podaljšanje in povečanje obveznosti podpisnic. V tem trenutku je odprtih kar nekaj možnosti takšne pomoči občanom za energetsko varčne gradnje, subvencioniranju daljinskega ogrevanja in ogrevanju večstanovanjskih objektov z biomaso. Članice EU se pogovarjajo o obveznem dvigu zmanjševanja toplogrednih emisij in o povečanju rabe obnovljivih virov energije za 25%. Cilj naj bi dosegli do leta 2020, glede na stanje določenega dne v preteklosti. Nedoseganje cilja se bo kaznovalo z obveznim nakupom »emisijskih kuponov« zaradi nedoseženega znižanja toplogrednih emisij in ustrezno dogovorjeno denarno kaznijo. Torej plačevanje v skupno evropsko blagajno zaradi neizpolnjevanja dogovorjene obveznosti.

Temu pa se država lahko izogne tako, da investitorjem pomaga doseči zastavljene cilje z nepovratnimi sredstvi. Iz izkušenj pri katerikoli dejavnosti vemo, da nam tudi napisani rok ne pomeni vzpodbude, ampak vse običajno delamo »tik pred zdajci«, zato je potrebno v vse naslednje državne proračune vnesti del sredstev, namenjenih za subvencioniranje aktivnosti za izpolnjevanje sprejetih obvez zmanjšanja toplogrednih emisij in povečanja rabe obnovljivih virov energije. In sedaj smo pri naslednjem vprašanju: Koliko poleg obstoječega subvencioniranja povečati in komu na ta način prispevati k uvedbi nove tehnologije. Država Slovenija je pet let subvencionirala vgradnjo toplotnih črpalk z rabo energije zemlje in podzemne vode po enostavnem ključu. Vsak investitor se je lahko prijavil na javni razpis za razdelitev subvencij, tako da je enostavno dokumentiral izvedbo takšne aktivnosti ter prejel po obdelavi njegove vloge sredstva na tekoči račun. Država pa je to obliko pomoči investitorjem ukinila z razlogom, da te toplotne črpalke potrebujejo za svoje obratovanje električno energijo, kjer se pri proizvodnji ustvarjajo toplogredne emisije. V ta namen ministrstvo na svoji spletni strani objavlja naslednje podatke: Izpust CO2 pri proizvodnji 1 kWh električne energije je 0,56 kg/kWh. Pri izgorevanju 1 kg kurilnega olja, preračunano na enoto toplotne energije pa pride do izpusta CO2 0,275 kg/kWh oziroma 2,6 kg CO2. Poleg objavljamo graf o proizvodnji električne energije v Sloveniji po vrstah proizvajalcev za več let (20022007). Upoštevajoč, da v Sloveniji proizvedemo cca 40% električ-

Slika: Proizvodnja električne energije v Sloveniji, 2002-2007.

ne energije v termoelektrarnah, to pomeni, da 60% električne energije proizvedemo brez toplogrednih emisij. In ker porabniki nimamo ločenih števcev za porabo električne energije, to pomeni, da povprečno proizvedemo 0,336 kg emisij na proizvedeno kilovatno uro električne energije. To v nadaljevanju pomeni naslednji rezultat: V Sloveniji se vgrajujejo toplotne črpalke zemlja/voda in voda/voda s povprečno nazivno močjo 10 kW. Takšna toplotna črpalka nadomesti letno porabo približno 2500 l kurilnega olja. Torej tako lahko zmanjšamo naš letni izpust za 6500 kg CO2. Ker toplotna črpalka porabi za svoje obratovanje v 1800 urah 4500 kWh, se povprečno soproizvede 1512 kg CO2 .Iz povedanega izhaja, da ena vgrajena toplotna črpalka z nazivno močjo 10 kW nadomesti porabo 2500 l kurilnega olja. S tem ne proizvede 6500 kg emisij CO2, ampak posredno povzroči emisijo CO2 v količini 1512 kg zaradi proizvodnje električne energije. Iz tega sledi naprej, da električno energijo proizvedejo slovenski proizvajalci, torej je zaposlena domača delovna sila, toplotno črpalko vgradijo domači delavci in velika večina vgrajenih toplotnih črpalk je slovenske proizvodnje. Istočasno pa se z vsako vgrajeno toplotno črpalko zmanjša uvoz naftnega derivata. Res je, da je uvoznik/trgovec prikrajšan za svoj del prodajne cene, res je tudi, da je tudi država prikrajšana za trošarino, vse to pa ne more na-

domestiti pozitivnih učinkov, ki jih prinašajo vgrajene toplotne črpalke. V nadaljevanju se je bati, da je uvozniški lobi toliko močan, da lahko preobrne državno razmišljanje sebi v prid in ne v korist našega občana. Ampak tudi to vprašanje bodo morale pristojne službe rešiti. Pri tem je potrebno biti pozoren tudi na tehnološki razvoj lastne države, saj je razvojna pot pri ogrevanju usmerjena k vedno popolnejšemu razvoju toplotnih črpalk in pogojev za njihovo vgradnjo. Zaključek je torej enostaven: investitorjem v toplotne črpalke zemlja/voda in voda/voda je potrebno omogočiti enak položaj do nepovratnih sredstev, kot ga imajo investitorji, ki investirajo v celotno energetsko obnovo svojega objekta. Istočasno pa je potrebno rešiti tudi subvencije za pravne osebe in samostojne podjetnike, saj so to potencialni graditelji novih poslovnih objektov in s pravilnim opremljanjem svojih objektov z energetsko varčnimi sistemi vsi pridobimo največ. Pri tem je potrebno navesti, da so v preteklem letu v sosednji Avstriji vgradili cca 3000 toplotnih črpalk (v glavnem zemlja/ voda in slabih 10% voda/voda). Ker je Avstrija trikrat večja kakor Slovenija, si v nadaljevanju lahko preračunate dolgoročno, kakšen pozitiven gospodarski učinek prinaša takšna novogradnja. IOVE, Božo Dukić

28 Instalater

November 2009

Segmentni lok Vročevodne cevi zaradi njihovega velikega premera ne upogibamo, temveč jih sestavljamo kot posamične segmentne loke. Segmente izrežemo iz določene cevi, brez izgub. Pri ceveh iz pločevine je potrebno upoštevati njihovo zaporedje, kar pri ceveh ni potrebno.

Slika 3 – Tridelni segmentni lok: 3 x 2 + 2 = 8 rezov

zanjem, kar je tudi enostavnejši način. Za avtogeno rezanje je potrebno pripraviti šablono, s katero določimo robove rezanja (slika št. 5. Obseg cevi razdelimo na 12 delov, upoštevati pa moramo dolžino posameznih plaščnih linij, ki jih prenesemo na obseg cevi. Slika 1 - Enodelni segmentni lok: 1 x 2 + 2 = 4 rezi

Paziti moramo samo na kot rezanja. Segmentni lok označimo po številu vmesnih kosov. Enodelni lok ima en vmesni del (glej sliko št. 1, tridelni lok 3 (slika št. 2) itn.. Vsak vmesni kos razdelimo na dva dela – reza. Vsak tak rez je na obeh stikih. Za razdelitev izračunamo: število rezov = = število vmesnih kosov • 2 + 2 rezultat pri enodelnem loku: 1 • 2 + 2 = 4 rezi In pri tridelnem loku: 3 • 2 + 2= 8 rezov

Glede na število rezov določimo lok med osjo cevi in rezom žage, oziroma zvarom (slika št. 3 in št. 4.

Kot reza znaša:

Izdelava tridelnega segmentnega loka

Pred označbo rezov označimo te 4 osi, kot plaščne linije na cevi. Najpreprosteje je, če z metrom razdelimo obseg cevi na štiri enake dele.

Na sliki št. 6 je risba poizkusnega kosa enodelnega segmentnega loka. Zahtevane so končne mere za razmak spodnjega roba spodnje plošče, do sredine cevi s premerom DN 100 mm in do zgornjega roba prirobnice 265 mm. Pri izdelavi se priporoča, da najprej oblikujemo poličko na pravokotno cev.

Te plaščne linije označimo približno 1 cm levo in desno, od vsakega reza, da dobimo za varjenje točno orientacijo in, da kosov med seboj ne obrnemo. Najbolje je, da cevi žagamo. Tako lahko točno določimo lok. Takšne loke, strokovnjaki, v praksi najpogosteje izrezujejo z avtogenim re-

Torej prej, ko jo odrežemo, toliko lažje dosežemo zahtevane mere. Najprej določimo mero zgornjega roba prirobnice do B, dolžino cevne osi oziroma plaščne linije do prvega reza. Slika št. 6 nam pokaže, da je oddaljenost točk A in B (trikotna stran c) točno v sredini, mer kratke (15 mm) in dolge (90

za enodelni lok (4 rezi) = = 90o / 4 = 22,5o za tridelni lok (8 rezov) = 90o / 8 = 11,25o

Slika 2 – Razdelitev ravne cevi. Kotni rez znaša za enodelni lok (4 rezi) = 90o/4 = 22,5o

mm) segmentne linije, kar odgovarja polovici vsote obeh mer: c = (15 + 90) / 2 = 105 / 2 c = 52,5 mm

Ko imamo ta podatek, lahko v enakokrakem pravokotnem trikotniku ABC določimo krajšo stran. Po Pitagorovem izreku je vsota kvadratov a in b nad katetama, enaka vsoti kvadratov nad hipotenuzo c. a2 + b2 = c2 ali a2 = c2 - b2

da sta a in b enake dolžine, je potrebno izračunati

Tudi a lahko določimo s pomočjo kotne funkcije sin 45o = a / c torej je

a = sin 45o • c a = 0,707 • 52.5 a ≈ 37 mm

Slika 4 – Razdelitev ravne cevi. Kotni rez znaša 90o/8 = 11,25o

November 2009

Instalater

29

Slika 5 – Izdelava šablone, pri avtogenem rezanju

Kot zlato pravilo velja

a = 0,7 • nevtralna plaščna linija

do B določljiva.

In znaša: Pri označbi je potrebno ravno tako, kot pri rezanju upošteva-

Slika 7 – Skica za določanje razdalje a

Slika 6 – Del poizkusnega kosa, kjer je prikazana izmera enodelnega segmentnega loka

V skrajnem primeru lahko tudi iz skice, kot jo prikazuje slika št. 7 povzamemo mere v merilu 1 : 1.

ti, da leži predvidena nevtralna plaščna linija točno nad osjo cevi, slika št. 8.

Sedaj je dolžina nevtralne dolžine plašča od zgornjega roba plošče

Pri rezanju se moramo točno držati kota. Vsaka netočnost se pri

lika 8 – Pri vseh delih mora biti nevtralna plaščna linija točno nad osjo cevi, tako, da ne pride do zasuka segmentnega loka.

povezovanju podvoji.

265 - (100 + 37) = 128 mm

Kot rezanja znaša :

Brezžični prenos energije Podjetje Sony spada med tehnološko najbolje razvita podjetja na svetu. To potrjuje tudi njihov najnovejši dosežek. Uspeli so razviti nov način, brezžični prenos energije, ki ponuja veliko udobje za uporabnike mobilnih naprav.

Slika 1 – Demonstracija resonančne indukcije za ponovno polnjenje

Ko napravi zmanjkuje moč energije v vgrajeni bateriji, jo lahko na enostaven način priključimo na oddaljeno brezžično elektrarno, kjer za prenos ne potrebujejo žice ali podobnih vodnikov. Trenutno zmorejo z brezžičnim sistemom prenesti do 60 vatov električne energije na polmetrski razdalji in ob 80-odstotni učinkovitosti. V podjetju Sony pa so že razvili

polnilnik za pasivno uporabo, ki omogoča prenos na razdaljo od 50 do 80 cm z enako kakovostjo prenosa. Nova tehnologija je najbolj podobna magnetni resonanci. Elektromagnetna energija se prenese le do naprav, ki si delijo identične resonančne frekvence kot sam vir. Prednost je tudi v tem, da se v primeru, kadar se med virom in prejemnikom nahajajo kovinski predmeti, le ti ne segrevajo. S sedanjimi napravami je mogoče brezžično napajati oziroma polniti vse manjše naprave, prenosne

Slika 2 - Brezžični prenos energije podjetja Sony

računalnike in podobno. Vse to pomeni začetek razvoja nove vrste tehnologije, ki bo v prihodnosti zagotovo deležen vse večjega poudarka na razvoju.

30 Instalater

November 2009

Hramba utekočinjenega naftnega plina Plinasta goriva so zelo kvalitetna goriva, saj z njimi dosegamo zelo visoke temperature. Pri zgorevanju so zelo čista in ne puščajo nobenih škodljivih oksidov. Delimo jih na naravna in umetna. Plinasta goriva zelo pogosto uporabljamo v gospodinjstvu in za ogrevanje.

Slika 2 – Shematski prikaz instalacije za UNP z nadzemnim plinskim rezervoarjem

Slika 1 – Nadzemni plinski hranilnik

Za gospodinjske namene in ogrevanje najpogosteje uporabljamo zemeljski in utekočinjeni naftni plin. Ker velja UNP za učinkovitejši vir energije od kurilnega olja, premoga ali lesa, to pomeni, da lahko z vgradnjo ali obnovitvijo ogrevalnega sistema prihranimo precej stroškov. Uporaba plina je še toliko bolj ugodna, ker prehod na ta vir energije, z ugodnimi posojili, finančno vzpodbuja tudi država.

Utekočinjeni naftni plin (UNP) Utekočinjeni naftni plin (UNP) je fosilno gorivo z najnižjo stopnjo emisij SO2 in emisij CO2. Pri popolnem zgorevanju nastajata, poleg toplote, le še ogljikov dioksid in vodna para, medtem, ko je emisija ostalih škodljivih snovi z okolje-varstvenega vidika zanemarljiva. Utekočinjeni naftni plin pridobivamo kot stranski produkt

pri rafiniranju nafte in naftnih derivatov. Pridobivamo pa ga tudi kot stranski produkt pri ločevanju zemeljskega plina. Uporaba utekočinjenega naftnega plina, je torej pozitiven prispevek k ohranjanju našega okolja. Ta je ekološko čisto gorivo, pri njegovem izgorevanju pa nastaja manj SO2, CO, trdih delcev in pri tehnološko novejših izvedbah kotlov tudi manj NOx. UNP zgoreva brez ostankov in pri tem nastaja tudi najmanj okolju škodljivih snovi, saj razpade le v vodno paro in ogljikov dioksid. Zato je utekočinjeni naftni plin (UNP) energetsko učinkovito in do okolja prijazno gorivo. Na sliki 1 in preglednici št. 1 so podane mere nadzemnega plinskega rezervoarja. UNP se pridobiva pri predelavi surove nafte, na naravnih nahajališčih propana ter z destilacijo iz zemeljskega plina. Utekočinja

Preglednica št. 1: Podatki in mere nadzemnega plinskega rezervoarja Podatki posode

4.750 l

6.400 l

Količina polnjenja v kg

1.200 kg

2.100 kg

2.900 kg

Količina polnjenja v l

2.430 kg

4.120 l

5.440 l

640 kg

1.050 kg

2.460 mm

4.255 mm

Dolžina L

))1. Dovod zraka ))2. Odvod skozi dimnik ))3. Zaporni ventil s termičnim varovalom ))4. Kontrolna enota ))5. Dovod v hišo ))6. Hišna priključna omarica z izolacijskim spojem ))7. Opozorilni trak za plin ))8. Peščena posteljca debeline 10 cm, z vseh strani ))9. Bakrena cev s korozijsko zaščito se pri relativno nizkem tlaku, kar mu daje možnost enostavnega transporta in skladiščenja. Pri normalnih pogojih (tlak in temperatura) je UNP nestrupen plin, brez barve in okusa. Je težji od zraka in zelo lahko vnetljiv in se, ob morebitnem puščanju, kopiči pretežno pri tleh. To je razlog, zaradi katerega ga ne smemo hraniti v prostorih, ki so na nižjem nivoju kot okoliški teren. Prav tako ga ne

smemo skladiščiti v bližini jaškov in kanalov. Plinu je dodan odorans, značilen vonj, po katerem zaznamo njegovo prisotnost . Produkt gorenja (pri pravilno nastavljeni mešanici plina in zraka) sta CO2 in H2O, kar je ekološko sprejemljivo. Sodobne plinske naprave so preproste in zagotavljajo varno, hitro in točno regulacijo ogrevanja. Preprost je tudi pregled porabe in zaloge plina v plinskem rezervoarju. Utekočinjen naftni plin je v normalnih atmosferskih razmerah v plinastem stanju, pri nadtlaku pa se utekočini. Njegovo lastnost učinkovito izrabljamo pri transportu in pri hranjenju plina v jeklenkah in plinskih rezervoarjih. Ena volumska enota utekočinjenega naftnega plina (UNP) razvije 250 volumskih enot plinastega UNP. Visok izkoristek energije pri UNP omogoča izjemno visoke izkoristke, več kot 92%, pri kondenzacijskih kotlih

Preglednica št. 2: Mere za izdelavo temeljne betonske plošče Velikost hranilnika

Velikost posode (prostornina) 2.700 l

Teža praznega rezervoarja

Razlaga k sliki:

Mera

2.700 l / 1.200 kg

4.850 l / 2.100 kg

6.400 l / 2.900 kg

Dolžina L

3,00 m

4,80 m

6,00 m

1.170 kg

Širina B

1,60 m

1,60 m

1,60 m

5.500 mm

Višina H

0,20 m

0,20 m

0,20 m

1,60 m

2,00 m

3,50 m

Premer D

1.250 mm

1.250 mm

1.250 mm

Razmik nogic A

Višina H

1.600 mm

1.600 mm

1.600 mm

Razmik nogic D

0,95 m

0,95 m

0,95 m

Višina H 1

1.400 mm

1.400 mm

1.400 mm

Debelina

15 cm

15 cm

15 cm

Razdalja A

810 mm

810 mm

810 mm

3.400 kg

5.900 kg

7.800 kg

Obremenitev plošče

November 2009

Instalater

31

vilnika o utekočinjenem naftnem plinu (Ur.List RS št. 22/91) Varnostni predpisi za postavitev plinskega rezervoarja na prostem ali v prostoru S postavitvijo rezervoarja za utekočinjeni naftni plin moramo zagotoviti, da ne pride do nevarnosti, ki lahko ogroža naše okolje. Prav tako je potrebno upoštevati, da v bližini plinskega rezervoarja ne nameščamo nevarnih gorljivih stvari. Slika 3 – Shematski prikaz postavitve nadzemnega plinskega hranilnika

stroški prilagoditve minimalni, saj naprave in instalacije lahko ostanejo iste.

celo do 109%. Uporaba plinske naprave je enostavna in zanesljiva ter ne povzroča hrupa. Slika 2 prikazuje vgradnjo plinske instalacije in nadzemnega plinskega rezervoarja.

