Edinost_urn-nbn-si-doc-zjdxade6.pdf

r

i

«l

A Vi« A TEL J

•flh* H^iot — Oglašata« n 1 m firfiiDMct ts obrte« oglasa L m olci, tatov**,

Letnik Lil

« Trata. * torak, 4. oktobra 1927,

a

EDINOST

Uradaiitvo te •prmraiftUoi Trat olica S. Frmac««co *Aj»W T» fefoa 11-87 Dopisi naj — pc»Wo izključno nrcdnUtru. otfM rakla. - . . j j . te danar pa apramiitvu. Rokopisi aa aa m i t j a Nefrankiran* pbna aa aa tprofomo. — Last, saloiba in tisk Tiskarna .Edinost*. fodursđniitTO T G o r i c i s ulica OioanA Cardncci i l 7, L b. — TaiaL It J99k Glavni te odgovorni orsdnilu proi Filip Pacic.

Otvoritev kongresa ;

Milijonar Levine pri papežu posnemati nekatere vzglede fači. Vsakemu delavcu ali delav- uvodnem mestu prinaša ta liet šistovske države; o neazdovoljRIM, 3. Danes ob 13. uri je romanskih novinarjev ki, ki stanuje v e « kot-2 vrsti pod. naslovom « P e t let dela* stvu nekaterih listov z izidom bil ameriški milijonar Levine, (približno 2 km) dale« od tovar- kratek članek, v katerem pravi, BUKAREŠT, 3. V soboto se je , tekme za kupo Schneider, kar ki je skupaj z letalcem Chamotvoril v Bukareštu kongres noMilanski dnevnik «11 Secolo» ne, mora uprava tovarne pla- da bo treba praznovati letošnjo je neutemeljeno; o veselju, s berlainom preletel Atlantski je objavil te dni zanimiv dopis čati listek za vožnjo v tramvaju obletnico fašistovskega pohoda katerim so sprejele črne srajce ocean, sprejet od papeža. Ker se vinarjev romanskih narodov. < na Rim na posebno slovesen naOtvoritveni govor je imel rosvojega posebnega poročevalca, tja in nazaj, a to le v slučaju, vesti o rojstvu tretjega sina na- je papež precej živo zanimal za munski ministrski predsednik francoskega novinarja Mihaela ako delavčevi dohodki ne pre- čin, kajti letos praznuje režim čelnika vlade in o 12. obletnici prekooceanske polete, mu je Bratianu. Za predsednika konBossana, ki že delj časa potuje kašajo plače, ki je določena za prvih pet let svojega obstoja in milijonar podal kratko poročilo gresa je bil izvoljen romunski po sovjetski Rusiji in proučuje 9. kategorijo. Razen tega mora so bila ta leta polna dogodkov lista «Popolo dTtalia* ter poroo svojem poletu. Jutri popoldne pravosodni minister Popescu. čila o disciplinarnih ukrepih in tamošnje politične, gospodarske delodajalec plačati za 100 svo- in dela. «Že se lahko opaizijo bo sprejel Levinea načelnik o izgonih iz stranke. Na kongresu so razpravljali in socialne razmere. Bossan se jih delavcev oskrbo v sanato- poteze na novem obrazu fašivlade on. Mussolini. stovske Italije in že se lahko o vprašanju dvojne narodnosti je miulil v Rusiji že pred vojno riju. v romanskih državah, o študiin dobro pozna ruski jezik, zato Takšni so delovni pogoji za razlikuje arhitektura ogromneGarancijski pakt jih vseučiliščnikov ene romanmore on bolje kot kdo drugi so- uslužbence državnih (naciona- ga posiopja, v katerem so na pri bolgarskem kralju Berisu ske države v drusi romanski diti o tej državi, ki igra sedaj liziranih) podjetij, zasebnim de- delu vse črne srajce Italije. S med Rusijo In Perzijo podpisan RIM, 3. Njegovo Veličanstvo, državi, o organizaciji romanskih važno ulogo na evropskem po- lodajalcem nalaga delovna po- ponosom lahko gledamo in za MOSKVA, 2. Podkomisar za J _ — -i. 1 I C a m jk lr-imnožic V. vm«k /\Jrtelit Tbolgarski A. italijanskih kralj Boris, ki se naagencij, o intelektualnem delil, li il o m poaorišču. V svojem godba še večje o-bveznosti na- držanje zunanje zadeve Karakhan je noše o ustanavljanju dop sM, ki ga v glavnem po- pram delavcem. Umevno je. da kom teh petih let. Povsod delo haja v Italiji v strogem m- vinarjem izjavil, da je včera.j posebej sn-mljemo, slika Bossan današ- delodajalci pod takšnimi pogoji red in vedno bolj zavedna disci- kognitu od 23. septembra, je po- podpisana garancijska pogodba knjižnic za medsebojno spoznanje življenje v Moskvi. « P r v i ne morejo dosti zaslužiti. To- plina milijonov, katere je mo- setil Njegovo Veličanstvo kralja med Rusijo in Perzijo povsem vanje in izmenjavanje knjig. Izvtis, ki sem ga dobil» — pravi v varna, ki jo je obiskal Bossan, ralno prerodil fašizem s svojo „v San Rossoru dne 25. septem- mirovnega značaja in da je slič- dali bodo knjigo o romanski cit*»m dopisu — «je, to moram zasluži povprečno od 0.75 do 3 vero in energijo. Zato naj se vsi i>ra. Njegovo Veličanstvo kralj na vsem onim pogodbam, ki vilizaciji, razpisali so 5000 franpriznati, dober. Življenje je za- odstotke, kakršna je pač vrsta naši neštevilni borci pripravijo, je pridržal odličnega gosta pri jih je sklenila sovjetska vlada kov nagrade za onega novinarda čim slovesnejše proslavijo obedu in večerji. Bolgarski kralj dobilo normalno lice. Leta 1923, izdelanih cigaret. z državami na vzhodu. Poleg te ja, ki bo spisal najboljše delo. Boris se je podal nato v Neapelj, peto obletnico. Ilo sem se po vojni prvič mudil Pred tovarno je Bossan srečal pogodbe so zastopniki obeh dr- Govorili so tudi o kolonizaciji ^ p i.-ii in b1'!r» v Moskvi samo neko delavko, ki je bila pred Zatem nrinaša «Foglio d'Or- odkoder se je povrnil v Rim dne žav podpisali tudi nekaj trgo- romanskih kolonij, izvoljena je bila posebna komisija za romanena kavarna, kjer so si mogotci revolucijo uradnica; vprašal jo dini» poročilo o seji vodstva fa- 30. septembra. Včeraj popoldne je Njegovo vinskih dogovorov med obema ske kolonijalne novinarje. rotili- UiiiAO privoščili čašico je, ali je zadovoljna s sedanjimi šistovske stranke, ki se je vršidržavama, ki se nanašajo postepene smetane; danes si jo, življenjskimi pogoji in če ji la včeraj dopoldne pod pred- Veličanstvo kralja Borisa pose sebno na ribji lov v Kaspiškem Včeraj ob 16. uri jim je prirepredsedstvom načelnika vlade tU Njegova ekscelenca n a č e l n i lahko privošči vsakdo v vsaki plača zadostuje. dilo francosko poslaništvo v morju. Garancijski pakt so kavarni in sladčičarni. Leta «Odkritosrčno povedano,» je v palači Viminale. Glasom tega vlade v hotelu <24. je vozil po Petrovki prvi odvrnila delavka, «sedaj živimo poročila je glavni tajnik stran- bolgarski kralj Boris nastanjen. njegov namestnik Karakhau, za ob 21. pa jim je priredil svečan velik potniški avtomobil, danes ravno tako kot smo živeli pred kTpodal naiorej poročilo o se- Ra*gav«r med N j e g o v i m V e l i Perzijo pa zunanji minister Ali banket v častniškem domu roima Moskva celo omrežje avto- revolucijo. Sedaj zaslužim od stankih predsednikov konfede- čanstvom kraljem Borisem munski zunanji minister. mobilskih prog. Leta 1925. so se 60—70 rubljev mesečno, kar od- racij in splošnem gospodarskem Njegovo e ^ c e l e n c o on^ Musso- Choli Kan Ansari. Obe državi sta se s to pogodpoiavili na ulicah prvi javni av- govarja plači 15—16 rubljev, ki položaju in šele potem o položa-1 lmijem je trajal nad pol ure. Ob 17. 45 se je podal kralj Boris bo obvezali, da se ne bosta vmetomobili italijanske tovarne sem jo imela pred vojno. Ne mo- ju v stranki. šavali v notranje zadeve ene ali v vilo Torlonijo, da povrne po«Fiat», danes jih je na stotine rem razumeti, zakaj je bilo Kriza avstrijske justlce Po tem njegovem poročilu so in njihovo število neprestano pravzaprav prelite toliko krvi razpravljali predsedniki na e- set oredsedniku vlade. Načelnik druge in da ne bosta sodelovali Pred kratkim je izšel na Dunarašča. Na razstavi v Moskvi in čemu smo morali prestati to- nem izmed oaiih sestankov o go- vlade on. Mussolini je povabil v zvezah, političnih sporazumih, naju prevod knjige italijanske»o izdelki italijanskih avtomo- liko grozot. Morda zato, da se spodarskem položaju v zvezi z visokega gosta na intimen čaj. bojkotu in ekonomskih zvez, ki ga novinarja Zingarellija, ki je bi bili naperjeni proti eni ozirobilskih tovarn vzbujali splošno zopet povrnemo, tja, kjer smo se vprašanjem mezd. Delodajalci vzbudila v Avstriji precej ogorma drugi. občudovan j e:» že nahajali pred vojno?» so predlagali znižanje mezd, kar čenja, predvsem radi tega, ker Obisk v tovarni cigaret je Bosje avtor uvrstil današnjo Avstrixaj bi omogočilo prilagoditev V Moskvi obstoja «društvo za v Ostijl In pri načelniku vlade jo med balkanske države, pa kulturne odnosa je z inozem- sana prepričal, da doba ekspe- proizvajalnih stroškov h kvoti RIM, 3. Včeraj popoldne je čeprav so Avstrijci z druge strastvom«, katero je nekaka urad- rimentov v sovjetski Rusiji ni 90. Zastopniki delojemalcev so londonski Lord Mayor (župan) v Ljubljani na agencija, ki daja tujim pot- še končana. Brez dvoma je tre- zavzeli najprej svoje stališče na- uradno posetil rimskega guverLJUBLJANA, 3. Pri včeraj- ni morali priznati, da so Zinnikom razna pojasnila. Toda ba še precej časa, predno se bo- pram predlogom delodajalcev. nerja kneza Potenzianija. V ve- šnjih občinskih volitvah je do- g-arellijeva izvaja/ija v glavnem Bossan se ni hotel obrniti do te do razmere ustalile. Po poročilu on. Turati j a se je liki dvorani senatorske palače bil Napredni blok, ki ga sestav- točna, ker jih potrjujejo sedaagencije, ker se je hotel izognivnela kratka debata, v katero so sprejeli londonskega župa- ljata SDS in narodno-sociali- nje avstrijske razmere. Ni več ti morebitnim prevaram po so posegli poslanci on. Rossoni, n a i n n jegovo spremstvo rimski stična stranka, *fi79 glasov, SLS nikatka tajnost, da je avstrijska vzorcu znanih Potemkinovih vaon. Arpiiiati in on. Blanc. Nato g U v e j r n e r , njegov namestnih, je dobila 3864, socialisti 537, justica odvisna od politike, ki si. Vedel je namreč, da se znajo je pooblastil načelnik vlade on. g.i avll i tajnik guvernije, mini- Neodvisna gospodarska lista dr. igra svojo ulogo tudi pri porotRusi pripraviti na obisk radoTura/tija, da sporoči na prihod- s t e r n a razpoloženju De Pretiš Ravniharja 518, dr. Lemežcvi nih sodiščih. To se je jasno povednega tujca. Zato je skušal Odloki en« M«ss»linđ.f.a o vpra- njem sestanku predsednikom i n b a r o i l Mazzolani. Po spreje- socialisti 392 in dr. Gregonč kazalo povodom porotne obravproti schattendorfskim stopiti v stike z ljudstvom brez šanju mradi, o K a l j a h fašfclov- fafiisrtovskih konfederacij smer- m u j e i m e l g ^ t g. Blades kra- 247. Tako bodo dobili v občin- nave Kakor vsakega oficijelnega posredova- ske stranke in p r a z a t v a e j a nice, katerih se bo treba držati, t e k r a ^ o v o r z novinarji, ki jim skem svetu Napredni blok 23, «hackenkiV3uzlerjem». znano, so bili tedaj vsi obtoženci nja. Spoznal je, da to ni tako obletnice po&eđa na Rim - Skli- in odredb, katere bo treba izve- j e ^ejal, da mu je Rim in itali- SLS 19, dr. Ravnihar, socialisti oproščeni, radi česar je prišlo lahko, kot je mislil prvi hip. Socanje velikega fašlstovskaga sti. Glasom teh odredb bodo prenarod pripravil lep spre- in dr. Lemeževi socialisti po dva, na Dunaju do znanih krvavih vjetske oblasti sicer ne branijo sveta tresali mezdno vprašanje med- j e m j»jato j e z guvernerjem za~ dr. Gregorič pa en mandat. izgredov. Pričakovati je bilo, da nikomur, ki se želi poučiti o tej BEOGRAD, 3. Vsi današnji li- bo ta izkušnja spametovala avRIM, 3. Načelnik vlade on. sindikalni odbori v posameznih p u s t i l Kapitol. Zvečer ob 18.15 ali oni stvari, občevati z ljudpokrajinah po navodilih, ki jim j j j t e r De Pretiš v spremsti brez izjeme se obširno bavi- strijsko justico in da bo ta odg e G m n 9 stvom, toda ljudje so napram Mussolini se je podal včeraj zju- bodo izdana s strani ministrstva | g t v u : podguvemerja grofa jo o včerajšnjih ljubljanskih tujcu zelo nezaupni; navidezno traj v palačo Viminale, kjer je za korporacije in glavnega taj- D'Ancora in gr. uff. Delli Santi občinskih volitvah ter ugotav- sihdob storila vse, da ljudstvo imel celo vrsto razgovorov s ne izgubi zaupanje v nadstrankažejo napram njemu brezbrižništva fašistovske stranke. podal v hotel «degli Ambascia- ljajo, da je to nov napredek karstvo sodišča. Toda pred nost, ki pa v resnici samo pri- svojimi ožjimi pomočniki. KasNadaljnja znižanja mezd, ki tori», da povrne londonskemu demokracije v Ljubljani. kratkim se je izkazalo, da je bikriva pravcat strah. Zato se je neje je sprejel državnega podbodo lahko različna v posamez- županu poset. lo to pričakovanje preuranjeno Bossan obrnil do nekega prija- tajnika v ministrstvu za zunaRIM, 3. Danes oib 10. zjutraj in da avstrijska justica še vedno telja, ki mu je izposloval obisk nje zadeve on. Grandija, ki mu nih pokrajinah in posameznih industrijah, smejo znašati naj- s e j e podal londonski Lord Ma hodi stara pota. Vodja opoziciv tovarni cigaret «Ducat». Pri- je poročal o zunanje političnih o blejskem paktu je dr. Bauer je te dni izrekel v jatelj ga je predstavil «rdečemu pogovorih, ki jih je imel v teli manj 10 in največ 20 od sto. Isto- y o r 9 svojim spremstvom v BEOGRAD, 3. Danes so se vrravnatelju», kateremu je kot dneh z nekaterimi uglednejšimi časno pa bodo morala vsa pod- Panteon, kjer je položil na kra- šile v Beogradu seje vseh po- pravnem odboru težke obtožbe, zastopniku delavcev poverjeno zastopniki iz inozemstva, ki so jetja pospešiti proces tehnične ljevsko grobnico krasen venec, slanskih klubov in med dru-imi češ, da je bil porotni zbor, ki izpopolnitve obratov in vse sile Ko so si gostje ogledali monusodi demonstrante, ki so bili nadzorstvo tovarne. Je to bivši bile prišle v Rim. režima, predvsem trgovci bodo mentalno poslopje, so se podali tudi seja radikalskega kluba. aretirani ob priliki julijskih izNato se je sestalo pod predmehanik, aktiven član komuniNa tej seji je podal daljše porostične stranke, ki prejema za sedstvom on. Mussolinija vod morali delati za nadaljnje zni- n a grob neznanega vojaka, ka- čilo ministrski predsednik Ve- gredov, protizakonito in tendensvoje delo 225 rubljev mesečne stvo fašistovske stranke. Se* žanje cen življenskih potrebščin, mor so istotako položili lep ve- lja Vukićević, ki se je med dru- cijozno sestavljen. Dasi je vlada Čim je bila izčrpana sindikal- nec, ter so si ogledali rimske skušala izpodbiti te obtožbe, plače, toliko kot je prejema stanka se je udeležil poleg egim dotaknil tudi blejskega spo- vendar izgleda, da. je imel dr. no-gospodarska točka dnevnega spomenike. ljudski komisar. Inženir, ki ostalih članov vodstva tudi glavOb 11. so se podali v Osti jo, razuma. Dejal je, da je bil pakt Bauer v gotovem oziru prav. strokovno vodi obratovanje to- ni tajnik fašistovske stranke on- reda, je podal glavni tajnik poz SLS sklenjen le za časa volilvarne, prejema kot specijalist Turati. Sestanek je trajal od 11. ročilo o položaju v stranki. On. kjer so si ogledali tamkajšnje ne borbe, da pa ima značaj de- Razmere v avstrijski justici pač Mussolini je izrekel svojo sodbo izkopine. Ob 12.30 jim je prirenajbolje dokazujejo, kako je 325 rubljev mesečno, a v resni- do 16.30. O položaju v fašistovski stran- o položaju v nekaterih pokraj i- dil rimski guverner na ostij- lovnega sporazuma. Gospod Vu- Avstrija radi nestrpljivosti poci njegova plača ni boljša od kićević je naglasil, da je SLS s plače «rdečega ravnatelja«, ker ki je obširno poročal glavni taj- nah ter je določil naloge, ki jih skem «Lidu» obed, po katerem tem paktom priznala vidovdan- litičnih strank padla in v kakmora v sedanjem času izvršiti so se vsi udeleženci povrnili v nik on. Turati, ki je povdaril šnem stanju se sedaj nahaja. ta uživa še razne druge ugodsko ustavo in se obvezala, daj bo Nezaupanje v justico je glavni predvsem popolno složnost vseh fašistovska stranka. Ko je še po- Rim. nosti. Ob 17. uri je sprejel london- v okvirju te ustave delovala na vzrok težke atmosfere, ki visi Prostori tovarne, v kateri je fašistov in njihovih organizacij, hvalil delovanje vodstva fašistovske stranke in pokrajinskih skega župana in njegovo sprem- političnem, gospodarskem in nad Avstrijo in ki daja povod govoril je o normalnem razvoju zaposlenih 1500 delavk, ki izdetajnikov, je povdaril v zaključstvo v svoji vili Torlonia mim- kulturnem polju. posameznih organizacij„ ki so bojazni pred novimi prevratnilajo dnevno 1,200.000 cigaret, so odvisne od fašistovske stranke. ku svojega govora, - glasilo fašistovske stranke. Na menilo, da je Francija pričela sedaj.