Hramba utekočinjenega naftnega plina

Kjer iz ekonomskih ali drugih razlogov plinovod zemeljskega

Z uporabo UNP pridobimo dvojni prihranek prostora. UNP

Slika 4 – Eksplozijsko nevarno področje za nadzemni plinski rezervoar, postavljen na prostem

plina še ni na voljo, lahko začasno uporabimo UNP. Z minimalnim stroškom je kasneje mogoča izvedba, oziroma preusmeritev ogrevanja z UNP na zemeljski plin. Potrebna je tudi zamenjava šob v plinskem kotlu. Če je v prihodnosti načrtovan prehod na uporabo zemeljskega plina, je predhodna odločitev za utekočinjen naftni plin najbolj smotrna. Ob zamenjavi energenta bodo

lahko hranimo v nadzemnih in podzemnih plinskih rezervoarjih, v bližini objektov. Pri UNP ne potrebujemo posebne kurilnice pri uporabi kotlov do 50 kW moči. Plinski rezervoar je namenjen hrambi utekočinjenega naftnega plina UNP (propan ali mešanice propan butan). Opremljen je z vso potrebno varnostno opremo, ki zagotavlja povsem varno in zanesljivo delovanje. Predpis na

državni ravni, ki ureja uporabo utekočinjenega naftnega plina, njegovo skladiščenje in pretakanje ter način vgradnje naprav in postrojev za utekočinjeni naftni plin in varnostne ukrepe, določa pravilnik o utekočinjenem naftnem plinu (Ur.l. RS, št. 22/91). Za postavitev plinskega rezervoarja je potrebno imeti ustrezni prostor zunaj objekta ob hiši v predpisanih varnostnih eksplozijskih oddaljenostih od objekta (slika 4) in sosednjih zemljišč. Obstaja tudi varianta za vkop cisterne v teren, vendar je ta nekoliko dražja. Predhodno je potrebno pridobiti upravno dovoljenje, oziroma lokacijsko informacijo ali gradbeno dovoljenje. Priporočljiv je tudi predhodni ogled lokacije, s strani pristojnega strokovnjaka. Na osnovi tega je najlažje izbrati najustreznejši tip in velikost plinskega rezervoarja. Na voljo so nadzemni in podzemni plinski rezervoarji. Njihova velikost je odvisna od razpoložljivega prostora in od predvidene porabe plina. Na slik 3 je prikazan plinski rezervoar in v preglednici št. 4 so podane mere za izdelavo temeljne betonske plošče. Nadzemne plinske rezervoarje postavljamo na prostem, zunaj objektov, saj so protikorozijsko zaščiteni. V skladu z zakonsko določenimi varnostnimi razdaljami se lahko izbere idealno mesto za postavitev plinskega rezervoarja. Pri lociranju, oz. postavitvi plinskega rezervoarja se je potrebno strogo držati določil Pra-

Za pravilno postavitev moramo upoštevati vse predpise, ki so zapisani in zahtevani za postavitev plinskega rezervoarja po uredbi TRF iz leta 1996 v poglavju 3.4. Poleg tega se v Evropi, v posameznih državah, z nacionalnimi predpisi uporabljajo različna predpisana pravila.

Glavne smernice za eksplozijsko zaščito po TRF 1996 Največja nevarnost za vžig obstaja pri polnjenju plinskega rezervoarja. Pozornost je treba nameniti, da plin med polnjenjem ne uhaja. Priporočljivo je, da v krogu > 3 m, merjeno od armatur na rezervoarju, ne stojita več kot dve stranski steni. V primeru z več kot dvema stenama, je potrebno v steno izvesti dodatno prezračevanje. Na sliki 4 so prikazane eksplozijsko nevarna področja. Nevarnih eksplozijskih področij okoli plinskega rezervoarja, merjeno od razporeditve armatur, znotraj teh ne sme obstajati nobena možnost izvora za vžig. Tako nevarno področje delimo na: področje A in področje B. V področju A ne sme biti nobenega trajnega izvora vžiga. Za področje B velja zahteva samo za čas polnjenja plinskega rezervoarja. Vsa potrebna električna oprema mora biti izvedena v skladu z zahtevami o eksplozijski zaščiti (EX-EL), v področju za cono A 1. razreda in v področju za cono B 2. razreda.

32 Instalater

November 2009

Majhni elementi za velike spremembe – ko radiatorji postanejo umetnine...BiAL Rdeči, modri, ozki, široki – radiatorji so zelo pomemben element, saj tudi vse več pozornosti namenjamo njihovi izbiri. Toplota je še kako pomembna, z radiatorji pa ustvarjamo ugodno atmosfero in ugodje v svojem domu.

izdelava ekskluzivnih izdelkov po naročilu omogočajo, da se izdelki vklopijo v vsak, še tako zahteven prostor. Bialovi radiatorji so element, ki ga boste opazili, saj omejitev skoraj ni. Možne so kombinacije s fuzijskim steklom, kamnom, lesom in drugimi materiali. V času, pred kurilno sezono in po njej, nudimo kupcem električen način ogrevanja kopalniških in sanitarnih prostorov z vgrajenimi grelci, kar je zelo uporabno tudi v objektih, ki nimajo urejenega toplovodnega ogrevanja (vikend, garaža, ......,ter drugi podobni objekti). Električni paličasti grelec (EPG), se uporablja tudi kot opcija kombiniranega gretja, kjer lahko isti radiator ogrevamo na tri načine: toplovodno, toplovodno in električno ali pa samo električno.

Kot ogrevalna telesa radiatorji prvotno služijo za izmenjavo toplote s prostorom. Ekonomično, praktično in varčno ogrevanje omogočajo tudi električno ogrevani radiatorji BiAL, s katerimi se lahko ogrevate tudi izven ogrevalne sezone. Ne moremo pa zanemariti vse večje estetske vloge. Navdušujejo nas neobičajne stvari, radiatorji drznih oblik, ki polepšajo dom. Radiatorji Bial niso le radiatorji, ampak tudi kreativno pohištvo, ki vam omogočajo svobodo pri opremljanju vaših prostorov. Cevne linije, ki jih lahko dopolnimo

z elegantnimi in zanimivimi obešalniki, omogočajo hitro sušenje brisač in perila. Cevni radiatorji se lahko vključijo v vsak prostor, saj s svojo estetsko prilagodljivostjo zadovoljijo sodobnim oblikam prostorov. Kreativnost radiatorjev je posebej opazna v ekskluzivnih oblikah cevnih radiatorjev, izdelanih po želji naročnika. Ob funkcionalnosti je pomembna tudi estetika, ki velikokrat predstavlja osnovo pri izbiri radiatorjev. Cevni radiatorji BiAL se odlikujejo po funkcionalni, praktični in elegantni izvedbi. Najrazličnejše oblike in

EPG izdelujemo v treh različnih močeh grelca 400W, 600W in 800W. Način regulacije grelca omogoča poljubno nastavitev temperature, v kombinaciji z programsko uro, pa si stranka, z nastavitvijo željenega časa, lahko prostor ogreva ob določenem času, kar je zaželeno predvsem v jutranjih urah.Radiatorji BIAL vas bodo presenetili s svojo svežo obliko in prefinjenim designom, ki se poda tako v kopalnice, kot druge bivanjske prostore. Poseben šarm jim daje kromirana izvedba in izbira barv po vašem okusu.

Drzni, preprosti in skladni. Zaradi svoje oblike nadvse primerni za sušenje brisač. Zadovoljijo tudi ljudi, ki prisegajo na svobodnejšo obliko ali pa jih navdušujeta drznost in originalnost kopalniških radiatorjev. Radiatorji BIAL vnašajo v prostore, kamor so vgrajeni, pridih elegance in dovršenosti. Z dodanim električnim grelcem ter nosilci brisač pa bo cevni radiator BIAL postal nepogrešljiv v vašem domu. Zaradi majhne vgradne globine radiatorji zavzamejo zelo malo prostora. Radiatorji BiAL niso le radiatorji, ampak tudi kreativno pohištvo. Cevne linije, ki jih lahko dopolnimo z elegantnimi in zanimivimi obešalniki, omogočajo hitro sušenje brisač ali obešanje perila. Ekonomično, praktično in varčno ogrevanje omogočajo tudi električno ogrevani radiatorji BiAL, s katerimi boste ogreli kopalnico tudi izven kurilne sezone. Montaža cevnih radiatorjev je enostavna. Še več prilagodljivosti pri montaži omogočajo radiatorji s sredinsko izvedbo priključkov, ki ga po želji lahko dopolnite z električnim grelcem, kar omogoča kombiniran način ogrevanja. Vse na www.bial.si.

Za topel dom. BiAL. Iščete vrhunske radiatorje, ki bodo vašemu prostoru dali prav poseben pečat? Na voljo so vam

November 2009 cevni radiatorji Classic, nenavadni, drzni in po naročilu izdelani radiatorji Quadro ter radiatorji A-line, ki vas bodo presenetili s svojo svežo obliko in prefinjenim designom.

cevni radiatorji BiAL za prijetno vzdušje in svežino prostora. Kreativnost radiatorjev je še posebej opazna v ekskluzivnih oblikah cevnih radiatorjev, izdelanih po željah naročnikov.

O podjetju

Prostor je izziv, tako od zunaj kot od znotraj. Vsaka najmanjša podrobnost vnese v zgradbo svojevrstne občutke, življenje in utrip časa.

Radiatorji BiAL niso le radiatorji, ampak tudi kreativno pohištvo. Cevne linije, ki jih lahko dopolnimo z elegantnimi in zanimivimi obešalniki, omogočajo hitro sušenje brisač ali obešanje perila. Osnovna vloga radiatorjev je ogrevanje prostora. Ekonomično, praktično in varčno ogrevanje omogočajo tudi električno ogrevani radiatorji BiAL, s katerimi vas po potrebi ogrejemo tudi izven kurilne sezone.

Ob funkcionalnosti je pomembna tudi estetika, ki velikokrat predstavlja osnovo pri izbiri radiatorjev. Cevni radiatorji BiAL, se odlikujejo po funkcionalni, praktični in elegantni izvedbi. Najrazličnejše oblike in izdelava ekskluzivnih izdelkov po naročilu omogočajo, da se izdelki vklopijo v vsak, še tako zahteven prostor.

S svojimi elegantnimi, domiselno ukrivljenimi linijami poskrbijo

Vrhunsko kvaliteto in ugodno ceno cevnih radiatorjev BiAL

zagotavlja več kot 13-letna tradicija. Do sedaj nam je zaupalo že več kot 300.000 uporabnikov cevnih radiatorjev ter električnih grelcev, tako na slovenskem, kot na evropskih trgih; v Avstriji, Nemčiji, Italiji, Franciji in na trgih nekdanje Jugoslavije. Zanesljiva kakovost se nedvomno odraža tudi v pridobljenem francoskem znaku kakovosti NF, ki priča o kontinuirani kvaliteti naših proizvodov. Če ste projektant ali arhitekt, vam je v vsakodnevnem delu izziv, tako dizajn kot funkcionalnost prostora. Želimo si, da boste z našimi kopalniškimi radiatorji

Instalater

33

BiAL, lahko našli rešitev za vsakogar. Z veseljem vam bomo odgovorili na vsa dodatna vprašanja. Pokličite nas ali nam pošljite sporočilo. Več informacij pa lahko najdete na naših straneh, ki smo jih za vas pripravili kar najuporabnejše. Preko spletne strani se lahko enostavno premikate le z klikom na fotografijo izbranega izdelka. Globlje v strani pa boste našli vse potrebne informacije o samem izdelku ter dodatnih možnostih, ki vam jih ponujajo naši kopalniški radiatorji BiAL. Bial d.o.o.

34 Instalater

November 2009

Predizolirani fleksibilni cevovodi UPONOR Uponor predizolirani cevovodi, vrste, lastnosti, uporabnost

hišnih priključkih, kot tudi v industriji, na primer, v pivovarnah, rafinerijah, obratih za obdelavo odpadnih voda in hotelskih kompleksih.

Enostavna in hitra vgradnja Uponor predizolirani cevovodi so enostavni za transportiranje in so dobavljeni na gradbišče v kolutih. Majhna teža in fleksibilnost pomenita, da se cevi lahko enostavno in hitro polagajo, tudi okrog vogalov in različnih ovir. Razvod je energetsko učinkovit, saj zaradi zaprte celične strukture izolacijske pene, zadržuje toploto ter preprečuje vdor vlage vso življenjsko dobo cevi. Teža cevi dopušča ročno polaganje zato dodatna mehanizacija ni potrebna

Uponor predizolirani cevovodi se uporabljajo po celem svetu, saj omogočajo širok spekter področja uporabe – naj si bo to v ogrevalnih omrežnih sistemih pri stanovanjskih naseljih, sistemih hladilne vode, v hotelskih kompleksih ali v industriji za pitno vodo, živila ali kemikalije. Za vsako od teh področij uporabe je na voljo ustrezna rešitev. Uponor predizolirani cevovodi so na voljo kot cevi Uponor Thermo, Aqua, Quattro in Supra s sledečimi karakteristikami:

Temperaturno območje delovanja notranje cevi: ))-50°C do +95°C (razen cevi

Shematični prikaz uporabe

Uponor +40°C)

Supra:

-50°C

do

Dimenzijski razpon notranjih cevi: ))dzunanji od 25 – 110 mm Obratovalni tlaki: ))6 do 16 barov ))Mediji: topla in hladna pitna voda, hladilna voda, hladna in topla ogrevalna voda, odpadna voda, živila, kemikalije. Fleksibilne, predizolirane cevi Uponor, ki združujejo vse te lastnosti, se uporabljajo že več kot 25 let v omrežjih za dobavo toplote, stanovanjski gradnji,

Montaža je enostavna, pri čemer posebna orodja niso potrebna. Cevi so lahko poležene v neprekinjenih dolžinah do 200m. Samo-kompenzacijski cevni sistem ne zahteva vgradnjo elementov za kompenzacijo raztezkov, ker se toplotni raztezek notranje cevi kompenzira znotraj izolacije.

Priključki in pribor Za zagotavljanje popolnih priključkov je na voljo obsežen asortiman fitingov z različnimi komponentami in dodatki, kot so

Polaganje direktno iz koluta

izolacijska ohišja, hišni priključki in tesnila. Pri tem uporaba specialnih orodij ni potrebna, prav tako ni potrebno lotanje. Poleg fitingov in cevi se v sklopu celotnega sistema nahajajo tudi vsi ostali dodatni elementi, opozorilni trakovi, tesnilni trakovi, zaključne kape, jaški in tesnilni obroči. Podrobnejše podatke o Uponor predizoliranih cevovodih in ostalih sistemih lahko dobite pri zastopniku, firmi TITAN d.d. iz Kamnika. Vili Zabret, TITAN d.d.

Upogljiv cevovod z odpornim plaščem, z večplastno in barvno označeno notranjo izolacijo

November 2009

Instalater

35

Parna zapora v montažni steni Da bo parna zapora v leseni ali montažni hiši zadovoljiva, se je, pred izvedbo, potrebno pogovoriti s strokovnjakom. To je pomembno posebno tedaj, če smo v objektu že ugotovili vlažne madeže ali plesen. Velikokrat zadošča že dolgotrajno zračenje, tudi več dni, pa čeprav, zaradi zračenja, porabimo več energije za ogrevanje.

V modernih stanovanjih in zgradbah je zrak bolj vlažen, kot si pogosto predstavljamo. Stene in zidovi so bolj problematični zaradi klime v prostorih, kakor pa zaradi vlage.

prodiranje vlažnega zraka iz prostora v stene, in druge konstrukcije. Za izvedbo parne zapore imamo na razpolago več vrst materialov. Najpogosteje jo izdelamo iz tanke aluminijaste folije, ki jo položimo pod leseno oblogo na stropu ali pod mavčne kartonske plošče na stenah. Trakove parne zapore moramo na stikih dobro preklopiti, pri delu pa paziti, da je ne poškodujemo. Na sliki je prikazana pravilna vgradnja parne zapore v lahke stene.

V lahke lesene elemente, toplotno izolacijo in v obloge, iz mavčnih ali vezanih plošč, moramo položiti parno zaporo, ki preprečuje

Bolj kot je prostor vlažen, tem pomembnejša je parna zapora. V kuhinjah in kopalnicah moramo izolacijo izdelati skrbneje, kot v

Poškodbe se ne bodo več ponavljale, če na stene in strop pritrdimo parno zaporo. S tem dosežemo, da z njo prekrijemo rege v stenah in stropu ter s tem zavarujemo prostor pred mrzlim zrakom.

Slika – Pravilna vgradnja parne zapore v lahke stene

ostalih prostorih. Zaradi toplega zraka, ki je zelo vlažen, se, vodne kaplice, pri ohlajanju, nabirajo na vseh gradbenih elementih. Primer za to je okensko steklo, na katerem se, v zimskem času, delajo ledene rože, čeprav je v okno vgrajeno izolacijsko steklo. To vlago imenujemo kondenzatno. Ne opazimo je pa samo

na okenskih steklih, ampak na vseh gradbenih elementih, ki so hladnejši, kot zrak v prostoru. V konstrukcijah lesenih oblog na fasadah in lesenih strešnih konstrukcijah, začne les, zaradi kondenzatne vlage, sčasoma propadati, jekleni deli pa korodirati. Tudi toplotna izolacija, ki pri tem postane vlažna, nima več pravega učinka.

36 Instalater

November 2009

Inovativne rešitve za prihodnost planeta V kopalnici mnogokrat pozabimo na okolje in ekološko ravnanje, zlasti pri splakovanju in umivanju. Slovenija žal spada med tiste države, ki v sanitarne namene po večini še vedno uporablja pitno vodo. Dnevno v odtok izplaknemo ogromne količine te vse bolj dragocene tekočine in le redko na to tudi pomislimo.

gočajo manjšo porabo vode.

Prihranimo vodo z Geberitovimi varčnimi sistemi splakovanja Varčni Geberitovi splakovalniki omogočajo dvokoličinsko splakovanje s 3 ali 6 litri in v primerjavi s standardnimi 9-litrskimi splakovalniki prihranijo ogromno vode, tudi več kot 60%. Možna je tudi nastavitev količine vode, ki jo želimo porabiti pri splakovanju. Še varčnejša pa je aktivirna stop tipka, ki omogoča, da lahko sami prekinemo izpiranje in porabimo le najnujnejšo količino vode. Do leta 2006 so Geberitovi splakovalniki s tehnologojo dvokoličinskega izpiranja ali aktivirno tipko stop, ki jih izdelujejo od leta 1998 in se uporabljajo še dandanes, pomagali prihraniti več kot 4.500 kubičnih metrov vode.

Ekologija in estetika obenem

V podjetju Geberit se problematike rastoče porabe vode zavedajo že vrsto let. Ne le, da jim je z inovativnimi rešitvami, kot je varčno dvokoličinsko splakovanje, uspelo zmanjšati količino porabljene vode, tudi v proizvodnji stremijo k čim večji ekološki naravnanosti. Vsa prizadevanja za okolje pa Geberit uspešno združuje in nadgrajuje tudi z vrhunskim dizajnom, ki v vašo kopalnico pripelje dovršeno estetiko in poseben pridih intimnega razkošja. Vse to z mislijo na naravo in kakovost bivanja.

Ekološki smo lahko tudi v svoji kopalnici Varčevanje z vodo in zaviranje naraščajoče porabe vode sta za

Geberit dve najpomembnejši nalogi, s katerima se uspešno spopada že leta. Splakovanje wc- ja je pravzaprav velika potrata, a higienska nuja. V Geberitu so se s to težavo spoprijeli na način, ki je prijazen tako do okolja kot uporabnika in razvili z vodo varčno tehnologijo splakovanja. Z dvokoličinskim splakovanjem in tehniko splakovanja s stop tipko, za prekinitev toka vode, je Geberit v svoji panogi kot pionir postavil nove standarde. Vse bolj priljubljeni Geberitovi podometni splakovalniki tako omogočajo varčnejše dvokoličinsko splakovanje, nastavljivo količino vode ter stop varčevalno tipko za prekinitev toka vode. V varčnosti pa se jim pridružujejo tudi nadometni splakovalniki, ki prav tako omo-

Ob varčnih in trendnih podometnih splakovalnikih pa so na voljo tudi čudovite aktivirne tipke Sigma, ki kopalnici dodajo pridih elegance in estetike. Tipke za splakovanje so delo priznanega švicarskega oblikovalca Christopha Behlinga, ki se še posebej rad ukvarja z oblikovanjem izdelkov, ki zmanjšujejo porabo energije.

Z mislijo na okolje tudi v javnih prostorih Strokovnjaki pri Geberitu so šli z mislijo na okolje še dlje, predvsem v javnih prostorih, kjer voda mnogokrat teče v nedogled. Rešitev je seveda v elektronskih senzoričnih splakovalnikih in armaturah za umivalnike. Voda priteče le takrat, ko jo potrebujemo in se nikoli ne pozabi zapreti, poleg tega pa lahko moč curka in temperaturo vode v pipah prilagodimo in še dodatno varčujemo. Pri elektronski, senzorski armaturi za umivalnike se tok vode krmili elektronsko in brez dotika, kar povečuje higiensko vrednost predvsem pa učinkovit prihranek vode. Na voljo so različni načini delovanja, kot je program za prihranek vode ali program za prihranek energije. Prav tako so varčni tudi Geberitovi pisoarji, pri katerih se ob povečani uporabi količina vode za splakovanje avtomatično zmanjša le na en liter. Sanitarni sistemi Geberit so tako postali ekonomična rešitev za dom ali javne sanitarije, ki je hkrati tudi bolj prijazna do okolja.

Ekološki pristop na vsakem koraku Geberit pripisuje ekološkemu

Izbirate lahko med usklajenimi aktivirnimi tipkami za pisoar in WC iz različnih oblikovnih linij.

Lep videz kopalnice jasno pokaže svoje prednosti

Razmišljate o novi kopalnici? Estetika je pomembna - zato skrijte splakovalnik in cevi in se odločite za Geberitovo rešitev s stensko montažo. www.geberit.si

38 Instalater ravnanju velik pomen, o čemer priča tudi interni kodeks o postopkih za zaščito okolja. To vodilo je trajna usmeritev podjetja, ki je upoštevana prav na vsakem koraku - od načrtovanja do razgradnje proizvodov. Pri Geberitu se zavedajo že same pomembnosti materialov, ki jih uporabljajo za izdelke. Bistvenega pomena je bila uvedba Life Cycle As-

sessments (LCA), ki Geberit usmerja pri razvoju okolju prijaznih izdelkov, ki imajo zato dolgo življensko dobo in so iz okolju prijaznih materialov, od začetka proizvodnje pa do izrabe, saj so vsi primerni za reciklažo. Sestavni deli izdelkov tako ne škodujejo našemu zdravju niti okolju. Vse tovarne Geberit se tako lahko pohvalijo s certifikati, skladnimi s

standardi ISO 14001. Geberit se je za varstvo okolja odločil zavestno in to opredelil tudi v svojem kodeksu ravnanja. Tako si v okviru okoljevarstvene politike postavljajo jasne cilje ter pri vseh dejavnostih in procesih upoštevajo kritertije za varstvo okolja. S takšnim ravnanjem prispevajo svoj delež za zmanjšanje globalne problematike izpuščanja

November 2009

ogljikovega dioksida v ozračje in pomanjkanja vode. S šolanjem zaposlenih in posredovanjem svojega mišljenja poslovnim partnerjem in strankam pa ideje uspešno širijo tudi v svet in skrbijo za trajnostni razvoj na področju okoljevarstva. Več informacij na: www.geberit.si,

Nastavitev izliva na vodni armaturi Velikokrat se srečamo s težavo, ki nam jo povzročajo armature za vodo. Najpogosteje pri kopalniških elementih. Ta problem je posebej izrazit pri manjših umivalnikih, pogosto pa tudi pri bideju itn. S pravilno nastavitvijo regulatorja na izlivu armature, ta problem najlažje rešimo in se mu izognemo. Regulacija vode v izlivni cevi armature in regulacija količine pretoka prikazje vode (slika št. 1),

ki ni v povezavi s pretočnim grelnikom vode. Omejeni pretok je odvisen od pretočnega tlaka na

Slika 2 - Na preglednici je prikazano določanje pretoka vode pri avtomatskem regulatorju količine pretoka vode, na sliki 1

približno 5 do 7 l/min (slika št. 2). To dosežemo, v primerjavi z odvzemno armaturo, brez pretočne omejitve vode in energijskega prihranka okoli 30 %. Kot stranski

učinek je prekomerno izlivanje vodnega curka preko roba kopalniškega ali drugega elementa. Najpogosteje zmanjšamo izliv pri umivalniku in bideju (slika št. 3).

Slika 1 – Avtomatski vodni regulator M22 x 1 za mešanje zraka M 22 x 1 in z iztokom z zunanjim navojem, kot tudi M24 x 1 za mešalnik zraka M24 x 1 in iztok z notranjim navojem.

Slika 3 – Prilagoditev izliva armature pri umivalniku in bideju s pomočjo vodnega regulatorja pretoka

November 2009

Instalater

39

Vgradnja vodomera Vsaka zgradba ali več zgradb, ki ima istega lastnika, naj bi imelo svoj vodomer. Po smernicah za stanovanjsko gradnjo v nekaterih večjih mestih, je zahtevano, da ima poleg tega tudi vsako stanovanje svoj vodomer za hladno in za toplo vodo. Tako je mogoče zaračunati porabo vode vsakemu porabniku ali samo njemu zapreti vodo.

Slika 1 - Vodomer

Poraba vode brez lokalnih merilnikov se razdeli sorazmerno na vse porabnike. V takih primerih varčevanje z vodo vsekakor ni motivirano. V preteklosti so v zgradbah, brez lokalnih vodomerov razdelili stroške za porabo vode po uporabljeni stanovanjski

površini, ne glede na dejansko porabo. V takem primeru ni motiva za varčevanje z vodo. Na preglednici št. 1 so podani podatki za velikost standardnih vodomerov. Umerjeni hišni vodomeri so večinoma krilni števci, ki so na-

Slika 3 – Vgradnja vodomera v jašek

meščeni med glavno zaporno armaturo in med hišnim zapornim ventilom, ki ima vgrajen povratni ventil in pipico za praznjenje. Priporoča se vgradnja na steno, zaradi lažje montaže oziroma demontaže (slika št. 2). V kolikor služi vodna instalacija tudi za ozemljitev električne instalacije, je potrebno na vodomeru napraviti električno premosti-

Slika 2 – Vgradnja vodomera v zidno nišo

Preglednica št. 1: Velikosti stanovanjskih vodomera Velikost

Nominalni

Dolžina

Nominalna

Minimalni potrebni prostor

NG

Pretok

mm

Vodna instal.

mm

3-5

m3/h

190

DN

1200

do 30

do 15

7-10

2,5

260

20

1600

31-100

16-85

20

6

300

25

1800

101-200

86-200

Število stanovanj z WC izplakovalniki

Tlačnih izplakovalnikov

tev s kablom, dimenzije 16 mm2, tipa NYY (slika 1). V preglednici št. 2 so podane mere za vgradnjo hišnega vodomera. Poraba vode za celotno zgradbo je sestavljena iz treh porab, prišteti pa je potrebno še porabo za skupne potrebe, na primer porabo čistilke in morebitne večje porabe za iztok iz hidrantov za gašenje požara ali za čiščenje, porabo v kotlovnici in podobno. Za večje volumenske pretoke so primerni večji krilni ali Woltmanovi vodni števci, ki so izdelani s prirobnicami za nadaljnje spajanje na cevno povezavo. Za preprečevanje povratnega toka vode v javno omrežje, se za vodomerom vgradi povratni ventil. Za uravnoteženje vodnega tlaka lahko vgradimo tlačni omejevalnik z vgrajenim

40 Instalater manometrom, da lahko reguliramo vodni tlak v hišnem sistemu, če je le ta višji od 6 barov. Na sliki št. 3 je prikaz vodomera za vgradnjo v jašek. Za merjenje pretoka vode so ob vstopih vodovodne instalacije v zgradbo vgrajeni merilniki pretoka oziroma vodomeri. Izbiramo jih po velikosti pretoka oziroma porabe vode v zgradbi. Vodo-

meri so različni, za hladno vodo in za toplo vodo. Kombinirani vodomeri so sestavljeni iz dveh vodomerov. Manjši meri normalen pretok vode, večji se odpre pri večjih pretokih, na primer ob uporabi hidrantov. Del vodomera je števec, na katerem odčitamo porabo. Lahko je prirejen tudi za dodatno odčitavanje na drugem mestu. Takrat ima na primer vsak porabnik v stanovanjski zgradbi

November 2009

Preglednica št. 2: Vgradnja hišnega vodomera: Minimalna mera (odvisno od pre- Vgradnja mera (za krilni Vodomera cevi) po DIN 1988-1 mer): NW na AL a

Odmik od zidu

Z dodatkom 200 mm

b

Odmik od tal

Z dodatkom 300 – 1200 mm

c

Prostor pred vodomerom

Z dodatkom 800 mm

d

Prostor preko Vodomera

Z dodatkom 700 mm

e

Minimalna višina

1800 mm

svoj vodomer, daljinsko odčitavanje pa je na enem mestu, na

primer v omarici na hodniku v pritličju.

Popravilo betonskega rezervoarja za pitno vodo Velikokrat se soočimo s problemom iztekanja vode iz betonskega rezervoarja za shranjevanje pitne vode. Premaz HIDROSTOP VH je le ena od mogočih rešitev. Premaz je za vodo neoporečen in je namenjen za tesnjenje rezervoarjev za pitno vodo in plavalnih bazenov.

se sanirajo samo razpoke, poškodbe, segregacijska gnezda in druge nepravilnosti. Razpoke na površini predhodno izžlebimo in saniramo s hitrovezno malto HIDROSTOP KIT.

vode z notranje strani betonskega rezervoarja. Pri nanosu malte, se najprej priporoča izvedba polkrožnega stika, izdelanega z materialom HIDROSTOP KIT, oziroma »holkela« v radiju približno 5 cm na stiku, stena in tla rezervoarja. To storimo zaradi lažjega nanosa materiala za zatesnitev rezervoarja, na predhodno nanesen vezni sloj KEMACRYL - VODA v razmerju 1:1, ali na predhodno rahlo navlaženo podlago brez stoječe vode.

Premaz celotnih stenskih in talnih betonskih površin. HIDROSTOP VH nanesemo s čopičem na navlaženo podlago v popolnoma prekrivnem sloju (poraba ca. 1,5 kg/m2). Po zadostni površinski trdnosti prvega sloja nanesemo drugi sloj, v smeri pravokotno na predhodnega (poraba dodatnih 1,5 kg/m2).

Priprava podlage Podlaga mora biti čista, trdna, nosilna, ravna, stabilna in brez mastnih madežev, alg in nevezanih delcev, ki bi zmanjševali oprijem. Čiščenje podlage izvedemo z vodnim curkom pod pritiskom od 200 do 300 barov. Pri pregladkih površinah je priporočljivo predhodno napraviti hrapavost bazena s peskanjem, brušenjem ali z drgnjenjem z žično krtačo.

V primeru, da je beton precej neraven je potrebna preplastitev celotne betonske konstrukcije, z materialom BETONPROTEKT RT, ki ga nanesemo na vezni sloj KEMALATEX in CEMENT v razmerju 1:2. Skupna debelina posameznih nanosov mora znašati od 5 mm do 3 cm. V kolikor je beton dokaj raven in ni odstopanja vrhnjega sloja,

Lokalno kitanje izvedemo samo na izžlebljenih delih. Aktivne vdore vode ustavimo z malto HIDROZAT. Takšna izpustna mesta predhodno izžlebimo navznoter, v obliki lastovičjega repa oziroma čepa. Ožji del izžlebimo v notranjost stene, da voda pritiska na čep in ga ne more iztisniti. Tako je širši del izpostavljen v smeri pritiska

Če želimo doseči gladko površino, izvedemo tretji nanos s ščetko in nato še svežo maso poravnamo s kovinsko gladilko. Če se posamezni nanosi pred nanašanjem naslednjega nanosa popolnoma posušijo, jih je potrebno predhodno še navlažiti. Med nanašanjem mase moramo paziti, da dosežemo popolno pokrivnost, posebej v kotih, na polkrožnih stikih in robovih. Idealna temperatura za nanos

November 2009

mase HIDROSTOP VH je med +15 °C in +20 °C. Pri visokih temperaturah zraka in podlage, moramo podlago pri nanosu iz-

Instalater

41

datno vlažiti. To storimo tudi, če se nanos mase prehitro suši. V kolikor pričakujemo, da bo v

roku 4 do 6 ur po nanosu mase deževalo, del ne izvajamo, Tudi mase ne smemo nanašati. Del ne izvajamo tudi v primeru, če pričakujemo, da bo v roku dveh ur po nanosu mase, temperatura padla pod +5 °C. Maso varujemo pred prehitro izsušitvijo vsaj 24 ur po nanosu. V skrajno neugodnih vremenskih

razmerah (močno sonce, veter), priporočamo ustrezno nego po nanosu (škropljenje z vodo, pokrivanje...). Po končani izvedbi, približno 5 do 7 dni, površino rezervoarja dobro operemo in izlužimo. Vodo, ki ostane v rezervoarju izčrpamo in šele nato rezervoar ponovno napolnimo.

42 Instalater

November 2009

Moč vetra Izraba vetrne energije za pridobivanje električnega toka, zahteva ugodno vetrovno področje z visoko povprečno hitrostjo vetra, po možnosti od 4 m/s. Učinek se povečuje s 3. potenco hitrosti vetra. V severozahodnem področju Evrope in ob obalah severnega morja najdemo številna področja s primerno hitrostjo vetra. Glede na vrsto obratovanja razlikujemo vetrnice z: ))nizkim številom obratov λ < 1 ))visokim številom obratov λ < 1 v praksi približno 5…10 λ = Hitrost konice krila u / Hitrost vetra v 2•π •n Obratov u = ------------- z n = -------------60 Minuto

Vse pogosteje pa vetrnice nameščajo na odprtih morjih (Offtshore – naprave), kjer prevladujejo dobri in konstantni vetrni pogoji in ne prihaja do motenj v delovanju. Manjše vetrnice z močjo od 5 do 100 kW so namenjene pridobivanju električnega toka, nameščamo jih predvsem na odročnih kmetijah, gorskih kočah in manjših otokih, kjer ni možnosti priklopa na javno električno

Slika 1a - Vetrnica z velikim številom obratov

Tudi kopno se na splošno segreva hitreje kot morje. Voda se v morju nenehno pretaka in odnaša toploto drugam. Tako topla površina segreva zrak, ki je nad njo. Topli zrak se dviga in na njegovo mesto pri tleh doteka hladen zrak. To gibanje zraka imenujemo veter. Moč vetra so že v starem veku uporabljali za pogon jadr-

Slika 1 – Vetrnica z velikim številom obratov

V današnjem času so vetrnice za pridobivanje električne energije običajno z velikim številom obratov. Imajo po troje kril, ki lahko dosegajo približno moč od 500 do 1500 kW nominalne jakosti. Velike vetrnice do jakosti 5 MW, so naprave z velikostjo rotorja ca. 120 m, v načrtih pa so predvidene še veliko večje. Na sliki št. 1 in 1 a, je prikazana vetrnica z velikim številom obratov. Več takih vetrnic se združuje na tako imenovanih vetrnih poljih.

omrežje. Problem pri takšnih napravah je samo shranjevanje električne energije, za čas ko prevladuje brezvetrje. Gibanje atmosfere je sekundarna oblika spreminjanja sončne energije. Veter nastaja zaradi delovanja sonca. Ko se Zemlja vrti okoli svoje osi, sonce ogreva različne dele zemeljskega površja. Zemlja se ne segreva enakomerno. Na območjih, ki so trenutno prekrita z oblaki je segrevanje počasnejše, kot na območjih z jasnim nebom.

Slika 2 – Počasi rotirajoča vetrnica

nic, mline na veter za mletje žita. Za namakalne naprave pa so se pojavile v 7. stoletju in so jih uporabljali do 19. stoletja. Veter je bil do takrat najmočnejši vir energije. Koncem 80. let prejšnjega stoletja so pričeli uporabljati moč vetra za pridobivanje električne energije. V zadnjih letih se ta način pridobivanja električne energije razvija po celem svetu. Koncem

November 2009

Instalater

43

Slika 5 – Shema vzgonske vetrnice (preizkusna naprava v Manzanaresu v Španiji), skonstruiral jo je arhitekt Schlaich

Slika 3 – Savonius rotor z navpično osjo

leta 2005 je bilo, samo v Nemčiji, instaliranih že preko 17 574 vetrnic, s skupno močjo 18 428 MW. Primerna področja za postavitev vetrnic so na severnih obalah Evrope in na hribovitih področjih. Z današnjim razvojem tehnike in s pravilnim ravnanjem, je možna postavitev vetrnic tudi v notranjosti.

Hitro rotirajoči, z relativno majhnim aerodinamičnimi vijačnimi krilci, običajno z 1, 2 oziroma največ s 3 rotorskimi kraki (premer rotorja 35 – 100 m in več). Pri zagonu jih moramo usmeriti v veter, zaradi slabše oprijemljivosti vetra. Razen hitrosti vetra je pomembna tudi višina in površina pesta, ki jo potrebuje, ko rotor pride na zahtevan učinek.

Zgradba vetrne turbine Glavni elementi, ki sestavljajo vetrno turbino so vetrnica oziroma rotor, menjalnik tj. prenos, generator, gibljiva čeljust ter ragulacijski sistem.