e dežeil soue itov

"ritJžsluiK vlade

Politične

LonđonsHT Lord Haysr

Izid obflnŠKiii «o!it28

Zakliu^ki seje vodstva fašistovske stranke

Izjave lin. prtMa

M M

beležke

CL

ctUJlftOST*

orožniki, ki so ugotovil ©količine, trani je dobil prvo pomoč v mestni ob katerih se je zgadila grozna bolnišnici, nato je bil -— ker rana nesreča. Cee nekaj časa je dospela ni bila nevarna prepuščen domana lice mesta tudi sodna komisija či negi. Ranilec je bil aretiran. ki je je glasilo Jugoslo- del, da so njegove besede kob v Cesta j-e frakcija svetokri&ke vinske pogodbe. dovoljeni na vseh železnicah povo- venske katoliške jednote. Urejuje steno, j e spravil prepirajoča vin- mestne občine ali, če hočete, svetog c s g r e s čekeslovašk* ljudske dom športnih tekem in jesenskih jo Anton J. Terbovec in se tiska v ska bratca iz gostilne, meneč, d* kriško predmestje, najživahnejši svečanosti, katere se bodo vršite v Clevelandu. — «Vestnik» v Mill- se jima bodo na svežem večernem in na^prometnejši kraj, kjer s« straske Rimu v mesecu oktobru. waukefu urejuje Frank Novak iz zraku zvedrili možgani. Toda nr cepi cesta iz Gorice na Sv. Križ, V sredo, dne 28. septembra, Vozni listki po znižani tarifi se Mozirja in je glasilo podporne jed- ulici se je prepir še bolj razvnel Ajdovščino in Lokavec, z železnina dan sv. Vaclava je imela če- lahko kupijo na vseh železniških note «Sloga». — «Naš Dom» izdaja hoslovaška stranka svoj držav- postajah kraljevine. Potniku zado- newyorški konsorcij, ki mu nače- in se kmalu razvil pretep, tekom ško postajo, pošto in raznimi obrtni kongres v Pragi, k i se ga j e stuje, da tako vozovnico samo za- luje in ga financira Hrvat dr. J. katerega je Mignagno nenadoma mi. Kakor tudi pa je kraj promeveliko bodalo ter se zaka- ten in je v njem vsak dan pome udeležilo veliko število ljudi. hteva pri odhodu, ne da bi bilo Pleše. »Glas Slovenzcov prekmur- potegnil dil proti nasprotniku. Zabodel ge avtomobilskega in drugega vrvema Načelnik stranke dr. Šramek j e treba predložiti kakega dokumen- skih«, ki izhaja v Pittsburghu, je je v levo roko in v prsa Costa s« se ljudje ne spominjajo, vSi^vš ta. v svojem govoru napovedal, da glasilo ameriških Prekmurcev. — jo spustil v beg proti trgu G ari bal iudi vojno dobo, da bi bilo v njem* Potnik mora pa predložiti listek «Ameriška Domovina« izhaja tri- di, vpijoč na vse grlo na pomoč kdaj čuti o roparskem umoru. Zdi bližnje občinske volitve ne bodo za povratak v Bimu odboru v ulikrat na teden v Clevelandu; last- Mignagno, kateremu se je očivid- so pa. da si ]e zdaj zločinska roka imele nikakih velikih političnih ci Plebiscito Št. 112, da mu prilepiv njem izbrala svojo žrtev, k-^koi posledic. Sedanja vlada in seda- jo nanj kolek, brez katerega bi bil nika sta Lojze Pire in James De- no zdelo, da mu je premalo posve til, je pa drl za njfcn, vihteč v tudi obdaja globoka skrivnost don j a vladna koalicija bosta še listek brez veljave za vožnjo pri bevec. Mesečniki so: »čas« v Clevelan- desnici okrvavljeno bodalo. Divji godek, ki se je v njem odigral v naprej delovali že radi tega, ker povratku iz Rima. du. ki ga urejuje Fr. Kerže, »Ave prizor je kmalu vzbudil pozornost noči med soboto in nedeljo od 1 je državi treba stabilizacije razMaria«, ki ga izdajajo frančiškani letnega mehanika Marija Spe- do 2. oktobra t. 1. mer. Če bi se pa hotela kaka na Brecjah (Lemont I I I ) blizu Chi- oogna, stanujoč ega v ulici SolitaSamotarsko življenje vdove. druga stranka pridružiti sedacaga, »Mladinski list«, glasilo mlaPred par dnevi smo objavili re- dinskih oddelkov S. N. P. J. • Chi- rio št. 26, ki se j e tedaj mudil v nji vladni koaliciji, je dejal dr. Lucija Brati na je l e deset mesedružbi četnika državne miilce A solucije, ki jih je sklenil novinarŠramek, n a j se, toda podvreči ski sindikat v Rimu. Po teh reso- cagu. Sedanji urednik je Andrew delchija Cusman pred barom «Im- cev žalovala po pokojnem svojem cerkljanski rojak. Do. 1. peria» na trgu Garibaldi. Specogm možu Francetu Bratina, živhnem se moi*a njenemu programu. lucijah je zopet oži vete polemika v Kobal, 1927 ga je urejeval belokranjski je takoj skočil proti Mignagno ju in temperamentnem gostftničarju, Minister dr. Šramek je poia^ rimskih Ustih o fašistovskem ti- rojak Jakob Zupančič. ki je bil širom znan pod imenom in ga skušal razorožiti. Toda bes sku, ki je bila v zadnjem času zagal veliko važnost na kulturno Razen katoliških listov »Ameri- než se mu je po kratki, srditi bor- Gregovček in je iroed pred par leti spala. vprašanje, namreč na ustanavTo vprašanje — je pisal te dni škega Slovenca« in » A v e Marije« bi izvil in ga zabodel z bodakim v svojo gostilno na samotnem mel j a n j e verskih šol. V t o svrho «11 Tevere» — je treba rešiti ali ga ter dr. PlMctovega »Na&aga Do- prsa. Tedaj sta priskočila Cueman stu kraj vasi. Zakonska France in je priredila ljudska stranka v brisati z dnevnega reda. Jeze so ma«, ki 90 tiskajo v neunijskih ti- in neki drugi četnik, zgrabila Mig- Lucija Bratina nista imela otrok, poslednjem Času mnogo agita- brez koristi kakor so brez koristi skarnah, m vsi ostali Časniki tiska- nanoja ga podrla na tla in ga po pa ob Francetovi živhnosti je bila cij skih zborovanj. tudi razprave. Treba je delati. Ali jo v unijskih tiskarnah. Lastne ti- hudi borbi končno razorožila. Na- vendar hiša vedno polna življenja, vrveža in celo krika in gostilni imajo »Glas Naroda«, to sta ga izročila orožnikom, ki s Dasi ima ljudska stranka v bo nov i Iv**-«: k a f-vrvanizacija delala skarne ni manjkalo gostov, tako da sta ga odvedli na policijski komisaa-i»Amerikanski Slovenec«, »Naš vladni koaliciji vplivno besedo, ali pa nehala obstojati, in naj oba zakonska pridobila znatno vendar dr. Šrameku t o n i do- vrne zmešnjava, ki je bila pred Dom« ter SNPJ — torej imajo Slo- jat v ulici IstHuto. Medtem sta bi- pr©možeaje, ki sta ga vsak po la ranjenca prepeljana v meetm venci v Ameriki 5 tiskarn. So tc sindikati in katera bo morda manj volj. Treba, je delovati na to, da skromna po#jcija, ki delajo zgol. bolnišnico, kjer so ju po prvi po- svoje namenila dati v dobrodelne postane ta stranka n a j v e č j a in škandalozna nego priznanje ne- za lastno petrebo. Največja j e ti- moči sprejeli v kirurgični oddelel namene. France je nameraval dasposobnosti za delovanje. Po spovodilna stranka na Čehoslova- ročilu direktorija nacionain^a skarna »Slovenske narodne pod- Costa, k je rado bil hudo rano na ti večji del prera«ženja za cerkveškem. Bile so sprejete resoluci- sindikata si Človek pač more po- porne jedrno te». levi roki in precej globoko rano ne zvoneve, Lucija pa zapustiti cerkvi; toda ne prvemu ne drugeje, v katerih se je strankino stavili sledftče vprašanje. Ali je res Vsebinsko je med dnevniki naj- na levi strani prs, bo ozdravil — vodstvo obvezalo, da se bo pri- potrebno, da so novinarji organi- boljša »Prosveta«. Ima največji u- ako ne nastopijo kake pompHRa- mu ni bilo dano, da bi bil mogel s precu oženjeasa v opočelo brigati posebno z a polje- zirani v sindikatih? Ali bi se ne reiniCki štab in je spleh gmotno cije — v prikližno 3 tednih. Spe- razpolagati roki. France Bratina je pred desecogna, ki je bil tudi ranjen v leve moglo opraviti brez njih? Ali se najbolj podprta. Uredniki imajo delce, težake in delavce, k e r timi meseci nenadoma preminul tvorijo največji del strankinega niso napravile že Številne izkušnje, plačo po 50, 4S, 42 in 40 dolarjev stran prs, a ne tako hudo, bo pa in Lucija je od te daj živela tožno ki dokazujejo, da dva in dva je §tiozdravil v 7-10 dneh. Včeraj je na teden, t. j. mesečno približno članstva. življenje tako rekoč pori, da je namreč novinarstvo namladenič na lastno željo zapustil vdovsko polnoma sama, ker ni več izvrše«Lidove listy», glavni organ sprotno vsaki kontroli in discipli- od 89(i0—11.200 Din. Uprava je bolnišnico. Pri zaslHanju je Mag prvovrstna. Vodi jo vipavski rojak čehoslo vaške ljudske stranke ni in da lahko posfcane žrtev sil, Filip Gadina, mož izrednih uprav- nano izjavil, da se je spri s Go-vala gostilniške obrti in ni imela pravi, v svoji številki od petka, ki nimajo nič opraviti s faši&tov- niških spesokno^ti, ki je hkrati tu- sto iz malenkostnih vzrokov, o ka- več niti dekle, le hlapec iz vasi ji je pomagal oskrbovati hlev in da so bile vse resolucije in vsa sko revolucijo? di tiskarniški vodi#a. Kajpak, no- terih pa se ne spominja ničesar; druge gospodarske posle. V večerporočila sprejeti -enodušno. sloveoaki dnevnik se ne more bila sta oba pijana. Ne spominja se nih urah ni imela često niti njega Reklo se bo: Zakon vsiljuje or- ben meriti z dnevniki Čeških ali nem- niti. v kateri gostilni sta se sprla Cdstraajev3B>e v i r « m o v na pot- ganizacijo, ne moremo stati izven ških Amertfcsufiov, ka<mo-li s sami- in tudi ne, kako je pršlo do tega^ poleg sebe, družbo ji je delala le ta in ono dobra soseda. Tako tudi zakona! Toda zakon no predvidenih listih aroflri^imi dnevniki. Vendar da je ranil Specogno. Po zasliša- usodnega večera v soboto dno 1. va slučaja sindikata premičnega mi Praški listi so prinesli vest, peska in sindikata megel. Če ho- se slove»*ki listi v Ameriki stalno nju je bil Mignano odveden v za- oktbra, k je njen hlapec v va-si da se sedaj vršijo medministr- češ organizirati in disciplinirati izboljšujejo. Napaka je, da jih je por v ulici Coroneo. slačil turščico. Živela je torej popreveč. Ko bi se sorodni sporazu* # • polnoma * samotarsko življenje ska posvetovanja o ukinjenju kako snov, je predvsem potrebno, meli med teboa in združili, bi izhavdove brez družine in slula medKrvav epilog jo imel tudi pre vizumov na potnih listih za Če- da se ta snov sploh organizirati in jalo