Za večje vetrnice, z močjo od 500 do 1500 kW, uporabljamo praviloma samo hitro rotirajoče vetrnice s tremi krili. Spreminjajoča nastavitev kril omogoča spreminjajoči hitrosti

vetra, konstantno število obratov in odličen izkoristek. Da obdržimo zahtevano frekvenco pri prehodu v omrežje, potrebujemo dobro izdelano regulacijo

Vetrni energijski konvertor z navpično osjo Savonius rotor, je preprosto izdelan vetrni energijski konvertor z nizko hitrostjo. Sestavljata ga dva, nasprotno nameščena pol cilindra. Naprava je primerna za manjše izvedbe, ki jo lahko izdelamo tudi sami. Izdelane so bile že že tudi naprave, ki imajo 4 do 6 navpičnih in okoli ene osi razporejena krilca (glej sliko št. 3). Darrieus – rotor: Ta naprava, ki jo je leta 1929 skonstruiral Francoz Darrieus ima dva do tri upognje-

Vetrna turbina glede na vrsto energijskega konverterja

Vzgonska vetrnica Te naprave so primerne za področja z nizkimi hitrostmi vetra, vendar na področju z veliko Sonca. Pod vetrni stolp namestimo transparentno folijo, ki jo Sonce ogreva in topli zrak se po sredini cilindričnega stolpa dviga navzgor, proti vrhu stolpa in poganja turbino, ki je z vertikalno osjo nameščena v stolpu. Na sliki št. 5 je prikazan sistem delovanja vzgonske vetrnice.

Izbira področja postavitve Gradnja vetrnic in njen izkoristek raste s 3. potenco. Za to je potrebna visoka srednja hitrost vetra preko 4 do 5 m/s in konstanten veter. Taka področja so na severni obali in na hribovskih predelih. Razen premera vetrnice je pomembna tudi višina peste. Najprimerneje je naprave namestiti na morju (Offshore). Vetrnice spadajo k privilegiranemu načrtovanju. Kljub temu moramo upoštevati zakonodajo o zaščiti narave. Vsaka država, po lastni presoji in s prostorskim načrtom, določi prostor za namestitev vetrnic.

Vetrni energijski konvertor s horizontalno osjo Počasi rotirajoči, primerni so predvsem za namakalne naprave. Za pridobivanje električne energije so manj primerni. Prednost imajo v tem, da delujejo tudi pri nižjih hitrostih vetra. Pomanjkljivost pa je v tem, da imajo zaradi trde pričvrstitve kril, slabši izkoristek moči vetra (približno le 15 %). Na sliki št. 2 je prikazana počasi rotirajoča vetrnica. Jeziček na vrtljivem rotorju samodejno obrača vetrno kolo v smeri vetra. Za napajanje enosmernih akumulatorjev, morda v povezavi s solarnimi celicami, so na voljo naprave 12 do 24 V in močjo 60 do 300 Wattov za enosmerni tok.

na krilca. Primerna je pri hitro menjajoči smeri vetra. Pomanjkljivost takšne vetrnice je majhen izkoristek, za zagon pa potrebuje integriran savonius rotor. Slika 4 prikazuje Darrieusov rotor z navpično nameščeno osjo.

Primer odvisnosti izkoristka vetrnice od hitrosti vetra:

Slika 4 – Darrieusov rotor z navpično osjo

Izkoristek vetrnice pri hitrosti vetra 6 m/s je 100 %. Izkoristek iste naprave pri hitrosti vetra s 7 m/s

44 Instalater je višji preko 58 % (63 = 216; 73 = 343!).

Problem sprejemljivosti vetrnic Argumenti, ki največkrat nasprotujejo izgradnji vetrnic: ))potrebno je relativno veliko zemljišče, spremeni se slika področja zaradi velikega števila vetrnic. Zato je potreben dober načrt, kje bomo postavili takšno vetrno polje. ))Slaba prognoza različnega izkoristka in manjkajoče mo-

žnosti shranjevanja energije. Brezvetrje je letno med 2000 in 4000 urami, kar zahteva dodatno regenerativno podporo (na primer biomaso ali podobno), v času, ko je brezvetrje. ))Obremenitev s hrupom, tako imenovani disko efekt in povzročanje sence zaradi rotiranja kril. Nove naprave, predvsem take brez reduktorskih strojev, imajo zelo majhno šumnost. Pri postavitvi vetrnic moramo upoštevati, da ni preblizu stanovanjskih ali drugih objektov. ))Negativni vpliv vetrnic na pti-

ce, ki živijo v področju postavitve le teh, je neutemeljen.

Razvoj vetrnic Vodilni pri postavitvi vetrnic sta bili Danska in Kalifornija v ZDA, kjer je velik del električne energije pridobljen s pomočjo vetrnic. Po svetu je danes že približno 60 do 70 tisoč takih naprav, ki pošljejo preko 30 tisoč MW v javno električno omrežje. S porastom, do 2000 vetrnic na leto, je Nemčija postala vodilna v svetovnem tržišču vetrnih turbin. S potenci-

November 2009

alom, kjer razpolagajo 3 do 4 %, so koncem leta 2005 dosegli izkoristek pri vgrajenih 17 574 vetrnicah skupno moč 18 428 MW. Tako je danes vetrna energija postala, zraven vodne energije, najbolj pomembna regenerativna energija pri pridobivanju električne energije. Vetrni energijski konvertorji so danes že delno primerljivi s konvencionalnimi elektrarnami in so že dosegli mejo ekonomičnosti. Zakon o obnovljivi energiji je gradnji vetrnic naklonjen in omogoča sofinanciranje pri postavitvi vetrnic.

Stena Trombe Stene Trombe uporabljamo predvsem v solarni arhitekturi. Z njimi združujemo sončni zbiralec in skladiščenje toplote v stenah, za pasivno uporabo sončne energije. Stene Trombe je zgradil francoski inženir Felix Trombe, že leta1956.

Slika 1 – Primer satovja iz celuloze v Trombe steni na južni strani zgradbe

Načelo te, po francoskem iznajditelju Felixu Trombe imenovani solarni zbiralni steni, sloni na dveh komponentah pasivne rabe sončne energije: ))po načelu efekta toplih gred, v kateri se zrak segreva za zaprto stekleno površino ))učinek hranjenja toplote v temno pobarvano masivno steno, ki jo segreva sončna energija. Stena Trombe je masivna, temno pobarvana stena, praviloma obrnjena proti jugu. Pred njo je približno 10 do 15 cm postavlje-

na zasteklitev iz navadnega ali izoliranega stekla. Pred steklom namestimo rolete, za zaščito pred Soncem. S pomočjo efekta tople grede nastaja pri sevanju Sonca v vmesnem prostoru, med steklom in masivno steno, topel zrak, ki preLegenda k sliki št. 1 in 2 1. Masivna zbiralna stena 2. Vmesni prostor 10 do 15 cm 3. Zasteklitev 4. Naprava za zasenčenje Slika 2 - Dvonadstropna zgradba s prikazanim načinom delovanja

November 2009 ko spodnje in zgornje odprtine v steni, s konvekcijo prehaja v notranji prostor. Z odgovarjajočimi zaporami lahko pretok zraka reguliramo ali popolnoma zapremo, da ne pride do obratne cirkulacije. Tudi s pomočjo kanalov lahko preusmerimo topel zrak v druge prostore. Slika št. 1 prikazuje primer s satovjem, vgrajenim v Trombe steno in na sliki št. 2 je prikazan način delovanja. Preko dneva, z direktnim sončnim sevanjem ogrevana

stena, oddaja toploto s časovnim zamikom, odvisno od debeline in toplotne prevodnosti stene, v za njo ležeč prostor. Preizkušajo se tudi sistemi z vodnimi toplotnimi izmenjevalci v steni. Rolete služijo kot varovalo pred pregrevanjem stene v poletnem času, in preprečujejo oddajanje temperature v mrzlih dneh. Posledično, glede na normalno izolirano zunanjo steno, je edina slabost toplotna izolacija.

Stena Trombe mora biti obrnjena čim bolj proti jugu, ker bo tako najdlje obsevana s Soncem. Zato jo tudi izvedemo vedno na južni strani objekta, kot črno obarvani masivni hranilnik toplote. Okna se načeloma na takšne stene ne nameščajo, če pa že, jih namestimo med nadstropji.

Satovje iz celuloze ali iz kartona Podoben učinek ima za zračno

Instalater

45

stekleno ploščo, iz enega varnostnega stekla, nameščeno satovje iz celuloze. Tako nastane »nizko« toplotna zračna blazina, ki razliko temperature med zunanjo in notranjo klimo, s časovnim zamikom praktično izenači. V poletnih mesecih se struktura iz kartonskega satovja pri »visokem« Soncu zasenči sama. Tako ne potrebujemo senčil. To pomeni, da je ta izvedba tudi cenejša.

Z mučenjem slovenskega jezika pomagamo naftnim trgovcem ! Zaradi vedno večjega pritiska na zmanjševanje toplogrednih plinov, kot stranskega produkta pri gorenju fosilnih goriv, se vse več uporablja izraz »alternativni viri energije« namesto besednih zvez »obnovljivi viri energije« ali »trajni viri energije«. Po našem mnenju (glede na tolmačenje v slovenskem pravopisu), pomeni izraz »alternativen » v resnici nadomeščanje. Pri tem vsi spregledamo naravne danosti, kakršne nam dejansko nudi naše okolje. Vendar pa z rabo trajnih virov energije (obnovljivih virov) energije ne nadomeščamo, pač pa zamenjujemo rabo kurilnega olja in plina. In, ker to počnemo z namenom trajnega koriščenja naših naravnih danosti, se moramo temu

namenu prilagoditi tudi v našem izrazoslovju. Ne poznamo natančno, kolikšne so zaloge nafte in plina v nedrih zemlje, vemo pa, da lahko z rabo trajnih virov energije (sonce, voda, biomasa, veter in geotermalna energija), ob primerni gradnji naših objektov, zamenjamo fosilna goriva v celoti. Trajne vire energije lahko koristimo skoraj na vsakem dvorišču, ne da bi s tem ogrožali okolje. Ne bo nam potrebno kupovati emisijskih kuponov, uporabniki

trajnih virov energije pa bodo kmalu pričeli ugotavljati, da se ogrevajo s cenejšim virom, kot ga ponujajo trgovci. Vedeti je potrebno, da z zamenjavo energenta vsi pridobimo, tudi država. Le trgovci s tem počasi

tanjšajo svoj kapital. Zato predlagamo, da pričnemo uporabljati besedno zloženko »trajni viri energije« namesto izraza »obnovljivi viri energije«, na »alternativne vire energije« pa preprosto pozabimo. Božo Dukić, IOVE Kranj

46 Instalater

November 2009

Fotovoltaika – elektrika iz Sonca Učinek fotovoltaike je bil odkrit že pred skoraj več kot 160 leti. Fizikalni pojav, ki omogoča pretvorbo svetlobe v elektriko je, leta 1839 odkril francoski eksperimentalni fizik Alexandre Edmond Becquerel, ko je pri eksperimetu, z dvema kovinskima elektrodama, potopljenima v elektrolit, odkril, da prevodnost narašča z osvetljenostjo. S tem so bili postavljeni temelji , za pridobivanje električne energije iz sončnih žarkov.

Slika 1 – Princip delovanja v omrežje priključene solarne naprave

Sončni žarki pošiljajo energijo v polprevodniški material, ki ga lahko nato uporabimo za enosmerno napetost. Preko 95 % vseh, na svetu proizvedenih, solarnih celic je sestavljeno iz polprevodnega silicija. Danes deluje fotovoltaična naprava s solarnimi celicami, katere so povezane v solarni modul in se vklapljajo ena za drugo. Več modelov se lahko poveže z generatorjem za proizvodnjo električne energije.

s fotovoltaiko, postala ponovno zanimiva. Z novim zakonom so se že meseca januarja, leta 2004, ponovno in občutno izboljšali plačilni pogoji. Ali je le zaradi tega postal nakup solarne naprave ponovno zanimiv? Postavlja se tudi vprašanje, ali je s tem mogoče tudi kaj zaslužiti? Kolikšen sploh je finančni donos s solarno napravo, pa je odvisno od nabavne cene kompletne naprave, od

načina financiranja in donosa za proizvedeno električno energijo naprave. Na sliki št. 1 je prikazan princip delovanja, v omrežje priključene solarne naprave. V Nemčiji je večina solarnih naprav za pridobivanje električne energije priključenih na javno električno omrežje. Seveda pa oddaja v omrežje ni obvezna. Le to se izplača, v kolikor je s pogodbo za dobo 20 let določena prodajna cena. Ta je v tem trenutku višja od cene, kot jo morajo plačati za električno energijo. Seveda pa pri tem ni zaslužka, če se celotna proizvedena električna energija porabi le za svoje potrebe. V srednji in severni Nemčiji je donos električne energije nekoliko nižji kot v južnem delu Nemčije. Zaradi tega je tukaj donos tudi nekoliko nižji. Seveda, se nam danes zdi, da je 20 let dolgo obdobje. V tem času se lahko zamenja tudi oblast, ki spremeni zakonodajo njenih predhodnikov. Vendar eksperti označujejo takšen riziko kot malo verjeten.

Primer izračuna: Zaslužit ali izgubit? Bili so opravljeni izračuni, s katerimi je mogoče ugotoviti ali

Pojem fotovoltaična, oziroma fotonapetostna pretvorba, je torej direktno pretvarjanje svetlobne energije, ki se s pomočjo sončnega sevanja, spremeni v električno energijo. To pomeni, da svetlobo pretvorimo v elektriko. Za to pretvorbo lahko uporabimo direktno ali difuzno sončno sevanje. Ta pretvorba se opravi v sončnih celicah. Po načinu zgradbe poznamo polikristalne, amorfne in monokristalne. Večina solarnih modulov je izdelana iz silicija. Vendar je šele z zakonom o obnovljivih energetskih virih, iz leta 2000, predvsem v Nemčiji, proizvodnja električne energije

lahko s fotovoltaičnim sistemom tudi kaj zaslužimo ali izgubimo. Pomembno je predvsem, da se, pred izvedbo, odločimo za pravilno velikost naprave, ki jo bomo namestili na streho objekta. Prikazani primerjalni izračuni obsegajo napravo, ki je nameščena na streho objekta in je manjša od 30 kilovatov (kW). V kolikor je bila naprava predana v pogon leta 2006, lahko lastnik pričakuje v 20 letih ceno za 1 kW proizvedene električne energije 51,8 Centov oziroma 0,518 € na kilovatno uro (kWh). Dva prikazana primera prikazujeta dve različni varianti financiranja. V prvem modelu, (slika 2) se nanaša na izgradnjo solarne električne naprave, brez lastnega deleža in s pomočjo financiranja po programu »Proizvodnja sončne električne energije«, ki ga financirajo nemške banke. Nominalna obrestna mera iz leta 2005 znaša 2,85 odstotkov, za dobo 20 let. Program »Proizvodnja sončne električne energije«, je sicer v pomoč samo za investicije do 50 tisoč Evrov. S tem denarjem je sicer mogoče pokrivanje investicije do 9 kW. Slika 2 prikazuje nabavo naprave, ki je odvisna od nabavne cene in letnega donosa proizvedene električne energije. Na tej osnovi je mogoče izračunati tudi rentabilnost naprave. Na področju pod rdečo črto, na sliki 2, je označeno področje izgub in nad njo pridobitno področje. Razvidno je, da naprava z 800 kilovatnimi urami proizvedene električne energije, lahko stane le nekaj več kot 4 500 Evrov za kW instalirane moči. S tem pa spada naprava v donosno področje.

Strešna solarna naprava manjša od 30 kW

Slika 2 – Kolikšni so stroški za nabavo fotovoltaične naprave s KfW posojilom?

Plačilo stroškov 51,8 Ct/kWh, po programu KfW »za proizvedeno električno energijo«

November 2009

Instalater

47

isti strehi, v smeri vzhod – zahod, vgraditi sončne module na obeh straneh strehe. Rezultat je sicer samo 87 odstotni donos na kilovat instalirane naprave, toda 116 odstotkov osnovne površine je uporabne! Cenejši kot bodo v prihodnosti solarni moduli, toliko pomembnejši bo tudi ta učinek. V preglednici št. 1 so prikazani podatki o številu nameščenih fotovoltaičnih naprav po svetu. Sončnih celic iz silicija se ne uporablja samo za pridobivanje električne energije v zgradbah.

Slika 3 – Stroški nabave z bančnim posojilom

Pri drugem izračunu financiranja z bančnim posojilom (slika 3), je potrebno biti še bolj pozoren. Za nabavo posojila je potrebna lastna udeležba v višini 40 odstotkov, glede na višino nabavne cene. V to vsoto je potrebno vračunati še obrestno mero, v višini 6,5 odstotkov. Za ostalih 60 odstotkov vrednosti, pa banka zaračuna obresti, v višini 8 odstotkov. Tako znaša povprečna obrestna mera okoli 7,4 odstotkov. Letni stroški za vzdrževanje naprave so vračunani in znašajo 1,5 odstotka na nabavno ceno. Na sliki št. 3 je prikazan primer za izračun

naprave brez izgub in z donosom 800 kW ur. Cena za njeno vgradnjo ne sme presegati 3500 Evrov, za en kilovat instalirane moči. Za napravo z močjo 1000 kilovatnih ur, pa cena ne sme presegati 4500 Evrov, za en kilovat instalirane moči. Cena, oziroma stroški, gradnje sistema se merijo na peak-Watt moči (EUR/Wp na primer). »Peak Watt« je definirana moč pri standardnih testnih pogojih (sončno sevanje 1000 W/m2, AM 1.5 in temperatura 25 °C).

Preglednica št. 1: Tržišče fotovoltaike leta 2006 po ocenah BSW 1450 MWp

Da bi lahko solarni moduli proizvajali veliko količino električne energije, je najprimernejša namestitev modulov proti južni smeri in z nagibom od 30 do 45o. Odstopanje od južne smeri in od idealnega nagiba 45o modulov, med nagibi od 10 do 50o imajo nepomemben vpliv na letno proizvodnjo.

MWp Nemčija

750 (52)

Japonska

330 (23)

ZDA

130 (9)

Španija

60 (4)

Italija

12 (0,1)

Francija

5 (0,3)

Portugalska

5 (0,3)

Grčija

3 (0,2)

Švica

2 (0,1)

Koreja

20 (1)

Kitajska

5 (0,3)

EU (ostale)

10 (1)

Katere naprave so primerne?