maoj listov, vendar pa bi bil hoslOYTa«ko„ Jugoslavijo, Polj- disciplinirati da. Slučaj italijan- lahko mneffo boljši in bi čitateljem pir, ki je izbruhnil v nedeljo po tem za bogato žensko — v podobnem položajo se je torej nahajala noči med 37-letni m težakom Pa sko, Romunsko, A v s t r i j o in Švi- skega žurnalizma je tipičen. več nudili. squale Cazzalcan, stanujočim v u- kakor pokojni Anton Cigoj na V zaključku svojega članka poco. Inicijativo za ta pogajanja lici S. Marco št. 37, in 27-letnim Planini, ki je bil pred dobrim po ziva N e v e r e « nacionalnega tajnije dalo čelioslovaško zunanje ka Paraka izseljencev. težakom Momi nikom Mastrogio- letom v noči napaden, umorjen in novinarjev posl. Amicucci-ja in ministrstvo, katerega delegati deželne tajnike, naj- povedo, kakI : Argentinije nam pišejo: Dne vanni-jem, stanujočim v zagati S oropan v lastni hiši v Času, ko se so se o tej stvari Že v Ženevi po- šni so leki, ki si jih predlagajo za 10. septembra sta se poročila gg. Cilino št. 45. Okoli polnoči sta se ja odpravljal spat. Rudolf Mužič in Anton Bazato z v družbi drugih tovarišev odprasvetovali z delegati omenjenih rešit-i v problema. Skravnesten um»r gdč Marijo ter Emilijo MavriČ, ka- vila domov iz neke gostilne v ulici držav. teri ste. preu kratkim dopotovali iz Madonnina, ko je Masfcrogievanni «>koli devete ure so sosede vdo Slovanski thk v L D. severne Ženske v ruskih sovjetih. naše oomovine. Ženina sta rodom ki je bil v «Tožcah», začel zbadati Amerike prvi iz Vrhovlja-Kojsko, a drugi !z tovariša, češ, da je strahopetec vo zapustile in ona je odšla v po Dne 10. oktobra t. 1. se bo vršil steljo. Proti deseti se je vračal oo v Moskvi ženski kongres sovietov, Slovensko-ameriŠko Časopisje je Bala-Kojsko pri Gorici. Mladim ker je pred dvemi leti mirno pre- mov domači hlapec in . zdelo se zato ne bo odveč, ako navedemo precej razvito. novoporočencem želi cela tukaj- nesel krof uto, ki mu jo je prisolil nekoliko podatkov o udejstvovašnja nafta naselbina obilo sreče v ob neki priliki. Ta očitek je Caz- mu je, da sliši v spalnici krik ir Najstarejši slovenski ameriški novem stanu. ječanje in se naglo, kakor je monju ruskih žen v javnem življezolo zelo razdražil; da bi pokaza list je ^Amerikanski Slovenec» ki gel, spravil v svoje ležišče, ker ga nju. tovarišem, da se Mastrogfova-nnija je bilo pa je prišel 1. 1913. v last Nemca strah. Pokojnega Franca prav nič ne boji, mu je prisolil Pri zadnjih volitvah v sovjete Winklerja Le-ta ga je čez dve leti Bratina jo marsikdo bal že v krepko zaušnico. Mastrogiovanni življenjuse se je izkazalo, da je aktivnost rus- prodal družbi «Edinost» v Čik agu. in pri slačanju turšire ie mu je vrnil milo za drago in take kih žensk jako narastla. Počim so Ni bil «bussines», kakor je mož tudi še ohranjena stara navada, se je vnel srdit pretep. Skraja sta da se do sedaj ženske udejstvovale v mislil. Zdaj izhaja petkrat na tesi ljudstvo pripoveduje narodStrašna smrt šeferja. — Njegov se vinska bratca obdelovala le s sovjetili zgolj iz formalnih vzro- den in ga urejajo frančiškani. Najne pravljice in pripovedke, najlastni avto ga fč pestmi in brcami, a naposled je rajši o strahovih, kov in so inoški s tem hoteli le bolj razširjen in priljubljen pa je da marsikomu pokazati, da podpirajo ženski po- dnevnik Ob tragičnih okolSčinah je sino- Mastrogiovanni segel v žep po nož vstajajo lasje. Nič čudnega torej «Prosveta». ki izhaja kret, se danes presoja navzočnost dnevno od 1. 1916. sem. Povprečna či izguhil življenje 54-letni Šofer in dregnil z njim nasprotnika v če si jo v svoji živi domišljiji mižensk v sovjetih s čisto drugač- dnevna naklada je 8000 izvodov. Ivan Kttf«% zaposlen pri tukajSnji spodnji del trebuha. Nato je sku- slil. da pri Gregovčkovih straši. V nega stališča, namreč s stališča, Sredino številko dobe vsi slovenski pivovarni Dreher, stanujoč v ulici šal zbežati, a orožniki, ki so prihi- nedeljo zjutraj pa se je ljudem nuali bi se njihova sposobnost ne Člani Slovenske narodne podporne Lodole št. 13. Okoli 19. ure je K*f- teli na vpitje, so ga prijeli in od- dil grozen prizor. Lucija Bratina, dala tudi praktično izrabiti. Rus- jednote in se tiska v več kot 40 ti- fer odrinil s svojim tovornim avto- vedli v zapor. 52 let stara vdova, je ležala v svoji ke ženske so se že naučile braniti soč izvodih. Že od početka ga ure- mobilom iz pivovarne v ulici GiuMatera je bil Cazzolo prepeljan svoje kandidatinje na volilnih juje Josip Zavrtnik, v uredništvu lia proti mestu, kamor je imel po- z neko kočijo v mestno bolni >nicc spalnici na tleh s prekrižanimi zborovanjih. Tako se je na pr. do- pa so še Iv. Molek, Andrej Kobal peljati večje število sodčkov piva kjer je dobil prvo pomoč. Ker je rokami, z ruto v roki, popolnoma godilo, da so ženske soglasno za- in Alojz Benigar. Sicer je last in za razne gostilne in restavracije zdravnik dognal, da rana ni nevar- očrnela v obraz, opraskana po lipustile zborovanje, ker je bila glasilo najVečje slovenske narodne Ko je vozil po ulici Molin grande na, je bil mladenič nato prepuščen cih i ns temnimi progami po vratu, brez vsakega znaka življenja moška večina sovražno razpolo- podporne jednote (S. N. P. J.). je zdajci zapazil, da motor ne de- domači oskrbi. in z očitnimi znamenji, da je bila žena napram njim in je izjavila, ••• «Glas Naroda« je nestrankarski luje tako kot bi moral. Da hi se v noči zadavljena. Spalnica je bida ne bo glasovala zanje. list, ki ga izdaja banka Frank prepričal, kaj je temu vzrok, jc Ko se je 42-letni mizar Anton la zaprta in ključ so našli zatakKoliko je pravzaprav dandanes Sakse-r. Glavni urednik je Idrijčan Kaffer, ko je pnvoztl do vogala ul PipanT stanujoč v Skorklji Sv. Pe- njen pri podstrešju. Njena posteŽensk v sovjetih? Statistika izka- Ivan Terček upravo vodi L. Bene- Torriceli, ustavil avto, stopil k: mo- ter št. 26, v nedeljo zvečer vračal lja je ostala pogrnjena in poleg zuje, da je v oblastnih izvršilnih dik, doma od Sv. J o šla. — ((Enako- torju ter ga začel pregledovati v družbi svoje žene domov, je na nje je bil odprt predal z obleko in odborih, v vaških sovjetih in v pravnost« je elevelandski dnevnik. Medtem se je avto, bodisi ker je svojo nesrečo naletel medpotoma perilom — naj-brž si je zvečer pripreglednih komisijah zastopanih Urejuje ga Vatro Grill, zelo inteli- odjenjala zavora, bodisi ker je mo na nekega mladeniča, ki se je prej 124.C57 žensk. V mestnih sovjetih genten advokat, ki ga skoraj som tor zopet načel redno delovati, za- žaijivo izrazil napram njegovi že- pravljala nedeljsko obleko za slepa je 15.516 ženskih Članov. Potem- piše. Izdaja pa list poseben kon- čel nenadoma premikati navzdol ni. Pipan ga je vprašal za pojas- deči dan, pa je bila napadena in zadušena, preden si je obleko pritakem sodeluje danes v sovjetih sorcij. po cesti, ki je na tistem mestu nila glede njegovih besed, toda pravila in legla k počitku. nad 140.000 žensk. Letos je število Ameriški Slovenci imajo tedaj precej strma. Koeffer, ki je tedaj mladenič ga je osorno zavrnil in Žensk, ki zavzemajo predsedniško tri 'dnevnike in en list, ki izhaja stal tik pred avtomobilom se ni ga naposled po kratkem prepiru Oblasti poizvedujejo mesto, v vaških sovjetih jako po- petkrat na teden. cProsveta* in utegnil umakniti; radi sunka je sunil z nožem v glavo. Pipan, ki je Sodna komisija iz Ajdovščine je skočilo. Lani ie bilo v vnukih po- »Enakopravnost« sta svobodomi- padel tako nesrečno, da je pri še zadobil precej hudo rano na čelu, vietih H50 predsednic, komaj 0.7 selni glasili in imata glavni kader pod kolesa, ki so ga grozno zmeč- se je moral zateči v mestno bolniš- že v jutranjih urah ugotovila poodstotkov napram številu moških, naročnikov v j od not ali: prva v že kala Avto je nato prevozil s Čim- nico, kjer je dobil potrebno po- ložaj umorjenke ter odreci il a nadaljno straženje po kr. kavabinirletos jih je že 641, t. j. 1.2 odstotka. omenjeni S. N. P. J., druga pa v dalje bolj naraščajočo naglico š< moč. jih in milici. Samomor je i/kjluŽenske, ki z a j e m a j o vodeCa me- »Slovenski svobodomeselni pod- kakih 30 metrov ter se k sreči zaČen, malo je verjetno, da bi se bila s'.a, baje izpolnjujejo svoje do^žno- porni svezi», katere organ je. letel v zid bližnjega javnega vrta V nekem b^ru v ulici Carpisoo pokojnici pripetila nenadna nat z največjo vnemo in si pridobiTedniki so: «Proletarec», glasilo ter se tam ustavil. Mimoidoči so se predsinočnjim sprli pri kvar- ravna smrt, in splošno se smatra, vajo med ljudstvom vedno večjo «Jugoslov. socialistične zveze. Iz- ljudje, ki so prisostvovali tragič- tanju nekateri možakarji, med ka- da se je izvršil v nočni uri v hiši avtoriteto in zaupanje. haja na 10 straneh v obliki revije. nemu prizoru, so takoj priskočili terimi je bil tudi 46-letni Mihael, pokojnice zločin. O zločincih pa ni Kongresa v -Moskvi se bo ude- Urejuje ga Frank Zaje, ki je resen k nesrečnemu šoferju, da bi mL Vitrani, stanujoč v ulici Rota št. ne duha ne sluha. Vaščani so viJr*i!o 600 delegatinj, a medtem se in spreten časnikar. «Delavec» je pomagali. Pa so na prva pogled 12. Med pretepom, ki je sledil pre- deli v soboto po dnevu v vasi bodo vršili v mnogih mestih in va- majhen listič na 4 straneh in velja uvideli, da je vsaka pomoč za- piru, je eden izmed kvartopircev sumljivega gosposkega človeka v nenadoma pograbil z mize nož ter vlogi živinskega kupca, češ, da je seh posebni kongresi, ki so bili po- kot glasilo komunistov. Izhaja šele man; nesrečnik je bil že mrtev. nekod že otvor ioni. Od 8. do 9. ok- leto dnu — »Glasilo K. S. K. iednoNa lice mesta so kmalu prihitel ranil z njim Vitranij a v prsa. Vi- v tem letnem času prijetno hoditi

bilo dovoljeno, dobavljati režiji tobačne izdelke. Vsem tem devetim tobačnim tvrdkam pa napeljujejo le bivši ravnatelji in šefi oddelkov avstrijske tobačne ^režije, ki so se dali pred časom upokojiti, da bi mogli svoje izkušnje izkoristiti zase kot ravnatelji ali pa vsaj «agenti» tobačnih podjetij. Ko je za to zadevo zvedela javnost, ni preostalo tobačni režiji ničesar, neo izpremeniti organizacijo na-

tobra se bo vrSil v Moskvi guberB a č n , plačam p * i S letih nijski ženski kongres, ki bo nekaBilo j e leta 1882., ko j e David ka «o uvertura« v ser uskoga ženNajtinj?el odhajal iz mesta. Piksskega kongresa. vila v Kalifornijo, da si nakoplje tam zlata. Takrat je kupil

V Trsta, dire i . oktobra 1927.

Iz tržaške_pokra|ine

f

DNEVNE VESTI

Iz tržiškeja življenja

Trgatev smo končali. J^tog horlo terani na Krasu dobri, ker je grozd j e dozorelo. Suša tudi ni napravi-

la na dobroti terana škode, še manj kot minulo leto. Na splob ima sladkorja do med tem ko je imelo lansko leto !e 14%. Letos so tudi napredni kraški vinorejci dosegli, da kljubuje grozdje po trtah v hudi su§i, da mu ne Škoduje, in to z umnim obdelovanjem trti. Dne 26. t. m. smo se udeležili pogreba pok. očeta nagega duhovnika gosp. Henrika Sonc iz Tomaia. Naj počiva v miru. Našemu gospodu duhovniku bodi izrečeno naše iskreno sožalje.

Vesti z Goriškega Roparski omer na Cesti?