Smer vzhod – zahod ima vsekakor tudi številne prednosti. Na razpolago je veliko več strešne površine, v razmerju na osnovno površino zgradbe. Raziskava, ki so jo opravili v Nemčiji že leta 2005, za sisteme, ki so priključeni

na električno omrežje, so ugotovili, da na hišah prevladujejo dvokapna ostrešja, z nagibom 30 stopinj in so v večini obrnjene v južno smer. Sicer z 99 odstotnim izračunanim donosom na kilovat vgrajene moči naprave, je znašal izkoristek samo 58 odstotkov na osnovno površino zgradbe, vključno s streho. To pa zaradi tega, ker ostane severna polovica neizrabljena. Zato je potrebno, na

Z gradnjo sodobnih zgradb in predvsem pasivnih hiš, postaja njihova uporaba vedno večja. Že vrsto let se masovno uporabljajo tudi, za napajanje železniških zapornic in pogon vodnih črpalk, na odročnejših mestih, za napajanje žepnih kalkulatorjev, parkirnih ur in podobnih naprav. Z združitvijo večjega števila sončnih celic dobimo fotonapetostne module. Na, s soncem obsijanih področjih, je s spajanjem večjega števila modulov in z uporabo raznih drugih elementov, na primer akumulatorjev, regulatorjev polnjenja in z razsmerniki, mogoče zgraditi poljubno močan sistem, za oskrbo z električno energijo.

48 Instalater

November 2009

Ujemi in shrani toploto Sonca Iz naslova prebrano, lahko dojamemo, da je govora o shranjevanju toplote. Načinov je več. Veliko ljudi je mnenja, da moramo toploto Sonca izkoristiti takrat, ko je le to na voljo in shranjeno toploto uporabiti, ko jo potrebujemo. Kako to storiti, je vprašanje, na katerega želijo številni strokovnjaki iz celega sveta najti odgovor.

ju za posamezen primer, pretehta prednost na eno ali drugo stran, velikokrat tudi v škodo toplotnega shranjevanja. Prednost klasične masivne gradnje pomeni predvsem veliko možnost za akumulacijo toplote obodnih zidov zgradbe. Pri klasični masivni gradnji za zidavo zunanjih in notranjih zidov uporabljamo večinoma opeko. Pri dobro toplotno izoliranih masivnih stavbah, so nihanja zunanje temperature v notranjosti komaj opazna.

Prednosti so naslednje:

Slika 1 – Potek sobne temperature pri nočnem znižanju

Raba sončne energije za ogrevanje prostorov pomeni shranjevanje vstopne sevalne energije, v odgovarjajočih (večinoma v velikih) gradbenih elementih, ki se nahajajo znotraj zgradbe in to brez tehničnih pripomočkov. Pri tem igra pomembno vlogo tudi poletno obdobje, saj takrat poskrbimo za izenačeno temperaturo v zgradbi.

materialov ali klasično grajena masivna gradnja ni mogoče odgovoriti brez težav. Odgovor na to vprašanje je lahko tudi med strokovnjaki velikokrat sporen. V praksi, lahko pri gradnji in v zahtevanem ogrevalnem razmer-

))Uravnotežena klima v prostoru s preprečevanjem pregrevanja prostorov, ki jo dosežemo s toploto shranjene mase ))Možnost, da s pomočjo transparentnih gradbenih delov in s sevanjem sončne energije skozi okna shranimo toploto in jo kasneje z zakasnitvijo uporabimo za ogrevanje prostorov ))Najboljši primer temperaturno amplitudnega razmerja in s tem izravnana temperatura v poletju je prikazana na sliki stran H17/1 ))boljša toplotna stabilnost, manjše pregrevanje stavbe v poletnem obdobju, če v noč-

nem času zagotovimo primerno prezračevanje ))masivno grajene stene imajo večjo toplotno akumulativnost ))-Večja požarna varnost ))Na splošno dolga življenjska doba konstrukcije zgradbe v surovem stanju. Vse prednosti enega modela gradnje, pomenijo v nasprotju, pomanjkljivost pri drugem načinu gradnje objekta. Lahke konstrukcije imajo majhno toplotno akumulativnost. Čeprav so dobro toplotno izolirane, ne morejo preprečiti in zmanjšati zunanjih temperaturnih vplivov. Nihanja temperature v takih zgradbah so velika. Zaradi majhne toplotne akumulativnosti in dobre toplotne zaščite, je takšna gradnja primerne za stavbe, ki se občasno uporabljajo in le kratkotrajno ogrevajo. Ima pa tudi lahka montažna gradnja številne prednosti, ki so prisotne zaradi lesene nosilne konstrukcije in dobre toplotne izolacije, to so: ))Majhne transmisijske toplotne izgube zaradi močne toplotne izolacije (celotni stenski presek), na primer pri nizkoenergijski hiši ))Izolacija zunanjih sten je boljša, s čimer je lahko objekt glede

Pomembna odločitev je pred vsakim graditeljem, ali zgraditi montažni objekt iz lahkih gradbenih materialov oziroma izvesti klasično gradnjo z masivnimi gradbenimi materiali? Odločitev je vsekakor lažja v kolikor poznamo lokalne klimatske razmere in po drugi strani, velikosti uporabnih prostorov za ogrevanje.

Klasična masivna ali lahka montažna gradnja? Na to vprašanje, ali energijsko varčnejša zgradba, ki je zgrajena iz lahkih montažnih gradbenih

Slika 2 – Prihranek energije s sončnim sevanjem in z nočnim znižanjem ogrevanja v nasprotju s stalnim ogrevanje

November 2009 sončne energije (v geografsko dobro osončenih legah in v jasnih dnevih v hladnem zimskem obdobju ter s tipično celinskim podnebjem), z uporabo stalno ogrevanih skupnih prostorov, ima klasično grajena masivna gradnja številne prednosti. Slika št. 3 prikazuje kompromis med lahko montažno in težko klasično oziroma masivno gradnjo pri nizkoenergijski hiši.

Slika 3 - Kompromis med lahko montažno in težko klasično oziroma masivno gradnjo pri nizkoenergijski hiši.

porabljene toplotne energije varčnejši ))Dobra regulacija in hitro prilagajanje ogrevanja na menjavo potrebne temperature in hiter odziv na pridobljeno sevanje od zunaj ))Hitro ogretje prostorov po nočnem znižanju ))Gradnja objekta je hitrejša in potrebnih je manj aktivnosti investitorja ))Tovrstna gradnja omogoča porast gradbenih materialov, kar je pomembno tudi za regionalni razvoj. Pri obeh vrstah gradnje je potrebno v čim večji meri preprečiti toplotne mostove in zagotoviti primerno zrakotesnost zgradbe. Predvsem zrakotesnost pri lahki montažni zgradbi lahko predstavlja večji problem. Slika 1 in 2 prikazujeta potek temperature v prostoru z nočnim znižanjem in s sevanjem Sonca. Preskus v dveh enakih sobah, z enako U-vrednostjo zunanjosti stavbe ter z enakimi okni je pokazal, da je vsekakor potrebna ekstremna razlika v zmožnosti shranjene toplote. Pri nočnem izklopu temperature je ohladitev v montažno grajenem objektu večja, kot pri klasično grajenem objektu. Zato je v masivno grajenem objektu, potrebno pričeti z ogrevanjem

vsaj eno uro prej, da dosežemo v prostoru enako temperaturo zraka, okoli 22 oC. Ker je v povprečju majhna razlika med sobno in zunanjo temperaturo (pri poizkusu na primer Δq lahek = 18 K, Δq masivni = 20 K) pomeni, da nastanejo pri nočnem znižanju med 22 in 7 uro zjutraj manjše toplotne izgube in s tem v nasprotju s stalnim ogrevanjem. Tako prihranimo pri masivni gradnji okoli 13 % in pri lahki montažni gradnji okoli 5 %. Prednost pri varčevanju z energijo, ki ga dosežemo z nočnim znižanjem, pridobimo s sončnim sevanjem, s preko 3 kWh/(m2•d). Po zaslugi varčevanja z energijo z velikim učinkom shranjene toplote v masivni gradnji, se le ta kompenzira oziroma celo prekorači. V kolikor so le omejene možnosti za izrabo sončne energije, (na primer na območjih, z malo Sonca in šibkim sončnim sevanjem v hladnih zimskih zunanjih temperaturah, na primer Severna Evropa), prav tako s prekinitvami ogrevanja, še posebej s samo začasnimi ali na kratko ogrevanih sob (spalnice, otroški vrtcih in podobnih uporabnih zgradbah), ima montažna gradnja veliko prednost pred klasično masivno grajeno zgradbo. Pri dobrih možnostih za izrabo

V srednji Evropi so podani različni predpogoji za gradnjo objektov. Le ti so najpogosteje odvisni od podnebja in se po pravilu nanašajo na uporabo prostorov. To pomeni kompromis med lahko montažno gradnjo in klasično masivno gradnjo, v kateri pa je veliko odvisno, tudi od arhitekture zgradbe.

Tako se priporoča: ))Da se v prostorih, ki so stalno naseljeni izvede klasična masivna gradnja, kjer lahkov notranjosti zgradbe uporabimo masivno grajene elemente, kot toplotni hranilnik in jih skozi dan ogrevamo skozi okna s sončnim sevanjem (na primer, stanovanje - dnevni prostor in podobni prostori, ki so grajeni z masivno gradnjo in so nameščeni v pritličju zgradbe). ))Montažno grajene in dobro toplotno izolirane prostore, ki so namenjeni samo za občasno bivanje in ogrevanje (na primer spalnica in podobno so nameščeni v mansardi oziroma v podstrešnem delu zgradbe). Gledano v prihodnost pomeni, da bo pri gradnji objektov vedno bolj prisotna ekstremna toplotna izolacija (nizkoenergijske in pasivne hiše). Vedno bolj se izboljšujejo tudi nizkoenergijski ogrevalni sistemi, vključno z vedno boljšo regulacijo, kar pa pomeni, da bodo toplotni hranilniki v prihodnosti imeli vse manjši pomen.

Osnovni namen toplotnega shranjevanja Da bi čim bolje izkoristili sončno energijo v povezavi za ohranitev toplote v delih stavbe, je potrebno

Instalater

49

upoštevati naslednje dejavnike: ))Pravilno lego namestitve oken na južno stran, še posebej, da lahko v zimskem obdobju skozi okna čim bolje ujamemo, položno padajoče sončne žarke ))Dobro energijsko prevodnost skozi steklo pri istočasni dobri U-vrednosti transparentnih gradbenih delov ter, da se ujame čim več brezplačne sončne energije ))Porazdelitev mase za shranjevanje toplote v notranjosti zgradbe, mora biti izvedena tako, da je možno direktno sevanje Sonca, kar pomeni, da takšni elementi ne smejo biti postavljeni preveč v globino prostora in, da so čim bolje obsijani s Soncem. ))Okna ali okenska vrata, ki segajo od stropa do tal, omogočajo direktno osončenje tal in s tem neposredno shranjevanje toplote (doprsni zidovi, parapeti, ali visoko nameščena okna, onemogočajo sevanje sonca v prostor). ))Temne površine, na primer temna keramika omogoča boljši toplotni odvzem kot svetle in odbijajoče barvne površine. ))Toplotna izolacija na zunanjih zidovih omogoča akumuliranje toplote v notranjosti zgradbe. S tem posegom preprečimo prehod toplega zraka iz notranjosti navzven ))Zagotovitev občasne toplotne zaščite in skrb za senčila, ki varujejo stavbo v času intenzivnega osončenja pred pregrevanjem (rolete, naoknice, premikajoči izolacijski elementi). Vsi ti elementi pa imajo tudi vlogo, da zaščitijo okna v dneh brez Sonca, da toplota v prostoru prehitro ne odteka navzven. Načrtovanje bivalnega prostora, zahteva oblikovanje stavbe, ki bo čim manjši porabnik energije za ogrevanje oziroma ohlajevanje prostorov in omogočati čim boljšo počutje v bivalnem okolju. Pri načrtovanju in gradnji se moramo strogo držati pravil o toplotni zaščiti, za poleti in pozimi ter se posvetiti gradbenofizikalno pravilnim rešitvam.

50 Instalater

November 2009

Prostor za hišne priključke V zgradbi z več kot štirimi stanovanjskimi enotami, se vsi hišni priključki načeloma izvedejo v skupnem prostoru. Večje stanovanjske zgradbe imajo za vsak vhod poseben priključek. Podobne zahteve se lahko uporabljajo tudi v ne stanovanjskih zgradbah.

glavnimi zapornimi organi ))Odvod vode in odplak ))Oskrba s plinom z glavnim zapornim elementom ))Daljinsko ogrevanje s predajno postajo

))Telekomunikacije s priključnim mestom za splošno omrežje in s telekomunikacijsko opremo. Minimalne mere prostora za hišne priključke v stanovanjskih objektih, so na voljo v številnih preglednicah. Za ne stanovanjske objekte so mere odvisne od velikosti objekta oziroma glede na zahtevani učinek. V preglednici št. 1 so podane mere za prostor, v katerem so nameščeni hišni priključki po zahtevah DIN 18 012. V prostoru z ogrevalnim kotlom do 50 kW, kakor tudi v prostoru z oljnim rezervoarjem do volumna 5000 litrov, smejo biti priključki z vso potrebno opremo, izvedeni pod priključno postajo. Prostor s hišnimi priključki mora biti dostopen v vsakemu času. Stopnišče in dostop do kleti morata imeti direkten izstop. Prostor s hišnimi priključki ne sme služiti kot prehod v druge prostore. Vrata morajo biti minimalne širine ≥ 0,65 m in visoka ≥ 1,95 m. Prostor za glavne hišne priključke mora biti suh, prehoden, se zaklepati in dostopen ob vsakem času. Dostop do prostora mora biti vidno označen in opremljen z napisom »Prostor s priključki«. Temperatura v prostoru lahko znaša od 0 oC do 30 oC (temperatura vode ne sme presegati 25 o C).

Slika 1 – Tloris namestitve hišnih priključkov

Oprema in namestitev hišnih priključkov so določene po zahtevah DIN 18 012 in sicer: ))Prostor za hišne priključke ))Niša za hišne priključke ))Stena za hišne priključke Prostor, skozi katerega potekajo in so v njem nameščeni vsi glavni instalacijski priključki ter zaporni organi, so po pravilu nameščeni na zunanjo steno v kletnem prostoru. Po teh smernicah, se lahko

upoštevajo vsa ustrezna določila, če so vsi priključki izvedeni po vseh gradbenih zahtevah. Minimalne dimenzije prostora morajo znašati 1200 x 1800 x 2000 mm. V prostoru mora biti vgrajen zračnik za prezračevanje prostora, ki se ga namesti nad nivojem terena.

Med hišne priključke prištevamo: ))Oskrbo z vodo, vključno z

))Oskrba z elektriko in s hišno priključno omaro

Dovodne instalacije so, v večini primerov, speljane pod zemeljsko površino. Globina mora biti prilagojena višini javnih instalacij in

Preglednica št. 1: Mere prostora za hišne priključke po DIN 18 012 Pri namestitvi na samo eno steno m

Pri namestitvi na dveh nasproti ležečih stenah m

Širina1)

≥ 1,50

≥ 1,80

Dolžina

≥ 2,00

≥ 2,00

Višina

≥ 2,00

≥ 2,00

Minimalna mera

2)

Pred priključki in opremo za delovanje mora biti na razpolago do ≥ 1,20 m prostora. 2) Za prehod pod instalacijami mora biti ≥ 1,80 m prostora. 1)

November 2009

Instalater

51

Preglednica št. 2: Primerna globina za priključne instalacije pod zemeljsko površino. Vrsta instalacije

Globina pod nivojem zemeljske površine, znaša za m

Vodovodno instalacijo

1,20 – 1,50

Plinsko instalacijo

0,50 – 1,00

Električno instalacijo

0,60 – 0,80

Za daljinsko ogrevanje

0,60 – 1,00

Instalacijo za telekomunikacije

0,35 – 0,60

Odvodna kanalizacija in razno

Po lokalnih danostih

1)

V praksi se po pravilu uporablja minimalna globina okoli 60 cm

legi objekta, v katerega bomo instalacijo speljali. Po DIN 18 012 so primerne globine prikazane v preglednici št. 2.

Razvrstitev instalacij Zaradi varnosti moramo opremo in instalacijo za vodovod, plin in daljinsko ogrevanje namestiti na eno stran prostora (slika št. 2). Instalacijo za električno energijo in telekomunikacije pa namestimo na nasprotno stran prostora.

Na eno stran prostora namestimo: ))Vodovodno instalacijo z vodnim števcem, povratnim, in reducirnim ventilom ter napravami za pripravo sanitarne pitne vode. ))Hišni plinski priključek za dovod plina , z glavnim zapornim ventilom in napravo s plinskim števcem, ki pa morajo biti, zaradi kondenza in nevarnosti vodnih kapljic, nameščene nad vodovodno instalacijo. ))Instalacija za daljinsko ogrevanje s predajno postajo, toplotnim menjalnikom in črpalko so lahko nameščeni v skupnem

prostoru, v kolikor nimajo možnosti za namestitev v lastni prostor.

Na nasproti ležečo stran namestimo: ))Hišni glavni dovodni kabel za električno energijo, vključno s priključno omarico in s števci za merjenje porabe električne energije. V skupnem prostoru Legenda k sliki 2: ))1. Vodovodna instalacija z opremo in vodnim števcem, ter z ozemljitvijo ))2. Plinska instalacija z glavnim zapornim ventilom in merilnikom s pripadajočo opremo ))3. Električni kabel z razdelilno omarico in pripadajočimi števci ))4. Telefonska instalacija in širokopasovni kabel ))5. Ozemljitvena tirnica, ))Vključno s priključnim jedrom za osnovno ozemljitev (6) kot so vodovod, plin in ogrevalne kovinske instalacije (7), odvodne kovinske cevi (8), zaščita pred strelo, antene, telefona, varnostne lestve, kopalne kadi itn..

Slika 2 – Primer za namestitev priključkov v skupni prostor

je nameščena tudi razdelilna omarica. ))Telefonski priključek in širokopasovni kabel s »priključno točko instalacijskega omrežja« za telefonsko in kabelsko omrežje. ))Ozemljitvena tirnica za povezavo ozemljitve in vseh kovinskih cevnih instalacij. Na sliki št. 2 je prikazan prostor

za namestitev hišnih priključkov in naprav za električno energijo, telekomunikacije, kakor tudi priključki za vodno, plinsko in daljinsko ogrevanje.

Revizijski jašek za odtočno kanalizacijo se načeloma vgradi v skupnem prostoru, lahko pa je nameščen tudi v zunanjosti objekta v betonskem jašku.

52 Instalater

November 2009

Sistem konstrukcij za klimate in hladilne agregate Podjetje SIKLA d.o.o. nudi v svojem programu, med drugim tudi izvedbo kovinske konstrukcije za klimate in hladilne agregate. Ta novost prodajnega programa SIKLA je v kratkem času osvojila že skoraj celotni slovenski trg. S prvovrstnim materialom in izvrstno montažno ekipo je Siklin sistem konstrukcij za klimate in hladilne agregate postal prava uspešnica.