Vprašanje tiska

stvom, ker je tlela! tudi pcLcjul Albin TavCar. Tem gre Čast in hvala.

po deželi. Čudno, prečudno, cia je prišel po tem poslu ravno v svetokriško občino, ko je vendar /.nano, da ga ni na Vipavskem kraja, kjer bi bilo več živinskih prekupčevalcev ko so v svetokriskiii vaseh. V dobi avtomobilskega prometa pa m nič čudnega. Če so izgubili sled tudi za tem človekom. Umor na Cesti je ostal zaenkrat nepojasnjen. Pri$». uredništva. Včeraj popoldne smo dobili od poročevalca po telefonu Še ve«t, da so obiastva zaprla štiri domačine, med katerimi se nahaja tudi en sorodnik pekoj-nice. Pregledovalna komisija nadaljuje svoje delo. Poročali bomo o nadaljnih njenih uspehih. Ljudstvo, na katerega je umor napravil veilik vtis, je izključnega mnenja, da se je zgodil zločin. Osem in trideseti ceni h živilom v prodaji na debelo Tozadevna komisija pri goriški trgovski zbornici pod predsedstvom g. komisarja Antona Orza.ua, priobčuje 38. cenik najpotrebnejšim živilom v prodaji na debelo, veljaven na goriškem trgu od 1. oktobra dalje. Cene so sledeče: Navadni riž od L 140 do 145; boljši riž od L 145—150; rumena turščična moka brez vreče od L 90—93; navadne testenine (vštevsi za±»oj) od L do 2S5; sladkor v kristalih od L 637—640; navadno semensko o l j e od L 580 do 585; domača slanina cd L 750 do 780; amerikanska slanina od L 680 do 700; ma.st od L 640 do 6£0; navadna kolonijalna kava od L 100 5; fižol jr-ve vrste od L 180—100; promjnr od L 45—50. V toh cenah ni všteta užitnina. Zeleni križ je včeraj prepeljal v goriško bolnico: — Mal i j o Špacapan iz Ajsovice št. 180. Zlomila si je KO-st na levi nogi. P a d l a j e v ulici Itnstello. — Iz Prevala pod Sveto Goro je moral Zeleni križ prepeljati v mestno bolnico že v soboto zvečer nekega Stankota CuloL !•> let starega iz Grga rja. Deček i«1 padel in se potolkel po čelu. — Renata Troiani, 17 lotn i ga mladeniča, ker se je pri igranju žoge v ulici Lanticri močno potolkel. — Istotako Giunto Piciuliua, starega 2 leti, stanujočega pi i S. Antonijo, ker je padel in se poškodo\al. Včeraj se je na porišk-rm kanonskem sodišču pod predsedstvom ca v. uff. Serpi-ja vršilo več obravnav. PuLtila dema - otročidka, ki se zaduši radi zakurjene peći. Dva sta na zatožni klopi. Ona je v črnem kot hi žalovala in so piše Ivana Saunig, Nemka iz TrJ»i/a. On se pi e Angelo Veri. Nista sicer mož in žena, vendar pa živita skupaj. On je uslužbenec kot električni izvedenec v rudniku v Rajblju. Zatožena sta, da sta kriva smrt petnajstletnega otroka. Otroku je Iv?na Saunig mati, vendar pa Veri ni njegov oče. Lansko lerto za božiče sta namreT pustila otroka v soli", svojo borne hišice m podala k neki frospr Stefaniti, go^tilničarki na obisk kamor sta bila povabljena. Ko st;< se po odsotnosti kakili dveh ur — bilo je to zvečer okrog 10 ure — vrnila domov, sta našla vso sobo v dimu, otročifka pa nezavestnega, ki io kmalu nato umrl. Ko sta odhajala, sta pustila namreč p r v sobi zakurjeno ali vsaj nepocašeno. Zadaj za pečjo je Ic*.n) up svežih drv, ki se je bi' VIK 1 in otroka v sobi zadušil. Bila st,*> p< < iti ovadena in pozvana pred so i ike radi nepazljivoMi na škodo otroka. Ona se je zagovarjala, da ' zgodila pač nefrečn in '!1 mislila, da bo 1:ai tal*"^f^ ko pe^1 vendar popolnoma v rr-di\ " ^ Jo dni prej jo je dimnikar ost. ' Nastopilo je tudi več prič, med katerimi je bil tudi brigadir ta,mošnje orožniške postaje, ki jo vir

11L,

V Trstu, dne 4. oktobra 1927.

povedal, da sta obtoženca že več- ka, ki jih je deklica po očetovem 11.10 pezos 29. septembra. P a - visoke, d a ne morejo prenesti krat prej pustila otroka samega naročilu nesla vrniti k nekemu dajoče cene smo imeli prošli novega višanja in tudi izvoz pri Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In doma. Torej je očividno, da sta bila Fr&nčeflkinu. Iztrgal ji jih je iz rok teden tudi v Srednji Evropi in današnjih cenah še ni lahko znancem žalostno vest, da je naSa ljubljena soproga, mati, tašča in ji celo grozil. Nato je zbežal s Nemčiji, kjer so cene popustile mogoč. Priporoča se torej v tem nepazljiva. oziru največja previdnost. Državni prarvdnlk je, utemelju- kolesom. Deklica se je spočetka ba- okoli 1 marko pri 100 kg. joč krivdo obtoženke na podlagi la povedali očetu, da so ji pobrali P r i nas v Italiji je bil žitni trg nepazljivosti in malomarnosti, ker dežnike. Storila Je to šele čez več NASA ZADOLŽENOST NAmiren in so cene večinoma poje pustila otroka samega in ker je dni. PRAM INOZEMSTVU danes popoldne, po dolgi in mnčni bolezni, previđena s sv. zakramenti, Včeraj je prišla tudi ona za pri- pustile in domača pšenica, Že pustila goreti peč v spalni »obi. mirno v Gospodo preminula. Milanski list «L'Ambrosiano» predlagal zanjo 1 leto in 500 lir čo. Majhno drobčkano dekletce v itak jako podcenjevana, je zoPogreb nepozabne po ojnice se bo vršil v torek, dne 4. t m , ob 16. un je sestavil vsa v času od 1. nopet popustila za par lir, medpisani obleki. Predsednik jo je izkazni, za obtoženca pa oprosti u » Iz hiše žalosti Sv. M. Magdalena zgornja (Costalunga) i t 78 na pokopališše ker ni v toliko njegova dolžnpet praševal brez tolmača in deklica tem ko so se cene inozemski vembra 1925. do 1. maja 1927. k Sv. AuL čuvati otroka kot dolžnost tiste, mu je plaho odgovarjala v toliko, pšenici v skladu s severoameri- po italijanskih javnih organih TRST, dne 3. oktobra 1927. v kolikor se je že priučila italijan- škimi noticami držale in neka- in privatnih podjetjih v inozemki mu je mati. Žalujoči soprog Ivan, otroci, zetje, avaki Sodni dvor jo je obsodil na € ščini v šoli. Večinoma pa le z: da terim znamkam celo porastle. stvu najeta posojila. Kot upniki in ostali sorodniki. mesecev ječe in 100 tir kazni, da in ne. Zaslišan je bil tudi oče Riž, ki je bil zadnji čas v sim- pridejo v poštev v prvi vrsti Franc Kačič. Državni pravdnik je bo v bodoče bolj pazila na svoje Od)(k. posr. ;»djetje Nusva Hrprtja CsrsoV. E. IR 47 Združene države in Anglija. Vsa otroke. Vendar pa vse to le pogoj- k slabim dejanjem nagnjenega patiji z žitnim trgom in pod posojila so preračunana n a dono za dobo 5 let. Obtoženca pa je mladeniča obsodil na 6 mesecev vplivom splošno slabega svetovzapora. Vendar pa pogojno za do- nega trga za to blago vedno ši- larsko vrednost. Iz te sestave sodišče popolnoma oprostilo. bo petih let. Predsednik je mlade- bak, je doživel zadnje dni malo izhaja, d a se je v navedenem stane 8.064%. (Obrestna mera Mati, ki zakrivi radi neizkušenosti niča pošteno oštel. reakcijo v cenah, katere so se času zadolžila kraljevina in ob- 7j/2 %, emisijski tečaj 93%). smrt svoje hčerke. dvignile za 3—4 lire na okoli čine za vsoto 160,000.000 dolarVsa posojila so na inozemskih Jo bila to stara žena, doma iz IDRIJA 130 lir za «brillato». T a dogodek jev, industrija p a za vsoto borzah, kjer so uradno uvedeSoče na Bovškem. Čudno jo je bilo Samomor mladega rudarja na rižnem trgu se more posta- 137,999.800 dolarjev; skupno to- na, kvotirana ugodno in se trvideti na zatožni klopi Prišla jo viti v zvezo s sestankom sinda- rej 297,999.800 dolarjev. V petek 30. septembra okoli gujejo nekaj nad emisijskim pred sodnike in je morda prvič v Ker so to posojila, najeta v o - tečajem življenju videla Gorico. Plašna je poludesete ure zvečer je za-do- kalnih zastopnikov interesirabila in vsa v črnem, z zavezane nel v gornjem delu mesta močan nih poljedelcev in vladnih o r - bliki obligacij in z dolgoročnim 1326 vodi v vseh jezikih. ruto na glavi. Piše se Katerina strel, kot bi se razpočila ročna ganov, na katerem se je raz- značajem, je treba še prišteti Aoinac. Prišla je sama brez prič. granata. L j u d j e so preplašeni pravljalo o položaju, k i je na- kratkoročna posojila z znesku M f t T f l D N A kolesa, angleška, Zenith, Obdolžili so jo, da je pomagala pri hiteli na kraj, kjer je bilo sliša- stal radi padca cen rižu. Ugoto- 5V2 milijonov dolarjev mest Gei l U 1 U M I H svetovna. Likvidacija vsled zaključka sezije. Trst, V i a Commerciale porodu, čeprav ni bila dovolj izkuvilo se je, da so sedanje nizke nova in Brescia ter 21 milijonov S L O V E N S K A K N J I G A O R A - St 7. 1316 šena Bila je to edina njena hčer- ti strel, in kmalu našli za hišo cene rižu ne samo posledica vadolarjev hipotekarnega posojila ^ DIOTEHNKI ka, poročena že dolgo časa, kajti trgovine Lapajne « P r i Tinčetu», A - J O U R , angleški vbod (na'ivacic čipk}, imela je že več otrok, pri katerih na malem sodčeku sedeti vsega lutacije lire, marveč tudi jako delniški družbi Crespi; skupno Profesor Leopold Andrej, Ra- vezenje na stroj. San Sebastiano 4. (123? brez znaten padec cene rižu na vseh bi torej znašalo 324,499.800 doporodu ji je vedno poanasrala nje- okrvavljenega« moškega dio. Osnovni pojmi iz radiotehna mati. «ZgodI>a je sledeča: Hčer- glave, katere drobci so ležali mednarodnih trgih v zlati va- larjev. ODLIKOVANA čevijarnica Gius-»?pe nike. 214 slilt- V Ljubljani 1927. Pachor, via Ginnastica 20. Prevzemajo ka je imela poroditi. Ne da bi kli- razmetani po bližnjih stenah in luti tekom prošlega leta kakor Največje je posojilo znane knji- se naročila in popravila vseh vrst. Ceno nazadovanja domačega banke Morgam & Co. kraljevini Založila Jugoslovanska cala zdravnika in ne da bi klicala po tleh. P o obleki so takoj spo- tudi 1238 babice, ki se je nahajala od njih znali, da je nesrečnež okoli 30- konsuma za ta predmet. Med Italiji v znesku 100,000.000 dol. garna. Cena nevezani knjigi zmerne. bajto več kot 10 km oddaljena viDin 60.—, vezani v platno 76 drugim se je sklenilo delovati INDUSTRIJSKO, elektro-mehaničnc rodz obrestno mero 7 % in izdajnim soko v hribih, ji je mati sama pri letni rudar Matevž Novak, ki se na to, d a se bo v bodočnosti Din. jatje Guido De Santi, Trst. via T e s a 33. tečajem od 94V 2%. Dne 30. junij §e pred nekaj minutami nae porodu pomagala. Pri tem nevarPopravila električnih in mehaničnih strosmelo primešati 5% rižne moke Koliko let že pozna svet radio jev. Spl«Sna napeljava. nnem delu pa je bila najbrže pre- hajal v bližnji gostilni « v Nebe- pšenični krušni moki, da bo ja je ta dolg znašal še L 1240 510.486.100 z obrestmi od in vendar se do danes Slovenec, malo izvežbana, kajti medtem ko sih«. Kr. karabinerji in mestni uporabljala 36.278.200 L,. Velika so tudi po- ki ne zna kakega tujega evropiJVsENT «Udine», najfinejši, traverze je novorojenemu otročičku zave- stražniki so takoj poskrbeli za kraljeva armada in razno stavbinsko železnino, pluge riž v večji meri kot sedaj in da zala trebušno vrvico, ni tega stori- krsto in prenos trupla na dom sojila mest Rima in Milana* skega jezika, ni mogel poučiti o prodaja po zmernih cenah Fran la pri otročnici, katera je prav radi svojcev pokojnika, ki so to žele- se znižajo nekateri železniški vsako po 30 milijonov dolarjev skrivnostih radia. Zakaj v ma- «Sack» •t>ič v Ajdovščini. 1309 tarifi za riž. tega — kot je pozneje zdravnik uz ugodno obrestno mero 6Vz% terinščini ni imel tozadevne li. Domneva se, da je bil storjen gotovil, izkrvavela v nekaj dneh. M L A D E N I Č , star 16 let, s triletno prakao Tudi pri nas v Trstu je bil in emisijskim tečajem 91 oziro- knjige. In vendar jih je že ne- v trgovini iSče službe, najraje v mestu, Čutila se je sicer do zadnjega tre- samomor z dinamitno patrono, šteto poslušalo radio in si ni ^-^•šlov pri tržaškem upravnfttvu. (1352) notka močno, vsaj tako je zatrje- katero si je nesrečnež zažgal v prošli teden trg povsem miren. ma 9St%. znalo razlagati teh zvokov. Zaustih. K a j je gnalo mladeniča V industriji se je najbolj zavala domačim, možu in materi, ko Koruza nespremenjena, Foxani so jo povpraševali po zdravju. In v smrt, ni popolnoma jasno. B a - 152 do 154 sh., ocarinjena 78 do dolžila hidroelektrična z vsoto to je Andrćejeva knjiga zama- G. CULOT, Trst, via delle Torri 2. še tisti dan, ko je porodila, je po- je je nekaj kriva nesrečna l j u - 80 lir; oves 165 sh. oziroma dol. 80 milijonov dolarjev in pero- šila to vrzel, da orala je ledino Bogata izb era volne, svile, bombaža, tkanin in knjig za vezenje. slala obtoženko, svojo mater, naj bezen. Najbrže p a je storil ta plovstvo z vsoto 22,186.560 dolar- n a tem interesantnem polju. Ko 1372 nese otroka h krstu v več kilomo- svoj zadnji žalostni čin v hipni 4.— do 4.10, ocarinjen 95 do 100 jev. Kot znano, so^si knjigo, spoznamo naše prebiramo lir. Otrobi še vedno visoki in trov oddaljeno vas. Kmalu nato je duševni zmedenosti. pajjoplovne družbe šele jasno, s kakšnimi težavami iskani po 78—80 lir; moka v na- tržaške ZLATARNA Albert Povh umrla. .. (Lloyd Triestino, Goaulich, A - se je moral avtor boriti, d a je Trat, Via Mazalni 46 zadovanju: 155—170 lir. Obtoženka je včeraj trdila, da ji Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja ustvaril povsem novo terminodria, Libera, Istria-Trieste) naje sicer pomagala pri porodu, kot Cene bombažu se niso mogle in prodaja zlatenino. — Cene zmerne. logijo, ki je prav zelo posrečena. je vsaka mati v takem slučaju svodržati, kot predvideno, n a n a j - bavile kapital za finansiranje Knjiga ima pet glavnih oddelji hčerki na razpolago, trebušne višjih doseženih cenah, ter so gradnje novega brodovja v ino- kov. I. Nauk o splošni elektriki. im zemstvu. vrvice pa otroku ni ona zavezada, mogle prenesti malo reakcijo. II. Nauk o nihanju in valovapač pa njtena hčerka sama. Obrestna mera je skoro v vseh SIRITE 1 oktobra 1927. Nazadovale so za okoli 10%,
A N A STEKAR

BERLITMCHOOL

™

Znanost Inumetnost

, Gospodarstvo letaki gnjsianki preštet

i

„Naš glas

i

E

S

0 Rratfctn i ss ho odprto toliko

svilenin, volnenin in bombaževin

i i

ki nudijo odjemalcem najlepSo priliko v letošnjem letu Ta prodaja se bo vršila samo 10 dni od lO d o 13' in o d 15 do 18.

MIGAZZINI

Ta studenec je bil ena izmed pozelo izdelani možje. Naselniki z dolgimi puškami in noži za pasovi, sebnosti St. Denisovega posestva. vedno oddaljeni korak ali dva, so Kjer je kot led mrzla voda brunosili franžaste obleke iz jelenje hala na dan, se je nahajal velik kože in kožnate čepice, s katerih skalnat toimun, širok d v a j s e t čevje bila dlaka odstranjena razen ljev. Po stari zg-odbi so trdili, da Zgodovinski roman iz kanadske čopa, ki jim je kot okrasek visel je bil tolmun izkopan in obloien z prošlosti (H) po hrbtu. Gol enice in mokasine velikimi kamni še prej kot je priso imeli raztrgane, roke trde in šel v njsfovo bližino gospod GronSpisal James Oliver Curwood žuljave, od dima in vetra pobar- din in zgradil tu v divjini palačo Prevel France Magajna. vani obrazi so pa nosili barvo ena- za svoje tri krasne metre-s o, kateko oni rdečekožih Indijancev. Vo- rih mehke kite so Mohavki odPolovica vola, ki se je pražila na jaki poleg njih, v svojih čistih uni- nesli isti dan, ko so bili skalpidveh železnih ražnjih, ki ju je St. formah in klobukih, so predstav- pirali nje®a. Nekaj mož je bilo v bližini, ko Denis kupil v Quebecu, je cedila ljali družbo bolj primerno za dvotoKiČo kot velikanska mastna ko- rec. Ločeni od belokožcev so se je David, ne briga je se za korce, koš. Med tem. ko so jo nekateri Indijanci zbirali okoli svojih og- ki so bili na robu. poklenil, da se možje obračali z vitičastimi drogi njev. David jih je naStel dvajset; napije. Cev njegove puške je zarožljala in njegovo postavo, odeto in drugi zajemali v podloženi ve- vsi so bili Huronci. David se je napotil naprej, dasi v irhovino in v mokasine obute liki ponvi cedeči se sok in ga polivali po rjavečem in cvrčečem me- je gorela v njem želja, da bi ostal. noge, je bilo mogoče jasno razlosu, je David začutil v sebi gladno Misel na mater mu je preži nj al a čiti ob siju, ki je Se vedno prihajal poželjenje. Iz kipečih kotlov se je možgane. Poeen bo in ona bo v od odprtega neba. Ko jo v«tal, da paril duh druge polovice vola in skrbeh, kakor so matere navadno si obriše mokri obraz in mu je se mešal z onim, ki je prihajal od v skrbeh. Napotil se je preko ze- voda kapala od rokava, je opazil ražnjev. Sredi teh sline i7.vabija- lene trate zopet proti dvorcu. Zo- zA seboj srvobradega mrzlookega jočih vonjev je David razumel, za- pet se ni hotel izogibati izprehaja- častnika v družbi tovarUtov. U e li to tisti mladi lopov, ki kaj so obrazi trudnih mož mehki jočih s« častnikov in gospodov, temveč se je nahajal na gornjem vas je rmxftalil?» je vzkliknil teti in radostni. glas, ki mu je prej grozil, da ga Po večini so bili to ogoreli in koncu njihovega sprehajališča. PODLISTEK

Crni Bovec

L0MBARĐ!

zbode s konico meča v hrbet, in va, prijatleji! — on je ljubljenec slišal David vzklik Petra GagnoDavid je opazil nezrelega mladiča, ljubljenke, katere ime bi vas pre- na. V trenutku je planilo nanj ki je srdito vlekel meč iz noinice. senetilo — da je srčkani racman- deset ali dvanajst mož. Ni se pocOn je Se več kot to.» se je ogla- ček zalih oči, tistih zalih oči, ki skušal braniti ali boriti proti njim. sil drugi glas, k i je prešinil D a v i - smo jih danes zalotili v njegovem Z De Peanom in Bigotom je poda kot električni tok. Obrnil se je naročju tam zunaj, kjer je grmi- ravnal, kar je bik) treba poravnaproti kraju, od koder eo se slišale čevje gosto, tistih zalih oči, ki...» ti, in b l a z e n triumf v njegovi krvi je pregnal vsako misel, da bi se stopinje, in zagledal, da so se priNobena sila na nelm in zemlji protivil drugim, zopsr katere ni bližali De Pean, Bigot in Vaudre- bi ne mogla zadržati Davida, da uil. Za njimi je videl preplašeni bi mu dopustil govoriti naprej. občutil nikake osebne jeze. Zaveobraz svojega prijatelja Petra Ga- Hitrejše nego žar bliska so bile dal se je mnogih stvari, ki so se dogajale istočasno — gruča mož gnona. kretnje njegovega telesa. Obrnile ga je tiščala k tlom, lesketajoče «On je več kot to,» je ponovil De se je, upognilo, pograbilo in v konice mečev so bile obrnjene proPean, se približal za korak ln se i«tem hipu se je De Pean zvijal v ti njegovim prsim, okoli zapestij s porogijivostjo in smsčenjem glo- njegovih kleščah kakor v precepu. so mu za hrbtom tesno vezali pas boko priklonil pred Davidom. »Ka- Preden bi utegnil kdo navzočnih in v ozadju je slišal čofotanje in kor ga vidite, gospodje, on je pre- zaklicati, ga je zvil v rokah kakor prhajoče glasove, kjer so prijatelji krasen — toda škoda js, ker niste trstiko in ga trešči] v sredino le- vlekli De Peana in Bigota iz glovideli še krasnejšega prizora, ki denomrzlega tolmuna. bokega tolmuna na suho. se je nudil nocoj našim očem i» Bigot je bil prvi, ki je planil naIn tedaj, naposled, je zaslišal Vzravnal se je in stopil tik k Da- prej, da zabrani, kar se je že zgovidu in se celo dotaknil njegove dilo, in v naslednjem trenutku, glas, ki je poslal mraz smrti v več roke, med tem ko so mu oči gorele preden je mogel kdo poeeči vmes, nego eno srce ko je ukazal: «Odpevsled burke, ki jo je nameraval ga je David • svoji besnosti po- ljite ga v hišo in ukažite St. Denisu, naj mu v kazen ukaže nauprizoriti. grabil z vso silo svojih močnih »Opazujte ga, gospodje, opazujte rok in ga plusknil v tolmun k čo- fiteti sto udarcev z bičem po golenr hrbtu — in vi, polkovnik Arnaud od bliziM je nadaljeval. «On ni fotajočemu De Psanu. glejte, da se bo stvar tudi izvršila. divjak, čeprav nima ostriženih Vzklik nevere in strahu se je Kaznovanju naj prisostvuje vsak las in mu voda teče po obrazu — on ni tak tepec kot se nam dozde- irvil iz grl vseh in nad vsemi je kdor Želi gledati!«

V Trstu, dne 4. oktobra 1927. Delo je pisano poljudno. Vsak izobraženec ga. bo razumel, ako ga bo počasi in premišljeno predelal. Snov je obdelana izčipno in temeljito, znanstveno m poljudno, strokovno in pregledno. Diči jo 214 slik, katere je prav nazorno in čisto narisal profesor Koželj. Kdor bo to delo vestno preštudiral, bo razumel o radiotehniki veliko več, kot j e amaterju treba vedeti. Da, znal si bo sam sestaviti svoj aparat, kar mu bo prihranilo mnogo izdat-

kov in m u dalo marsikako veselo uro oddiha, da niti ne govorimo o fizikalnem znanju, ki si je bo pridobil ob Studiju knjige in sestavljanju aparata. Prebrali smo nešteto tozadevnih nemških, knjig, pa odkrito povedano, niti ene nismo našli, ki bi bila približno tako jasno, pregledno in poljudno pisana, kot je ravno A n d r e jjeva. Knjiga je tudi prvovrstno opremljena, ličen format, prvovrsten tisk, krasne slike in čeden papir jo prav priporočajo.