Slika 3 - enostavna in hitra sestava

strukcije. Dokaz, da se omenjen sistem izplača, so tudi 40-letne izkušnje Sikle, kot specialist za raznorazne sisteme pritrditev in konstrukcij. Slika 1 - najpogostejša oblika konstrukcije je v stoječi obliki

Sistem konstrukcij za klimate in hladilne agregate odlikuje več prednosti. Montaža je hitra, enostavna in praktična. Prav tako nobena nosilnost za omenjen sistem ni prevelika, čeprav je teža same konstrukcije majhna. Sistem odlikujeta še hitra dostava in fleksibilnost, saj je lahko v stoječi kakor tudi v viseči obliki.

Inovativen, gospodaren, učinkovit Siklin sistem konstrukcij za kli-

mate in hladilne agregate je inovativen montažni sistem iz dobro poznanih Siklinih montažnih profilov. Kot učinkoviti pritrjevalni sistem je primeren za vse vrste konstrukcij za klimate in hladilne agregate. Potrjena dolgoročna odpornost proti rjavenju, statičen izračun konstrukcije, edinstvena možnost vzdrževanja, kot tudi garancija podjetja SIKLA d.o.o., dajejo pomirjajoč občutek varnosti za dolgoročno uporabnost kon-

Maksimalna produktivnost: ))hitra, enostavna in praktična montaža ))majhna teža ))malo elementov za sestavljanje ))velika nosilnost ))odlično razmerje med ceno in storitvijo ))dolga življenjska doba montažnih elementov ))dolgoročna odpornost proti rjavenju ))statičen izračun konstrukcije ))garantirana varnost

Fleksibilna konstrukcija: ))konstrukcija je primerna za vse vrste klimatov in hladilnih agregatov ))možnost konstrukcije v stoječi in v viseči obliki ))končna (WBD) držala so primerna za vse vrste montažnih tirnic oziroma za vsako nosilnost ))kompatibilno s Sikla pritrjevalnim sistemom ))fleksibilnost pri nadaljnji montaži obstoječe konstrukcije

Slika 2 - tudi vizualno zelo privlačno

Sistem konstrukcij za klimate in hladilne agregate ponuja podjetje SIKLA d.o.o. že od faze projek-

tne dokumentacije, dobave materiala, do same montaže.

Nudimo vam: ))pripravo tehnične dokumentacije po vašem projektu ))izračun izometrije za vas in vaše projektante ))montažne mape ))montažo in nadzor montaže ))tehnično dokumentacijo za prevzem

Ostali prodajni programi Najbolj prepoznavni prodajni program podjetja Sikla je sistem SICONNECT. Podjetje Sikla d.o.o. je vodilno slovensko podjetje za prodajo montažnih elementov konzoliranja oziroma obešanja, za pritrjevanje vseh vrst in dimenzij cevi ter drugih elementov v industriji in nizki gradnji, na vse vrste zidov in stropov. Vsem je že tudi dobro poznan sistem SIAQUA, ki je namenjen odvodnjavanju ravnih streh in nizkih gradenj. V zadnjih treh letih smo odvodnjavanje uredili na več kot 200 objektih (reference si lahko ogledate na spletni strani www.sikla.si). Z veliko hitrostjo se na slovenski trg prebija tudi sistem FRAMO, ki vam nudi največjo prostorsko prilagodljivost, najmanj dela pri vgradnji ter preizkušeno varnost.

November 2009 Z našo mrežo podružnic in zastopstev v Evropi in tudi preko naših partnerjev na trgih izven Evrope, smo našim kupcem na voljo z našo obsežno ponudbo domačih in mednarodnih projektov. Podjetje Sikla je že leta 1993, in to kot eno prvih na tem področju, prejelo certifikat DIN ISO 9001. S tem je podjetje dobilo tudi potrditev svojega obsežnega in učinkovitega sistema vodenja kakovosti.

Instalater

Uspešnost podjetja Sikla temelji na zaslugah naših zaposlenih, zato vzpodbujamo inovativno delovno klimo, za poslovni in osebni razvoj. Filozofija našega podjetja je, da kontinuirano razvijamo izdelke, storitve in sisteme ter preko odlične kakovosti, dolgoročno izpolnjujemo pričakovanja svojih strank.

Slika 4 - prilagodljivo za vsako nosilnost

Framo 80 je več funkcijski montažni sistem za srednje velike obremenitve, ki prepričuje s svojimi neomejenimi možnostmi za tridimenzionalno povezovanje. Zaprti profil Framo odlikuje zelo visoka torzijska togost, prilagajanje je brez stopenjsko in zanesljivo zaščiteno, z oblikovno zaključenim povezovanjem. Inovativna tehnika povezovanja jamči izredno učinkovito vgradnjo.

53

Vsi omenjeni prodajni programi podjetja SIKLA d.o.o. imajo že ustaljene recepte za uspeh. Ekonomičnost, enostavna in hitra montaža, kvaliteta izdelkov, pooblaščeno vzdrževanje, ter še marsikatera lastnost, je naredilo podjetje SIKLA d.o.o. uspešno na slovenskem trgu, kot tudi na trgu bivše Jugoslavije.

Kupcem smo blizu, ker smo prisotni na mednarodnih trgih Slika 5 - uporabno in učinkovito tudi v viseči obliki

Sikla d.o.o.

54 Instalater

November 2009

Energijsko varčne in okolju prijazne hiše Sodobna gradnja stanovanjskih objektov lahko veliko pripomore k varčevanju z energijo in varovanju našega okolja. Opisane zgradbe niso samo najmanjši porabnik energije, nekatere spadajo celo med energetsko samozadostne oziroma, lahko proizvedejo več energije, kot je potrebujejo za ogrevanje v hladnih zimskih dneh.

energije. V preglednici št. 1 so podane vrednosti za toplotno zaščito stanovanjske zgradbe. Glavne vrste zgradb, ki jim je namenjen največji razvoj na gradbenem trgu so:

Nizkoenergijska hiša: Nizkoenergijska hiša je stanovanjska zgradba s približno energijsko vrednostjo od 45-25 kWh/ m2a. Natančne opredelitve tukaj ni. Z nenehnim razvojem gradbenih komponent in z višjim toplotno izolacijskim standardom, je mogoče doseči nizke energijske vrednosti. Praktično obstaja želja, da se v vsaki zgradbi, z večjo stanovanjsko površino, pri gradnji upoštevajo določila z nizkoenergijskimi vrednostmi.

Slika 1 – Sodobna gradnja energijsko varčne pasivne hiše

Dnevna svetloba se naj uporablja tako dolgo in pogosto, kot je skozi dan mogoče, saj lahko z njo nadomeščamo električno osvetljavo.

Ker natančnih definicij o tesnjenju, toplotnih mostovih in vrednosti toplotnih prevodnosti še ni točno določenih, je pri nizkoenergijskih hišah, lahko pri enaki izračunani energijski vrednosti in glede na udobnost bivanja, pričakovati, da se bo poraba energije, od zgradbe do zgradbe, znatno razlikovala.

Arhitektura z dnevno svetlobo

O ideji se moramo odločiti že pri prvem osnutku, vse od fasadne zasnove, pa tja do notranje opreme. Tehnologija dnevne svetlobe igra v današnji moderni arhitekturi večjo vlogo, kot kadarkoli prej. Postavlja tudi zahtevo sodelovanja vseh panog v gradbeništvu, skozi celotni čas gradnje objekta, vse do vselitve v zgradbo.

Nizkoenergijska hiša (NEH) porabi malo energije. V sami zgradbi pa tudi niso ustvarjeni pogoji za dovolj učinkovito izrabo energije iz obnovljivih virov. Med te prištevamo predvsem porabo notranjih virov (toplota žarnic, ljudi v hiši in raznih gospodinjskih električnih aparatov) ter solarni dobitki skozi okna.

Pri arhitekturi z dnevno svetlobo je najpomebnejše, da je v dnevnem prostoru toliko svetlobe, kot je dejansko potrebujemo. Ar-

Arhitekti, inženirji in gradbena podjetja razvijajo dnevno, nove in boljše zamisli o gradnji objektov, za boljšo in učinkovitejšo izrabo

Tri-litrska hiša

Poznamo več načinov energijsko varčne gradnje. Najbolj prijazni okolju sta energijsko samozadostna hiša in plus energijska hiša. Pri prvi pridobimo vso potrebno energijo za ogrevanje, sanitarno vodo, elektriko za gospodinjstvo in razsvetljavo iz solarne energije. To dobimo s postavitvijo solarnih sprejemnikov, za pripravo tople vode in ogrevanje ter montažo solarnih oziroma fotovoltaričnih modulov, za pridobivanje elektrike. Pomembna pa je tudi čim večja izraba dnevne svetlobe, ki je odvisna predvsem od arhitekture objekta.

hitektura se počasi, pa vendar sigurno, poslavlja od sklenjenega in namernega klimatiziranega, notranjega sveta in se odpira v smeri enotnosti z zunanjim okoljem.

Preglednica št. 1: Približne vrednosti toplotne zaščite stanovanjske zgradbe Gradbeni del (novogradnja)

U-vrednost v W(m2•K) WSchV 1995

EnEV

Zunanji zid

0,45 – 0,60

0,20 – 0,30

Okna, zasteklitev

1,40 – 2,20

0,80 – 1,30

Streha, gornje nadstropje

0,18 – 0,25

0,10 – 0,20

Kletna plošča

0,30 – 0,40

0,25 – 0,30

Tri-litrska hiša spada v podskupino nizkoenergijske hiše. Energijska vrednost od < 30 kWh/m2a, je tukaj izražena v litrih olja. Približno 3 litre olja za 30 kWh, odgovarja porabi za m2 stanovanjske površine v hiši skozi celo leto. Za 150 m2 stanovanjske površine, potrebujemo okoli 450 litrov kurilnega olja, kar pomeni skupno porabo, s toplotnimi izgubami,

okoli 600 litrov kurilnega olja. Da dosežemo področje nizkoenergijske hiše, je potrebno vgraditi učinkovit prezračevalni sistem, z napravo za rekuperacijo toplote. V preglednici št. 2 je prikazan čas amortizacije za skupno obnovo pri 12 letih, ki znaša, kot je prikazano točki (I); V kolikor opravimo ukrepe tudi na obnovi fasade, kar je tako in tako po določenem času potrebno, znaša čas amortizacije med 2,6 in 4,2 leti (II). Nato sledijo razna posodabljanja v notranjosti zgradbe, ki so odvisna predvsem od časa amortizacije.

Najnižja energijska hiša Med 25 in 15 kWh/m2a znaša poraba energije v energijsko najnižji hiši. Takšna zgradba mora pokrivati vse bistvene pogoje udobnosti, ki so pomembni za pasivno hišo. Značilne so med drugim komfortno prezračevanje z rekuperacijo toplote, visokokvalitetna okna in zasteklitev, preprečevanje nastanka toplotnih mostov in zračna tesnost. V praksi se v pasivni tehnologiji dodatno vgrajujejo, za pokrivanje manjkajočih toplotnih potreb, manjše lokalne peči ali kamini za kurjenje s lesnimi peleti. Pri pokrivanju manjkajočih toplotnih potreb z električno energijo, je potrebno paziti, da poraba ne presega 10-20 % skupnih potreb.

Klimatsko aktivna hiša Klimatsko aktivna hiša je tako kot nizkoenergijska hiša, izdelana s kvalitetnimi gradbenimi elementi in s toplotno izolacijo. Enostavno in hitro jo je mogoče predelati tudi v pasivno hišo. Poleg dobrih energetskih lastnosti zgradbe ali lastnosti udobja, se v vrednotenje vključujejo tudi: raba kvalitetnih gradbenih materialov, udobna notranja klima, infrastruktura, poletno udobje, kvalitetna dnevna svetloba itn.

November 2009

Instalater

55

je celo boljša. Tako toplotno, kot tudi električno energijo, proizvaja sama z določeno tehnologijo. Njen letni energijski strošek je torej »nič«. Energetska samozadostnost hiše, preko akumulatorjev in toplotnega hranilnika, omogoča neodvisnost od električnega omrežja. V tržnem smislu se za ničelno energijsko hišo izbirajo različni koncepti. Na primer, stavbe z lastno kombinirano proizvodnjo toplote ali zgradbe z lastno električno energijo, s pomočjo Sonca ali vetrne energije.

Plus energijska hiša Energijsko samozadostna hiša deluje brez vsake pomoči od zunanjih fosilnih goriv, saj je energijsko samozadostna. Plus energijska hiša višek proizvedene električne energije oddaja nazaj, v električno omrežje.

Slika 2 – Izboljšanje U-vrednosti za ravno streho pri različnih vrstah izolacijskih materialov

Vseljene hiše so zelo dober vodnik, ki nas opozarjajo na vse storjene napake, ki smo jih storili pri gradnji. Na sliki št. 2 je prikazano izboljšanje toplotne izolacije za ravno streho in z različnimi izolacijskimi materiali.

be z energijskim indeksom < 15 kWh/m2a in z dopustno toplotno propustnostjo < 10 kWh/m2a.

Pasivna hiša

Tudi potrebe po topli vodi in električni energiji so vračunane in točno določene. Osnovna zahteva po energiji je omejena na 120 kWh/m2a.

Definicijo pasivne hiše so pred časom točno opredelili na institutu za pasivne hiše Wolfgang Feist. Vrednosti posameznih komponent pasivne hiše, kot so okna, prezračevanje z rekuperacijo toplote, načrtovanje in izvedba posameznih detajlov, na primer zračna tesnost in toplotni mostovi, kot tudi dopustna poraba skupnih potreb energije, so, za njihovo vgradnjo, sedaj točno definirane. Pasivne hiše so zgrad-

Pri energijskih potrebah so vračunani tudi osnovni stroški za transport fosilnih goriv. To pomeni , da je v evropski energijski mešanici 1 kWh električne energije, vračunana s približno 2,3 kWh na račun primarne energije. V praksi pomeni gradnja masivne pasivne hiše okoli 30 cm toplotne izolacije zunanjih obodnih zidov. Streho prekrijemo s 35 do 40 cm debelo toplotno izolacijo, okenski okvirji so vgrajeni s trojno zaste-

klitvijo, prezračevanje deluje z rekuperacijo toplega odpadnega zraka, vrednost zračne tesnosti pa znaša n= <0,6. V več družinskih hišah lahko, v primerjavi z enodružinsko hišo, toplotno izolacijo zmanjšamo za 10-20 %. Dosledno grajene pasivne hiše lahko ogrevamo tudi, samo z dovodom svežega zraka skozi prezračevalni sistem. Približni letni strošek s takšnim načinom ogrevanja znaša okoli 200 Evrov.

Ničelna energijska hiša Ničelna energetska hiša je v bistvu zelo kvalitetno zgrajena zgradba, ki je po standardu primerljiva s pasivno hišo oziroma

Preglednica št. 2: Pregled časa amortizacije za 3 alternativne načine prihranka energije 1) Cena v EVRO/m2

Čas amortizacije

Varianta

U-vrednost

ΔU 1)

Stena z

W/( m2•K)

W/( m2•K)

kW/( m2•a)

EVRO (m2•a)

I2

II3

I2

II3

Izolacijska plast A

0,38

1,17

98,28

6,76

77,50

17,50

11,43

2,58

Izolacijska plast B

0,27

1,28

107,52

7,42

85,00

25,00

11,46

3,37

Izolacijska plast C

0,22

1,33

111,72

7,71

92,50

32,50

12,00

4,22

1) 2) 3)

Prihranek (=ΔU x 84)

ΔU se dobi vedno iz razlike med obema U-vrednostma: Ustena+omet – Ustena+izolacija+omet I: Primer I se izračuna na skupni ceni (stenski omet, pleskanje in dodatna izolacija). II: Primer II seizračuna samo na povišanju cen za toplotno izolacijo

Gradnja takih hiš je odvisna predvsem od cene hiš na trgu in cene goriv. Glede na to, da veliko potrebne energije v zgradbi izgubimo, obstaja tudi možnost, da lahko proizvedemo energijski presežek, ki ga pošiljamo na razpolago, preko električnega omrežja, za ogrevanje in druge gospodinjske potrebe. Slabost take hiše je njena cena. Vendar pa je z razvojem fotovoltaike pričakovati tudi pocenitev panelnih plošč, kar bo zagotovo precej znižalo ceno takšne hiše. Za sedaj so takšne hiše najbolj razširjene le v državah, kjer so graditelji deležni denarnih subvencij. K tovrstni gradnji v tujini stremijo predvsem okoljsko najbolj ozaveščeni uporabniki, pri nas pa omenjeni gradnji še nista razširjeni. Je pa že v bližnji prihodnosti pričakovati, da bosta postali del slovenskega prispevka k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Z gradnjo energijsko varčnih in okolju prijaznih hiš lahko vsak med nami prispeva največ k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in istočasno privarčuje pri porabi energije.

56 Instalater

November 2009

Najpogostejše napake pri vgradnji strešnih oken Že pri samem odločanju, kje bo strešno okno, lahko naredimo napako. Dobro je vedeti, čemu bo prostor namenjen, kako bo z razporeditvijo pohištva in podobno. Prednost strešnega okna pred vertikalnimi je tudi v tem, da ga postavimo tja, kamor želimo.

Napačna oblika notranje obloge okrog strešnega okna

Na primer: v otroški sobi, kjer se otrok igra, kasneje uči ali celo študira, je potrebno več svetlobe, kot v spalnici za odrasle. Strešna okna pa naj bodo vgrajena na mestu, kjer je predviden igralni, kasneje delovni kotiček, ne pa nad posteljo ali omaro. S tem bo prostor mnogo bolj uporaben.

Pod tako vgrajeno okno bomo lahko postavili delovno mizo ali pult, v kopalnici npr. pralni stroj. Uporabnost prostora je tako zagotovljena, vendar pazite, v tem primeru strešno okno ne sme imeti kljuke na spodnji strani, saj bo nedosegljiva, okno pa neuporabno.

Seveda je s tem povezana tudi pravilna izbira velikosti strešnega okna in načina odpiranja. Strešno okno mora, poleg svetlobe in zračenja, zagotoviti tudi stik z okolico. Spodnji rob vgrajenega strešnega okna ne sme biti višji od 100 do 120 cm, zgornji rob pa okoli 200 cm od gotovih tal.

Naslednje področje, kjer previdnost ni odveč, je namestitev oz. izvedba izolacije okrog samega strešnega okna. Med oknom, špirovcem in špaleto ponavadi ni veliko prostora za izdatno izolacijo. Najelegantnejša rešitev ponuja dodatni izolacijski vgradni set, saj je namenjen točno temu: zmanj-

Pravilna oblika notranje obloge okrog strešnega okna

Prednost strešnega okna pred vertikalnimi je tudi v tem, da ga postavimo tja, kamor želimo. Na primer: v otroški sobi, kjer se otrok igra, kasneje uči ali celo študira, je potrebno več svetlobe, kot v spalnici za odrasle. Strešna okna pa naj bodo vgrajena na mestu, kjer je predviden igralni, kasneje delovni kotiček, ne pa nad posteljo ali omaro.