Sreča v nesreči

ki so bili tam blizu, so natančno slišali, kaito je nekaj v kovčegu zastokalo. Vsi so bili uverjeni, da se je zgodil zločin in da se nahaja v kovčegu žrtev pohotnega potnika, ki mora biti najmanj trgovec z dekleti. Obvestila se je o tem takoj postajna policija, ki je vpričo potnika, ki je ves čas zatrjeval, da so v kovčegu samo ženske obleke in plašči, odpeta s silo kovčeg Iz kovčega so je pa izmotala mlada gospa, popolnoma zdelana in onemogla. Ugotovilo se je, da je bila ta mlada dama 24-Ietna zakonska žena potnikova, Helena Cybovski. Zvedela je namreč, da se sestaja njen mož na takih potovanjih s svojo ljubico in da ga zaloti z njo, se je zaprla v kovčog in potovala kot prtljaga z možem, ki ni nič vedel o ženinih namenih.

zanimivosti

T a m pozimi se je severno od Nizze (v južni Franciji) sesedel hrib in zasul vas Roquebilliere. Petnajst hiš se je zrušilo in devetnajst ljudi je našlo v razvalinah svojo smrt. P o nesreči je skušal doseči župan omenjene vasi dovoljenje, da bi smel preiskovati s prostovoljci zasuto vas, toda njegova prošnja je bila radi prevelike nevarnosti odbita. Pismonoša se pa ni zmenil ne za prepoved ne za nevarnost, kopal je sam na lastno pest in lastno odgovornost in uspel popolnoma. Pri kopanju je prišel do svojega imetja in rešil iz ruševin svoje prav nič pokvarjene obleke, svoje perilo, nekaj pohištva in 40.000 prihranka. In prav radi teh prihrankov se je bil lotil pismonoša dela. N j e g o v uspeh je opoguAmerikanski milijonar izginil mil ostale vaščane, ki bodo poskusili tudi svojo srečo in brNenadoma je izginil iz N e w skali po ruševinah na lastno od- Y o r k a mladi milijonar Rihard govornost in vkljub uradno u- Reynolds. K e r so njegovi domagotovljeni nevarnosti. čini domnevali, da se je moral zgoditi kak zločin, so takoj obNa premični zemlji vestili policijo. Črez nekaj dni Dne 1. septembra so minila je iztaknila policija milijonarštiri leta, odkar je divjal v ja- j a v neki mali restavraciji meponskih mestih Tokiu in Joko- sta Saint Louis-a. Reynolds je harni potres, ki je uničil mili- sedel z neko gospodično pri prejardske vrednosti in sto in dvaj- prosti večerji. P o l i c i j i je izjavil, set tisoč ljudi. Letos na oblet- da je sit milijonarskega življenico so se zbrali ministri, občin- nja in da je hotel n e k a j časa ski očetje in uradniki k žalne- živeti kot navaden, reven memu obredu na prostoru prejšnje ščan. vojaške oblačilnice, kjer je zgoSpomnil se je rojstnega kraja relo pred štirimi leti 32.000 ljudi. Razglasi so se priobčili in po V bližini Sirakuze na Siciliji radiu so se širili govori, v ka- je k r a j Solarino. Šteje n e k a j terih se je poveličevala energija nad štiri tisoč prebivalcev. T e dosedanje vzpostavitve; razsta- dneve je bila občinska uprava va in filmska predstava v Hi- in po upravi vse prebivalstvo biya-parku je kazala slike iz prijetno iznenađeno, ko se je one dobe, mladeniči so trosili zvedelo, da je Franc Vasquez, med ljudstvo letake, v katerih ki se je bil pred kakimi dvajsese je priporočala državljanom timi leti izselil v Argentini j o, skromnost in varčnost, m na- daroval svojemu rojstnemu krabirali prispevke za nov potres- j u en milijon lir za gradbo bol ni spomenik. Nasprotniki alko- nišnice, ki n a j se opremi z vsehola so odvračali ljudi od uži- mi modernimi znanstvenimi vanja riievca (riževega žganja), sredstvi. drugi so se borili s tiskano in £«H»ka emancipacija na A n govorjeno besedo proti modi, ki gleškem prihaja od zapada. Dve minuti pred dvanajsto uro, k o se je čuV nobeni drugi državi ni etil pred štirimi leti prvi sunek, mancipacija žensk tako napreso postali ljudje eno celo minu- dovala kakor na Angleškem. to na cestah, vozila so se usta- Pred desetimi leti je bilo še vse, vila, tovarniške sirene so zapi- kar se ni ujemalo z najstrožjo skal^ in zvonovi templjev so za- moralo, nedostojno. Kadeča žendoneli. Tako so obhajali Japon- ska v javnem prostoru je bila ci obletnico največje nesreče, ki nemogoča, prav tako v železnijih jo doletela. In pomisliti mo- škem vozu in na javni ulici. Se ramo. da je bilo od 1. septem- daj pa kade ženske vsepovsod bra 1923. do 31. avgusta 1927., in iz tega so si skovali tudi mot. j. v štirih letih 1683 večjih in ški koristi in kade po ulicah iz manjših potresov v glavnem me- svoje kratke pipe, česar si ni stu Tokiu. drznil pred kratkim noben moški, ki je hotel biti dostojen. N a j t e ž j i slušaj pred berlinsko kazensko sodnijo 1 Berač in njegov zaklad Pred kazensko sodnijo v MoaV kraju Quarto v toskanski bitu se je morala zagovarjati pokrajini je nastal v sobi tagospa Klara M., obtožena nedo- mošnjega berača Andreja Torrivoljenega ravnanja z menicami nija v njegovi odsotnosti požar na škodo drugih. K o m a j in ko- Prihiteli so ognjegasci in zadeli m a j in z vsem naporom se je med gašenjem ob velik glinast posrečilo štirim krepkim mo- lonec, v katerem so se nahajali žem spraviti gospo sko-zi ozka sami srebrni novci in sicer za sodnijska vrata. Vedeti je treba, 10.000 lir. da tehta obtoženka 201 kg. V Ločitve zakonov v Ameriki prejšnjih letih je tudi nastopala po raznih cirkusih, k o se je pa Chicago je ono mesto v Zediporočila, ji mož ni več dovolil n j enih državah Severne Amerijavnih predstav. P o z i v u sodni- ke, ki je doseglo rekord v ločeka, naj sede, se ni mogla odzva- nju zakonov. Medtem ko pride v ti, ker pri najboljši v o l j i ni mo- vsej Ameriki na sedem porok gla sesti na nepretrdno klop. ena ločitev, prihaja v Chicagu Ker ni prišel k razpravi njen že na pet porok ena ločitev. soobtoženec, je predlagal njen Kot glavni vzrok tem ločitvam zagovornik, naj se razpravlja se navaja ženska strast do raz samo z n j o in n a j se izloči za- košja in zapravljanja, ki je dodeva soobtoženca, kajti nečlove- seglo že tako mero, da ne more ško bi bilo, klicati še enkrat ob- jo slediti željam svojih žen niti toženka pred sodnijo. Sodnik je dobro stoječi in premožnejši zavrgel zagovornikov predlog- in možje. tako so bo morala prikazali še Izpolnila se Ji jo želja enkrat ogromna obtoženka v Elis Joe May iz Chicaga ni razpravni dvorani, ki jo m e n i j o do tedaj tako zavarovati, da se hotela napraviti ženitovanjske gai potovanja v Evropo, marveč pod njono težo ne udere. je pregovorila svojega ženina, Ljubosumna žena da sta se napotila v daljne, tuje Z vlakom iz Poznanskega je kraje. Zahotelo se ji je izrednih p Sel na varšavski glavni ko- vtisov s potovanja. V tretjem lo Ivor trgovski potnik A l o j z i j mesecu svojega potovanja sta C; bovški, ki rotni'> za. neko prišla na singaleški otok in bila v »;jo tvidko po deželi. K o so priča slavnosti v čast boginje i -ači v x ^ge in prt- rvdovitnosti'. Pri :tej priliki si 1 go , .ihu i..» oostajnem izberejo^ mladi Singalezi svoje ti dniku, j i m je zdrsnil precej žene. Po tamošnjih običajih ne velik kovčeg z vozička in ljudje, se plesalec dekle, ki je z njim