Da je izolacijski vgradni set odličen in potreben izdelek pri vgradnji strešnega okna, je vodilni proizvajalec strešnih oken dokazal s tem, da je tako vgrajenim strešnim oknom podaljšal garancijo.

58 Instalater šanju možnosti napak pri vgradnji. Sestavljen je namreč iz drenažnega žlebička, sekundarnega priklopa ter izolacijskega okvirja. Drenažni žlebiček poskrbi, da vodo, ki je lahko posledica počenega strešnika nad oknom, spelje mimo okna na sekundarno folijo in kasneje v žleb. Enako funkcijo

ima dodatni sekundarni priklop, le, da ta odvaja morebitno kondenčno vodo s hrbtne strani obrobe. Izolacijski okvir pa dodatno in enakomerno izolira prostor okoli okvirja strešnega okna. Eden najpomembnejših detajlov pa je izvedba notranjih špalet. Vrsto let so se notranje obloge

izvajale pravokotno na strešno okno, izključno zaradi enostavnosti. S tem smo prekinili pretok oz. kroženje zraka ob oknu in povečali možnosti za nastanek kondenza. Da o zmanjšani svetlobi v prostoru sploh ne govorimo. Tem težavam se enostavno izognemo, če naredimo spodnjo špaleto navpično, zgornjo vodoravno, pod

November 2009

okno pa postavimo grelno telo. Vse te detajle in dejstva pa morajo vedeti dobri monterji strešnih oken. Te informacije so lahko pomoč pri izbiri pravega mojstra, saj zdaj lahko hitro ugotovite, ali svoje delo dobro pozna ali mu gre zgolj za zaslužek. Tomaž Pust

Kaj pride za pasivno hišo? Pasivna hiša je zgradba (izdelana po ISO 7730), katere termično ugodje lahko, po ogrevanju oziroma ohlajevanju, zagotavlja pretok potrebnega svežega zraka (DIN 1946). Sveži zrak lahko zagotavlja že samo s pretokom obtočnega zraka.

zgradba, ni primeren življenjski prostor za bivanje ljudi. Bistvena sestavina pasivne hiše je nadzorovano prezračevanje, ki pa ga po navadi, istočasno uporabljamo tudi za ogrevanje prostorov. Točne zahteve za pasivno hišo so zapisane v Energijskem standardu za pasivne hiše. Ta se je v nadaljnjem razvoju prilagajal standardom za nizkoenergijske hiše. Na osnovi teh, je institut v Darmstadtu zasnoval pogoje, katere je potrebno upoštevati pri gradnji pasivne hiše in sicer:

Slika 1 – Za pasivno hišo sta značilni dobra toplotna izolacija in kvalitetno prezračevanje

Toplotne izgube pri pasivni hiši so tako nizke, da kakšnega dodatnega ogrevanja ne potrebujemo. To pomeni, da v zimskem obdobju oziroma skozi poletje ne potrebujemo ogrevanja ali klimatske naprave. Načeloma je standard za pasivno hišo pravilni odgovor na izziv našega časa. Močno nihanje cen različnih energentov in generalno nihanje dobave, kot smo to doživeli že pri zemeljskem plinu – je smiselno, da vsak stanovalec optimizira svojo lastno energijo za prebivališče. Za dosego tega cilja, je za koncept pasivne hiše vplivnih, že v osnovi, več faktorjev.

Osnova pasivne hiše Že v načrtovanju, oziroma v času projektiranja, moramo biti pozorni, da je zgradba usmerje-

na proti jugu. S tem ustvarimo idealno podlago za namestitev sončnih sprejemnikov in fotovoltaičnih elementov za pasivno izrabo sončne energije. Naslednji korak se nanaša na ovoj zgradbe, ki mora biti izdelan iz visoko kakovostnih toplotnoizolacijskih materialov. Posebno pozornost moramo nameniti posameznim detajlom, kot na primer: preprečevanju in nastajanju toplotnih mostov itn.. Hkrati je potrebno, da z izolacijskimi trakovi na določenih veznih oziroma spojnih elementih, še posebej za zimsko obdobje, preprečimo nenadzorovano uhajanje toplega zraka iz zgradbe oziroma vstopanje hladnega zunanjega zraka v notranjost. Pri tem pa se moramo istočasno zavedati, da nepredušno zaprta

))Letne toplotne potrebe <15 kWh / (m²) ))toplotna obremenitev <10 W / m² ))Zračna tesnost N50 <0,60 / h ))Potrebna primarna energija <120 kWh / (m²) (vključno z vso električno obremenitvijo) Najbolj občutne prihranke, v primerjavi z konvencionalno grajenimi stanovanji, se doseže pri energijski potrebi za ogrevanje, do največ 15 kWh / (m² a). To ustreza približno 1,5 litra kurilnega olja na kvadratni meter stanovanjske površine na leto. Toploto za ogrevanje in prezračevanje prostorov v pasivni hiši, najpogosteje izvedemo z ogrevanjem zraka v prezračevalnem sistemu, s pomočjo toplotne črpalke ali s kaminsko pečjo na lesne pelete. V toplotno dobro izoliranih objektih, kamor pasivna hiša nedvomno sodi, potrebujemo toplotno črpalko majhne moči, s pripadajočim toplotnim menjalnikom. Kot je znano, so toplotne

črpalke za pasivne hiše izdelane tako, da je mogoča nastavitev regulacije, za posamezno terminsko obdobje. Za takšne potrebe se izdelujejo toplotne črpalke z maksimalno močjo do 15 kWh/ m2a (PHPP/pasivna hiša – paketni projekt), kar pomeni v primerjavi okoli 1,5 litra kurilnega olja za m2. To pomeni, da za vgradnjo, odgovarja toplotna črpalka z minimalno močjo. Velik del potrebnega ogrevanja v pasivni hiši dobimo z notranjimi dejavniki, to je iz toplote, ki jo oddajajo ljudje, električni aparati, kakor tudi sončna energija z vnosom toplote skozi okna. Vsi ti ukrepi enormno zmanjšajo energijsko potrebo in naredijo pasivno hišo, v primerjavi z običajno enodružinsko hišo v zadnjem desetletju, za velik in kvaliteten preskok. Kljub vsemu je v pasivni hiši še vedno potrebno zagotoviti manjšo količino toplote, da dosežemo želeno ugodno temperaturo za bivanje ljudi. Tam so, glede po osebnih zahtevah investitorjev oziroma glede na udobnost, dosežene želene temperature prostora odvisne, na primer, od različnih vrst ogrevanja. V večini primerov lahko to zagotovimo z uporabo majhne peči na lesne pelete ali sekance, ki zagotavljajo hiter, učinkovit in udoben vir toplotnega sevanja. Poudarek za varčevanje z energijo v pasivni hiši je zmanjšanje energijskih izgub s toplotno transmisijo in prezračevanjem. To dosežemo z dobro toplotno

November 2009

Instalater

59

napravah lahko odvečno pridobljeno energijo shranjujemo v baterijah oziroma v akumulatorjih. Vse bolj pa se ljudje odločajo, da odvajajo višek proizvedene električne energije v javno omrežje, ki jo nato v obratni smeri jemljemo iz omrežja skozi noči, ko ni Sonca. Tako investicijski stroški, kot tudi stroški za servisiranje in obnavljanje teh sistemov, omejujejo vgradnjo in so najbolj primerni za vgradnjo v planinske koče in podobno. Ničelne energijske hiše so primerne za gradnjo zgolj v strnjenih naseljih, kjer je mogoča tudi povezava na javno električno omrežje.

Slika 2 – Pri super toplotni izolaciji, okoli 30 cm, se poraba energije zmanjša na minimum

izolacijo vseh zunanjih gradbenih delov hiše, kot so: streha, okna, stene kleti, temeljev. Veliko pa dosežemo tudi z dobro zatesnjenim ovojem zgradbe in s kontroliranim prezračevanjem ter z izrabo toplote, odvzete iz ogretega odpadnega zraka, oziroma z rekuperacijo toplote. Predvsem pa moramo paziti, da ni toplotnih mostov in, da ne pride do ne zatesnjenih stikov oziroma spojev. To velja tudi za priključke. Kompaktne konstrukcije pomagajo doseči ugodno razmerje med prostornino in zgornjimi sloji površin v prostoru. Po srednjeevropskih merilih se za vgradnjo v pasivno hišo zahteva namestitev oken s trislojno zasteklitvijo in s selektivno plastjo, kjer je vmesni prostor napolnjen s selektivnim premazom, za vsak sloj posebej z žlahtnim plinom Argon (redkeje tudi s Kryptonom). Četudi imajo takšna okna še vedno slabšo toplotno izolacijsko vrednost, kot toplotno izolirane stene, zagotavlja okno, ki je nameščeno na južno stran, v zimskem obdobju pozitivno energijsko bilanco. Podobno kot življenje samo, je tudi zgodovina gradnje v procesu stalnega

razvoja. Tako se velikokrat pred gradbinci pojavljajo številna vprašanja, kaj je naslednji korak? Kaj pride za pasivno hišo? Da bi se izognili nesporazumom, je potrebno dejati, da imajo danes že številna podjetja izkušnje z ničelno, oziroma s plus energijsko hišo. Pri tem so si strokovnjaki enotni, da bistveni razvojni korak med pasivno in ničelno energijsko hišo ne leži samo v ovoju zgradbe. Oba standarda, fasada in izolacija sta že močno optimizirana in na visokem nivoju, ter več ali manj identična. Vsekakor mora biti jasno, da tudi pasivna hiša ni enaka pasivna hiša. Po izvedbi je lahko mejna vrednost pasivne hiše 15 kWh/m2a, tudi močno prekoračena in se s tem zgradba že očitno nagiba k ničelni energijski hiši. Tako je osnova, ki velja za pasivne hiše, jasno izboljšana.

V čem je torej razlika med ničelno energijsko in pasivno hišo? Da bi se izognili nesporazumom, tudi ničelna energijska hiša manjkajočo količino energije pridobiva

iz ogrevanja. Koncepta ničelne energijske hiše torej ne smemo razumeti, da prihaja samo iz smeri kompletnega zmanjšanja energijskih potreb. Problem leži nasprotno, nekje drugje. Kot je že predhodno zgoraj zapisano, potrebuje pasivna hiša električno energijo za pogon prezračevalnega sistema ali za pogon toplotne črpalke. V kolikor je vgrajeno ploskovno ogrevanje, je za pogon vsekakor potrebna obtočna črpalka. Poleg teh, čisto tehničnih hišnih komponent, seveda ne smemo pozabiti tudi naslednjih potrošnikov energije: televizijo, zabavno elektroniko, računalnik, razsvetljavo, kot tudi kuhalne in hladilne naprave. Pri ničelni energijski hiši se je uveljavilo pravilo: energija, ki se ne uporablja, ne sme biti proizvedena! Kljub vsemu, življenje v moderno grajeni hiši brez električne energije ni mogoče. Zmanjšano porabo električne energije v energijsko ničelni hiši pridobivamo s pomočjo fotovoltaične naprave. Pri teh

V povprečju potrebujemo okoli 30 m2 solarnih celic za oskrbo enega gospodinjstva z električno energijo. To pomeni, da potrebujemo okoli 4 kW moči za stanovanjsko hišo. Cena za vgradnjo takšnega sistema pa znaša približno 20 tisoč Evrov, oziroma 5 tisoč na m2 instalirane moči. V večini primerov so solarne celice nameščene na strešno konstrukcijo. V novogradnjah, pa so integrirane v fasade, terase ali na balkonske ograje. Takšen način vgradnje pa po pravilu povečuje stroške. Na splošno so danes ovoji zgradb veliko bolj kvalitetno izdelani in zračno manj prepustni. Zato je naravno prezračevanje prostorov pri zaprtih oknih nezadostno. Zato se danes, ne samo v pasivnih hišah, priporoča prisilno prezračevanje. Tako v prostoru zagotovimo odstranjevanje odpadnega zraka in vodne pare, da dosežemo prijetno klimo. Istočasno pa z dobro toplotno izolacijo poskrbimo za veliko nižje stroške ogrevanja. Gradnja energetsko učinkovitih zgradb se bo v prihodnosti zagotovo še povečevala, kljub nekoliko višjim stroškom. Problem bo vsekakor financiranje. Pogosto je ta znesek, ki je na voljo, zelo omejen, kar pa seveda lahko privede do upada tovrstnih gradenj.

60 Instalater

November 2009

Izračun količine zraka Zrak v prostoru se močno kvari, še posebej, če se v njem nahaja večje število ljudi. Glede na to, kako močno se kvari zrak, je potrebno dovajati novega in ga, enako količino, tudi odvajati iz prostora. Seveda pa mora biti količina svežega zraka le tolikšna, da koncentracija škodljivih snovi v zraku ne preseže človeku nevarne meje. V praksi poznamo občasno ali stalno prezračevanje. Sveži zrak, ki ga v prostor dovajamo, mora vedno izrivati ves pokvarjeni zrak iz prostora. Iz dopustne koncentracije CO2 v prostoru lahko izračunamo, da je potrebno v prostor dovesti približno 20 m3/h zraka na osebo. V primerih, ko ljudje kadijo, se ta količina poveča na 30 m3/h na posameznega kadilca. Seveda pa iz volumna prostora in števila ljudi, ki se v njem nahajajo, izračunamo število izmenjav zraka v eni uri po naslednji formuli:

i = (z • Vz1) / V z = število ljudi v prostoru Vz1 (m3) = količina zraka za vsakega človeka V (m3) = volumen prostora

Ugotavljanje volumenskega zračnega pretoka Za polaganje prezračevalno tehničnih naprav, so vnaprej potrebni obširni izračuni, ki se danes izvajajo s pomočjo EDV-a. V nadaljevanju sledi krajši pregled za lažje razumevanje postopka za izračunavanje. Osnova za načrtovanje prostorske prezračevalne naprave je izračun potrebnega pretoka volumna zraka Vh(V). Obstajajo različni postopki glede na vrsto prostora in vpliv klime v prostoru. Večkrat lahko uporabimo tudi kombinacijo različnih postopkov. Glede na zahtevano količino pretoka zraka v m3/h), ki ga dovajamo v prostor, uporabimo naslednje podatke: ))Določena izmenjava zunanjega zraka ))Pretok zunanjega zraka glede

na število oseb v prostoru ))Koncentracija škodljivih snovi v prostorskem zraku ))Odvod obremenjenega ohlajenega zraka ))Dovod ogrevanega zraka, ki je potreben v prostoru.

Označevanje: ))Dovajani zrak (DZ): ki ga dovajamo v prostor (pripravljeni zrak) ))Odpadni zrak (OZ): ki ga odvajamo iz prostora ))Zunanji zrak (ZZ): ki ga črpamo v notranjost prostorov iz zunanjega zraka ))Neuporaben zrak NZ): zrak odveden izven objekta, ki je enako velik kot zunanji zrak ))Obtočni zrak (OBZ): del odvodnega zraka, ki ga vrnemo v prostor ))Mešalni zrak (MZ): mešanica zunanjega in obtočnega zraka. ))Število izmenjav zraka Število izmenjav zraka (ŠIZ), je podatek, ki nam pove, kolikokrat se v eni uri ves zrak v prostoru obnovi oziroma izmenja. Uporablja se samo pri obratovalnih prostorih. Direktna povezava med izmenjavo zraka in nastalimi škodljivimi snovmi, ne obstaja.

Vh = VProstor • LW [m3/h] Vh = Volumen zraka v prostoru v m3/h VProstor = volumen pretoka zraka za prezračevalni prostor v m3 LW = število izmenjav zraka v h-1

Večkratna izmenjava zraka pomeni, večji prezračevalni učinek in temu primerna mora biti prezračevalno tehnična poraba prezračevalne naprave. Za izračun manjših prostorov,

Slika 1 – Število izmenjav zraka v prostoru LW (ŠIZ)

vzamemo vedno najvišje vrednosti. Paziti je potrebno, da ne pride do prepihov. Na sliki št. 1 je prikazan primer za izračun števila izmenjav zraka v prostoru.

Primer: Za predavalnico s 300 m3 volumna je potrebna 8 kratna zamenjava zraka

Preglednica št. 1: Število izmenjav zraka v prostoru v eni uri Prostor WC - tovarne

Število izmenjav 8 … 10

- poslovne stavbe

5…8

- stanovanje

4…5

Kopalnica

5…8

Pisarniški prostori

4…8

Garderobe

4…6

Kuhinje Stanovanja

25 … 15

Gostilne, hoteli

30 … 15

bolnice

30 … 10

Sejne dvorane

8…4

Delavnice brez posebnih

3…6

Izvorov onesnaženega zraka Jedilnice in javne menze

5…8

Pokriti bazeni - Zaprti bazeni - Prostori za tuširanje - garderobe

3…6 10 … 15 8 … 10

Laboratoriji (po VDI 20051)

8 … 15

Lakirnice

10 … 20

Prireditveni prostori

5 … 10

(h-1)

November 2009

Vh = 300 m3 • h-1 = 2400 m3/h

Zračenje naj bo takšno, da ne bo prepiha. Prepih je hitro gibanje zraka v prostoru, ki nas preveč ohlaja in nas ne zebe. Zato je hitrost zraka odvisna od temperature tega zraka. Pri višjih temperaturah je lahko večja. Z občasnim prezračevanjem, z odpiranjem oken in vrat, se prepihu težko izognemo. Zato je bolj priporočljivo stalno prezračevanje prostorov. V preglednici št. 1 je prikazana potrebna izmenjava zraka v prostoru v eni uri.

bistveno višje. V praksi »menjavo zraka« pogosto računamo s skupno količino zraka, ki ga dovajamo v prostor, kar pomeni, da vračunamo tudi mešalni zrak ali celo obtočni zrak. Da lahko pri zelo nizki oziroma visoki zunanji temperaturi zmanjšamo količino dovodnega zraka, se po pravilu prenesejo številne vrednosti skupaj z mešalnim zrakom.

Število izmenjav v kuhinjah je odvisno od višine prostora ali od instaliranih aparatov (štedilniki, topli pulti, kotli itn).

Število menjalnega zraka je odvisno od vrste in uporabe ter volumna določenega prostora. Za vsak delovni prostor (§ 23) z minimalno površino 8 m2, je predpisano minimalno prezračevanje. To znaša:

Po DIN EN 12 831 je pri izračunu za prezračevalne toplotne izgube potrebno za prireditvene prostore vzeti minimalne vrednosti od 0,5 naprej. Tehnična vrednost za prostorsko tehnične naprave ležijo

))12 m3 pri pretežno sedečem delu ))15 m3 pri delu, kjer ne prevladuje samo sedeče delo ))18 m3 pri težkem in telesno obremenjujočem delu.

Oljni grelnik Oljne grelnike uporabljamo navadno za ogrevanje obtočnega zraka. Gorilnik brizga v zgorevalni prostor tekoče gorivo, navadno lahko kurilno olje. Ventilator potiska zrak mimo ogrevalnih površin in skozi odprtino na vrhu v prostor. Možna je regulacija temperature v prostoru, tako, da prostorski termostat izklaplja in vklaplja gorilnik.

Izvedba instalacije je cenejša kot razvod zraka v kanalih, potreben je pa seveda oljni rezervoar, cevno omrežje za dovod olja do posameznih grelnikov in za vsak grelnik poseben dimnik. Oljne grelnike uporabljamo predvsem za ogrevanje v industrijskih halah, večjih zimskih vrtovih in podobno.

Instalater

61

62 Instalater

November 2009

Prezračevanje skozi okna Dober razlog, da so stene v novogradnjah vedno bolj zrakotesne in, da ostane draga toplota v stanovanju, je predvsem cena energije za ogrevanje. Za normalno bivanje v prostoru, potrebujemo primerno topel in svež zrak. To zagotovimo najenostavneje z odpiranjem oken.

Slika 2 – Kratkotrajno zračenje

čini primerov nabira v slabo prezračevanih kotih in za pohištvom, kar sčasoma povzroči nastanek plesni. Na sliki št. 1 je prikazan primer trajnega prezračevanja skozi nagibno okno. Slika 1 – Trajno zračenje z nagibnim oknom

Okna lahko odpremo 2 do 3 krat na dan, za 5 do 10 minut, da steče v prostor svež zrak. V poletnih mesecih je najbolje zračiti v zgodnjih jutranjih urah in pozno zvečer, ko se zunanji zrak primerno ohladi. Pri novogradnjah zračenje preko oken, ki dobro tesnijo, pa samodejno prezračevanje skozi okenske reže ni več zadostno. Samo menjava zraka preko okenskih rež, omogoča dotok svežega zraka skozi reže od 1,0 oziroma 2,0 m3/(h • m • [daPa]2/3), kar pogosto več ne zagotavlja zadostne higienske izmenjave zraka v prostoru.

Grelna telesa so najpogosteje nameščena pod okni in pri odprtih termostatskih ventilih prihaja do povišane oddaje toplote. Z vstopom hladnega zraka v prostor se stene ohladijo. Površine sten se močno orosijo, kar povzroči nastajanje kondenzata in plesni. Kondenzat se v ve-

))Kratkotrajno prezračevanje: iz higienskih razlogov dosežemo želeno zamenjavo zraka v prostoru tudi z odpiranjem oken za kratek čas. Pri takšnem zračenju se v kratkem času zamenja zrak v prostoru. Stene se zaradi shranjene toplote komaj kaj ohladijo. Temperatura sten ostane nad točko rosišča in ne pride do kon-

denzacije ali nastajanja plesni. Shranjena toplota v stenah lahko hladen zrak relativno hitro ogreje. Prikazane vrednosti lahko uporabimo samo kot grobe orientacijske vrednosti za izračun. Dejanska in točna izmenjava toplega zraka je odvisna od velikosti prostora in okna. Odvisna je tudi od zunanje in notranje temperature ter od smeri zraka. Stanovalci običajno prostore prezračijo samo enkrat do dvakrat na dan. Pri zaprtih oknih so vrednosti za energijsko varčne hiše,

Tako razlikujemo: ))Trajno prezračevanje: okno pustimo odprto preko daljšega obdobja. Takšen način prezračevanja skozi okna, predvsem skozi okna z nagibom, uporabljamo za prezračevanje v spalnicah, kuhinjah in v sanitarnih prostorih. V času kurilne sezone pa takšen način prezračevanja povzroči velike toplotne izgube.

Slika 3 – Specifična poraba toplote pri različnem času prezračevanja po VDI 2067 list 2

November 2009 Preglednica št 1: Približno število zamenjave zraka pri okenskem prezračevanju Način prezračevanja skozi okno

Približna zamenjava zraka v h-1

Okna in vrata zaprta

0,0 ….. 0,5

Okno nagnjeno, rolete zaprte

0,3 ….. 1,5

Okno nagnjeno, brez rolet (trajno prezračevanje)

0,8 ….. 4,0

Okno na pol odprto

5,0 …..10,5

Okno popolnoma odprto (kratkotrajno prezračevanje)

9,0 …..15,5

Okno in vrata popolnoma odprta, nasproti

25,0 …..45,0

To pomeni na primer, da pri samo 5 minutnem kratkotrajnem prezračevanju (okno popolnoma odprto) dosežemo 1 kratno prezračenje prostora. kot tudi standardne zgradbe, približno 0,1 h-1, kar nikakor ni dovolj za zagotovitev zdravega in kvalitetnega zraka v prostoru. Preglednica št. 1 prikazuje približno število zamenjave zraka

pri okenskem prezračevanju.Na sliki št. 3 je iz grafike razvidno, da kratkotrajno prezračevanje zadostuje za higienično zamenjavo zraka v prostoru. Trajno prezračevanje popolnoma ohladi pro-

stor in povzroči enormno porabo energije. Dober način prezračevanja je osnoven pogoj za dobro počutje v bivalnem prostoru, v katerem preživimo tudi do 90 odstotkov našega življenja. Kako

Regenerativni sistem Skozi počasi se vrteči kolut prehaja, na eni strani toplejši odpadni zrak, na drugi hladnejši sveži zrak. Rotor, ki ima lahko tudi nekaj metrov premera, se obrača s 5 do 15 obrati na minuto. Ko se obrne ogreti del rotorja v tok hladnega zraka, spet odda toploto. Izpolnjen je s higroskopsko akumulacijsko snovjo, v obliki satovja, ki akumulira toploto in vlago. Skozi luknjice prehaja do 150.000 m3/h zraka, izkoristek je 70 do 90 %. Karakteristike izbiramo iz prospektov proizvajalcev, upoštevamo od pretoka zraka, od hitrosti pretoka in akumulirajoče snovi.

Instalater

63

dobro se bomo v njem počutili, pa je odvisno predvsem od kakovosti zraka. Za dobro počutje je odločilen svež in čist zrak z veliko kisika, ki se mu nihče ne bi smel odpovedati. Svež zrak lahko kljub zrakotesni gradnji, zagotovimo z udobnim prezračevalnim sistemom. Le teh je na trgu, zaradi vse bolj kakovostne gradnje stanovanjskih objektov, vsak dan več na razpolago. S tem bomo v lastnem domu zagotovili prijetno ozračje za bivanje ter hkrati poskrbeli za zmanjšano porabo energije.

64 Instalater

November 2009

Največje evropsko naselje v pasivnem standardu Mesto Innsbruck je potom svojega javnega podjetja Neue Heimat Tirol investitor največjega većstanovanjskega naselja v pasivnem standardu s 354 stanovanji in podzemnimi parkirišči.

Stanovanjski kompleks, ki nastaja na 33.000 m2 velikem arealu, je masivna gradnja z visokokvalitetnim zrakotesnim obodom in inovativno hišno tehnilo. Projekt je certificiran s strani Psssivvhaus inštituta Darmstadt. Njegova poraba energije znaša 15kWh na m2 uporabne površine, pri čemer so viri energije toplotna črpalka, kotel na pelete in solarne naprave. Tovrstne rešitve tudi znatno prispevajo k izboljšanju klimatskih razmer saj se v primerjavi sklasič-

no gradnjo zmanjšajo emisije za 680 tom CO2 letno. Namen stanovanjske gradnje je predvsem socialnega značaja, pri čemer je kot osnovno vodilo bila zagotovitev visoke kvalitete bivanja z minimalnimi mesečnimi stroški. Mesečna najemnina s stroški ogrevanja znaša za 50 m2 veliko stanovanje 300 EUR. Podrobnejše informacije glede gradnje in hišne tehnike so dosegljive na spletnih straneh: http://neueheimattirol.at/extras/ projekte/

Pisma bralcev:

Dobava peletov v Sloveniji V vaši reviji in spletni strani sem prebral članek o kurjavi z lesnimi peleti. Zanima me kdo v Sloveniji dostavlja pelete s cisterno (tovornjak silos)?

Pelete dostavlja s cisterno avstrijski dobavitelj Stadlober, njihov zastopnik v Sloveniji pa je podjetje peleti ekspres (www.peleti.com/, mail:[email protected]). Cena je letos 211 EUR za tono + 36 EUR za polnjenje. Če še kdo dobavlja pelete na ta način, nam prosim sporočite. lep pozdrav, Mladen Borovinšek

Aktualna ponudba EEN-okt-02

Češki proizvajalec sanitarnih ploščic, kopalniških dodatkov in opreme za krovce išče trgovske posrednike.

EEN-okt-20

Poljsko podjetje, ki proizvaja higienski papir (tissue) za bolnišnice, stomatološke klinike, druge zdravstvene ustanove, dom in pisarno išče distributerje za svoje izdelke.

EEN-okt-26

Turško podjetje, specializirano za litje sive, nodularne in jeklene litine, išče distributerje in finančno sodelovanje ter se ponuja kot podizvajalec.

EEN-okt-30

Nemško podjetje specializirano za litje jekla ter za izdelavo komponent za dela pri energetskih postrojenjih in cevovodih se zanima za recipročno proizvodnjo in ponuja svoje storitve kot podizvajalec. Podjetje išče tudi trgovske posrednike (cevi ali podobno).

EEN-okt-41

Madžarsko podjetje, ki proizvaja inovativne sisteme ploščatih sončnih kolektorjev išče trgovskega posrednika ali partnerja.

EEN-okt-44

Italijansko podjetje, ki proizvaja sisteme za talno, stensko in stropno gretje ter hlajenje išče distributerje oz. zastopnike.

EEN-okt-45

Belgijsko podjetje specializirano za energetske storitve je zainteresirano za poslovno sodelovanje z evropskimi proizvajalci ali uvozniki sistemov sončne energije. Nudijo različne vrste sodelovanja (trgovski posrednik, franšiza ali podizvajalec).

EEN-sep-08

Romunski proizvajalec dekorativne keramike za gospodinjstvo išče partnerje za skupno proizvodnjo in distribucijo.

EEN-sep-10

Poljsko podjetje aktivno na področju stavbnih konstrukcij in predpisov na področju obnovljivih virov energije, išče partnerje za Joint-venture. Podjetje ponuja izmenjavo ali združitev deležev in prodajo dela deležev. Svoje storitve ponujajo tudi kot podizvajalec.

EEN-sep-12

Bolgarski proizvajalec PVC oken išče trgovske posrednike.

EEN-sep-17

Francosko podjetje specializirano v elektronske podpise in dematerializacijo delovnih procesov, išče partnerja za vstop na nove trge v Evropi.

EEN-sep-27

Švedski proizvajalec notranjih ventilatorjev na pogon sončnih celic išče agente in zastopnike.

EEN-sep-38

Angleška zasebna poslovna šola, specializirana na posredovanju znanja s področja poslovodenja in poslovnih treningov ravnanja s potrošniki, želi najti franšizo, skleniti joint-venture in¬¬ - ali poslovati kot podizvajalec.

EEN-sep-40

Podjetje s Cipra, ki proizvaja hladilne sisteme za supermarkete, hladilnice in opremo za trgovine, išče poslovne partnerje-izvoz in uvoz.

EEN-sep-46

Poljski proizvajalec in montažer protipožarnih sistemov ponuja pod izvajalske/outsourcing storitve.

EEN-sep-61

Madžarski podjetje specializirano v hidroizolacijo in toplotno izolacijo za ravne strehe ter je trgovec za izolacijo, ponuja svoje storitve kot trgovski zastopnik in želi postati pod izvajalec za podjetja iz EU.

Poljski proizvajalec polietilenskih cevi in polietilenEEN-sep-123 skega pribora za vodo in kanalizacijo ter sistemov iz polipropilena, išče trgovske agente in distributerje.

November 2009

Instalater

65

„Desertec“ - ena izmed največjih privatnih iniciativ Sončna električna energija iz Afriške puščave je spektakularen projekt nemških koncernov, ki želijo v puščavi zgraditi solarno postrojenje

potrebno transportirati in potrebno bo novo visokonapetostno omrežje med Afriko in Evropo, kar pa v politično nestabilni regiji ne bo enostavno. Vendar pa obstajajo še drugi pomisleki - v Sahari namreč živijo ljudje, ki bodo težko razumeli takšne posege v

njihovo okolje. Skeptično je reagiralo tudi podjetje Solarworld, ki spada med pet vodilnih proizvajalcev fotovoltaičnih sistemov, ki meni, da takšni veliki centralizirani sistemi ponovno vzpostavljajo odvisnost od drugih, podobno kot je sedaj pri oskrbi z nafto.

Slika - Projekt Desertec bo segal od Afrike do Evrope

Približno 467 milijonov dolarjev ameriškega vzpodbudnega paketa je namenjeno samo za vzpodbujanje koriščenja zemeljske toplote in solarne energije. Tako je pred kratkim dejal predsednik ZDA Barack Obama. Avstralski premier Kevin Rudd je v začetku maja napovedal, da nameravajo Avstralci zgraditi največje solarno postrojenje na svetu. Nemčija je sedaj začela z velikimi koraki slediti podobnim načrtom in namerava, v roku desetih let, pričeti s pridobivanjem električne energije iz puščave. Konzorcij velikih koncernov naj bi postal nosilec izgradnje velikega solarnega postrojenja v afriški puščavi. Vodilna pri projektu je pozavarovalnica Münchner Rück, o pristopu pa razmišljata tudi Eon in Siemens. Tudi podje-

tja iz tujine naj bi imela možnost pristopa k projektu, ker so dolgoročni cilji dokaj visoko postavljeni: Ne le Nemčija, temveč celotna Evropa bi se naj oskrbovala z električno energijo iz puščave. Samo odstotek površine Sahare (ca. 90.000 km²) bi se moral koristiti za zagotavljanje energije celotnemu svetu, so dejali pri podjetju Siemens. Sicer, pa so te ideje dokaj stara stvar, ki so jo že pred nekaj časa predstavili znanstveniki v projektu „Solar Grand Plan“ za potrebe električne energije ZDA. Nemški projekt „Desertec“ je trenutno ena izmed največjih privatnih iniciativ na področju ekološke pridelave električne energije, v vrednosti 400 milijard evrov.

CENTER PROJEKTOV, ZNANJA IN IDEJ ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE IN OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE

Projekt so omogočili: • Mestna občina Maribor in občine: Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Hoče, Slivnica, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Miklavž na Dravskem polju, Pesnica, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Starše, Sv. Ana, Šentilj • Evropska komisija • Ministrstvo za okolje in prostor • Javno podjetje Toplotna oskrba Maribor • Elektro Maribor, d.d.

Sama vrednost investicije ni edini problem. To energijo je namreč

Energetska agencija za Podravje Smetanova 31, 2000 Maribor, T 02 23 423 63 F 02 23 423 61 www.energap.si

Projekt je sofinanciran s strani:

66 Instalater

November 2009

Optični učinki barve v prostoru Z barvo in različno svetlobo lahko ustvarimo posebno vzdušje v prostoru. Lahko poudarimo ali prikrijemo dejansko velikost prostora. Tako lahko na primer dolg hodnik »skrajšamo«, da na koncu hodnika uporabimo temno ali močno barvo ali obesimo veliko in atraktivno sliko, ki privlači naš pogled, na tleh lahko uporabimo prečni ali mrežast vzorec, itd.

Izbira toplih barv navidezno zmanjšuje dejansko velikost prostora ter zbližuje elemente v prostoru, medtem ko hladne barve navidezno povečujejo prostor ter elemente oddaljujejo.

1. Kako optično povečamo majhen in temen prostor? To lahko storimo na več načinov: z belim stropom, ki nam pusti vtis prostornosti; s hladnimi zelo svetlimi toni, kot je svetlo modra, svetlo zelena, svetlo rumena barva itd; z enobarvnimi ploskvami ali majhnimi vzorci na stenah; z ogledali lahko prostor razširimo

in prostoru damo nove dimenzije; vrata med prostori odstranimo, če niso nujno potrebna; leseni opaži na stenah prav tako zmanjšajo prostor, zato ga odstranimo; tapete z velikimi in temnimi vzorci so prav tako moteče, zato jih odstranimo. Svetle barve v prostoru odsevajo več svetlobe, zato dobimo občutek, da so polne energije in optimizma.

2. Kako optično zmanjšamo veliki prostor? Velik prostor lahko optično zmanjšamo s stenami v toplih, temnih in tudi v kričeče močnih

barvah. Dolg prostor navidezno skrajšamo tako da najbolj oddaljene stene prebarvamo v temnejšem tonu ali s toplo barvo, kar stene optično približa. Stene lahko opremimo v različnih barvah (kombiniramo komplementarne barve med sabo ali pa uporabimo harmonično barvno shemo); z velikimi vzorci na steni ali s tapetami ter s kombinacijo različnih materialov in vzorcev. Optično prostor zmanjša tudi preproga. Če je strop visok, ga pobarvano s temnejšo toplo barvo, tako je optični učinek še večji.

5. Kako narediti da bo visok strop videti nižji?

3. Kako dolg prostor skrajšamo?

Za tla so primernejše temnejše barve in dizajni. Napaka ki jo v prostoru velikokrat naredimo, je strop in stene v beli barvi (ali v isti barvi).

Najbolj oddaljeno steno pobarvamo v temnejšem tonu ali s toplo barvo, ki optično približa steno. Vzdolžne stene so v svetlih (ali v svetlejšem odtenku) barvah, prav tako pohištvo. Na tleh lahko uporabimo prečni ali mrežast vzorec (npr: prečno položen parket, ploščice ali druge talne obloge z vzorcem).

4. Kratek prostor je lahko videti navidezno daljši: Prostor lahko podaljšamo tako, da je končna stena v zelo svetli barvi, ali pa na njo pritrdimo ogledalo. Stranske stene se pobarvajo v temnejšo barvo ali pa uporabimo temnejše pohištvo. Prostor lahko podaljšamo z vzdolžnimi progami na tleh in /ali na stropu.

Visok strop lahko optično znižamo tako, da ga obarvamo v svetli topli barvi, še večji učinek pa bomo dosegli, če bo v temni topli barvi. Optično znižamo strop s tem, da se stene ne pobarvajo do stropa, ampak zaključimo nižje zgornji pas stene pa se pobarva v isti barvi kot strop, podoben učinek lahko dosežemo z uporabo štukatur. Stene lahko popestrimo s vodoravnimi črtami ali spodnji del stene popestrimo z vzorci.

6. Kako nizek strop optično zvišati? Nizek strop lahko optično zvišamo z uporabo svetlih barv – predvsem hladnih, ki pa bodo učinkovale optično na prostor še višje, če bodo stene in strop v isti svetli barvi ali če uporabimo v prostoru vertikalne črte. Ogledalo na stropu prav tako prostor optično naredi večjega in globljega. Nadaljevanje prihodnjič. Helena Pehant, dizajner notranjih prostorov E-mail: [email protected]

Spletna stran: www.notranjaoprema.si