v Trstu pa do Rihemberka! Za prevoz po morju bi bilo potrebno pet takih parnikov kod je novozgrajena «Saturnia». Tudi vittna Woolworthove stavbe je velikanska, s svojimi 55 nadstropji meri 266 m nad uličnim tlakom. Ce primerjamo to poslopje s svetHnikom zmage, bomo našli, da je še vedno 4 krat višje od poslednjega; prostora pa zavzema nebotičnik za 3484 kvadr. metrov. Vzlic vsej tej velikanski obsežnosti pa je lepota in harmonija arhitektonske oblike v polni meri uspela. že za naše razmere sila obsežno stavbno vodstvo za časa dela priča o ogromnem delu, ki se je imelo izvršiti. Inženirju, ki je to delo vodil, je bil na razpolago cel štab uradnikov: 6 ineženirj-ev, 1 arhitekt z 10 asistenti, 1 monter, 1 glavni risar, 25 delovodij, 6 pisarjev, 2 uradnika s 6 asistenti za sprejem in oddajo stavbnega materiala. Na delu je bilo zaposlenih povprečno 2000 delavcev. Urad se je nahajal med delom v velikem pritličnem prostoru stavbe; bil je preskrbljen s telefonsko centralo, ta je imela 10 zvez z mestom in 30 zvez z raznimi deli gradečega se poslopja. Kot pri večini drugih nebotičnikov tako se je moralo podreti tudi tukaj staro poslopje, na kaPo ulicah Londona vozi sedaj terega mesto se je imel postaviti največji omnibus. Zgrajen je iz a- Woolworthov nebotičnik. Z gradluminija na šestih kolesih in ima bo temelja se je začelo meseca jutudi prvo nadstropje, ki je pokrito, lija 1911, a kenčalo 15. septembra da so potniki zavarovani pred dež- t. 1. Temelj tT^ori 66 stofcrov, kajem. V vozu je prostora za šest teri nosijo celo stavbo. Ti .\tebri so in šestdeset sedečih oseb. Ce ae bo bili zgrajeni skozi plasti peska na obnesel, zgrade takih vozil celo trdno skalo do 36 m na globoko. vrsu>, s čimer se v veliki meri o- Izkopanega je bilo pri tem 66,000 lajša velikanski promet po kmdon- kuh metrov peska oziroma zemlje ter se je porabilo 24.000 kub. m ZVONKO LOZAR: betona. Za napravi janje betona je služil pri polaganju temeljnih sK brov izkopani pesek. Na temeljne stebre so bili položeni nosilci ogrodja stavbe. Ti so bili spravljeni ž© zgotovljeni na V Ameriki se je morala prilago- stavbni prostor. Bilo pa je to v diti stavbna stroka povsem dru- zvezi s posebnimi teikočami in gačnim razmeram kot jih imamo pripravami. Predvsem jo mogoč v Evropi, tako da lahko govorimo njih transport le po noči, ker bi o specifično testna stavbni umetno- njih prevažanje po dnevu zaustasti Amerike; njen tipičen znak bi vilo ves premet po ulicah, koder bili ogromni nebotičniki. bi se to vršilo. Najtežji na pr. je Imamo tudi v Evropi po njiho- bil 8 m dolg. 2.7 m visok, 1.7 m vi ogromnosti velikanska poslopja, širok, a tehtal je 65 ton; prevoz ta pa se glede vi&ine ne dajo pri- tega nosilca se je vršil na 100-tonmerjati z nebotičniki Amerike, ker skem vozu, katerega je vleklo 42 dosegajo komaj tretjino njih vi- konj. Za prenašanje teh velikih šine in zato kot nebotičniki v ame- tež so bila na stavbnem prostoru riškem smislu ne morejo priti v na razpolago 4 dvigala Derrick z poštev Tehnično bi bili sicer tudi nosilno močjo 30 ton, katerih vsami v stanu zidati v železni ali že- ko je bilo gnano po elektromotorju l3znobetonski konstrukciji stavbe 80 konjskih sil, za manjSe teže je v vifiini 200 do 300 m. praktično pa služilo še več 15-tonskih dvigal. nas naše razmere in potrebe ne siS polaganjem železnih temeljlijo še k njih gradbi. Da, praktično nih nosilcev se je končalo že 20. bi bili umestni nebotičniki, celo v oktobra 1911, makar so bili postavAmeriki, edino le v mestih New ljeni glavni nosilci stavbnega oYork in Chicago; da so si jih u- gredja. Bilo jih je 60 po številu, stvarila tudi druga mesta Ameri- vsak od teh je v stanu nositi cenke, to izvira le iz tega, ker niso trično tafco 4KOO ton; s svojo dolhotela zaostati v svojem tekmo- žino segajo večinoma preko dveh vanju za New Yorkom in Chira- nadstropij. Kompletno ogrodje gom. do ulične viMae, to je dveh nadNeprimerno nagel raavoj trgo- stropij, je telo dokončamo 1. devine in industrije v južnem delu cembra 1911, teanu je sledilo sesNew Yorka in s tem v zveci mrz- tavljanje stavbnega ogrodja nadlično zidanje poslopij za trgovino ulične stavke. in urade, je dovedlo do skorajšnjeWoolwertkevaa stavba sestoji iz ga pomanjkanja stavbnega zem- dveh stranskih poslopij s 30 nadljifiča, a kot nadaljno posledico še stropji v obsežnosti 40X37 m, med to, da je njega cena v taki meri temi se dviga 50-nadsrtropni in raetla, da je dosegla že v prvih 25 231 m visoki stolp. Obseg tega letih 5- do 35-kratno višino. Ker p* stolpa je do 31 nadstropja 27X29 prvotna poslopja niso imela bogve m, proti vrhu pa se postopno zožukake višine in zato tudi ne mnogo je In obsega na vrhu 19X20 m. Vrh prostorov, ni nič čudnega, da je stolpa je še piramida s 5 nadstropbik> tedaj dražje zemljišče, kot pa ji i s 35 m Vidine. V tej piramidi stavba sama. Radi tega in ker so se nahaja v zadnjem nadstropju bili prostori za urade in trgovino razgledna galerija, iz ktere se vidi le vedno bolj potrebni, ni kazalo pri lepem vremenu 65 km daleč, z drugega kot pa podirati stara in daljnogledom, katerih je tu več na mska poslopja, a na njih mestu razpolago; se vidi parnik že več zidati nova, višja. Z ozirom na to, ur pred prihodom v new-yorško da new-yotrske stavbne določbe ne luko. Višina nadstropij zna^a pri predpisujejo nikake meje glede vi- nižjih nadstropjih 6—7 m, pri viššine poslopij, se je začelo torej zi- jo ležečih 4—2 m. Pritisk na spoddati na sorazmerno majhnem pro- nja nadstropja se računa na 830 storu, poslopja z nesorazmerno ve- kg na kv. m, pri zgornjih pa 425 liko višino. To je dovedlo do zgrad- kg na k v. m. Poslopje vzdrži pribe prvega 10-nadstropnega poslop- tisk vetra 170 kg na kv. m, tako ja, in sicer je bila to 1. 1890. zgra^ da M prestalo gotovo orkan s jena stavba Tower, ki pa je bila 370 km brzine na uro. po 20 letih zopet porušena, ko m Število zakovic, katere so se pobila več Amerikancem dovolj — rabile pri zakovan ju ogrodja, je moderna. Tej so sledile druge stavbe, v višini vedno bolj in bol; šlo na milijone; bile so kar na licu impozantne, a v jeseni 1. 1912 je mesta napravljene in to potom 22 bila dozidana do pred kratkim strojev na stisnjen zrak. Vsak od najvišja stavba, a to ne samo A- teh strojev je zgotovil približno 300 zakovic v 8 urah. merike, marveč celega sveta: t Vse železje ogrodja je obdano z botičnik Woolworth. 25 mm debelo plastjo cementa in Naj si bodo mnenja o estetiki 75 ™m opeke. Zunanji zidovi so vrednosti tako visokih stavb raz- do petega nadstropja iz granitnih lična, ni pa ni kakega dvoma « sklad, od tu daljp pa iz opeke. njih p r a k t i č n i vrednosti in potrebi Naravno je, da so si morali biti v mestih s tako omejenim prostona jasnem o načinu izpeljave dvirom kot sta New York in Chicago. Da pa je sploh mogoče zidati ne- gal, še predno so pričeli nebotičbotičnike, to je pripisati edino bi- nik graditi. Pri taki višini kot je stroumnemu izrabljanju predno- Woolworthov nebotičnik — ako bi sti, katere nam nudijo želeene aU Človek hotel priti po stopnicah v pa železnobetonske konstrukcije. zadnje nadstropje, bi potreboval Ako bi hoteli na pr. zidati Wool- za to najmanj tri četrt ure — priworthov nebotičnik iz kamenja« dejo vse večje zahteve do brezhibbi morala biti, da bi mogla nosit nega delovanja dvigal kot pa pri vso ogromno težo nebotičnika rad: kakem drugem nižjem poslopju. njegove velike višine spodnja nad- Razen tega morajo biti zadnja stropja en sam poln zid. Edino nadstropja ravno tako lahko in potom gradbe z nosilci in stebli is hitro dosegljiva, kot pa prva, a pri litega železa ali pa jekla je mogoče tem mora bili varnost vozečega se graditi do 50-nadstropna poslopja človeka največja. Pri Woolwors še dovolj velikimi in votlimi tbovem poslopju se je rešila ta napritličnimi prostori. Kak pritisk loga s posebnim sistemom dvigal. morajo vzdržati spodnja nadstrop- Teh je 27 po številu, najvišje voja, naj pokaže le to, da znaša teža dita dve dvigali, in sicer iz pritličWoolworthovega nebotičnika ce- ja v 50 nadstropje v višino 226 m. lih 125.000 ton. Ako bi hoteli na Hitrost dvigal je povprečno 3.7 m pr. naložiti ves materijal, ki je bil v sekundi. Ne bom opisoval podrobno funkpotreben za zgradbo tega poslopja, na železniške vozove, bi potrebo- cije dvigal, bilo bi to predolgo; vali za to 8500 vagonov in ako bh omenim naj le to, da je za varnost iz teh vagonov sestavili vlak, bi osebe, ki se vozi, v polni meri prebil ta dolg od postaje Sv. Andreja skrbljeno. Tudi za slučaj, da se

Klesalo, v svojo kočo in ona postane n a ta način njegova žena. Amerikanki, ki je opazovala iz bližine ta ples, se je približal >oglavarjev sin in ker ni poznaa običajev, je zaplesala z njim. Množica je sprejela izbero piesalčevo z velikim odobravanjem. P o plesu je hitel sin z Američanko v svojo kočo, kjer je ostala vkljub protestu obupane-, ga moža Nič ni opravil mož ne z grožnjami, ne z denarnimi ponudbami. Njegova žena je postala po običajih zakonska žena v l a d a r j e v e g a sina. Kolonijalna vlada ni niti hotela posredovati, ker ni hotela Singalezov razdražiti z v m e š a v a n j e m v njihove verske običaje. May-ju ni ostalo drugega, kakor zaprositi za ločitev zakona. P o sedmih mesecih se je posrečilo ženi zbežati, ko je pa končno dospela te dneve v Chicago, je zvedela, da je ločena in da se ji je bil njen mož pravkar poročil z njeno najboljšo prijateljico. A m e ričanka si je bila res nabraJa vse polno zanimivih vtisov z ženitovanjskega potovanja. Največji omuibus na svetu

MMm MfiHHfh w tfes-VorKH

\

utrže dvigalna vrv, nima to še nikake nesreče za posledico, kot je to pokazal poizkus. V ta namen so namreč dvignili staro dvigalno kabino, obteženo s 3.7 ton tovora, v 46 nadstropje, prerezali na dano znamenje vrv ter jo prepustili prostemu padcit. Ko je prispela do tal je doselga hitrost 200 km na uro, katero pa so reducirali razni sistemi zaporednih avtomatičnih zavor v kratkem času na minimum, tako da je bila kabina ustavljena ne da bi utrpela niti najmanjše škode. Obratovanje teh dvigal se vrši po natančno držanem voznem redu. Nadzorovanje posameznih kabin se vrši na poseben način; v vsakem poslopju je namreč kontakt, kateri je v zvezi s svojo lučjo, uvrščeno po legi nadstropja na tabli v nadzorovalni kabini. Ko privozi dvigalna kabina mimo gotovega nadstropja, se dotični kontakt zapre in užge s tem svojo luč, katera chznači s tem natančno poslopje, v katerem se nahaja dotična kabina. Za nabavo elektrike je v WooIworthovem nebotičniku tudi dobro preskrbljeno; za to ima v drugom podzemskem nadstropju posebno prostore za stroje, ki preskrbujejo celo nadstropje z elektriko v napetosti 250 V. Posebno pažnjo so posvečali aparatom, ki preskrbujejo poslopje s svežim zrakom. Da je to tudi potrebno, se vidi po tem, da živi v tem poslopju nad 8000 ljudi, torej skoraj majhno mesto! Poslopje preskrbuje s svežim zrakom 12 ventilatorjev gnanih po elektromotorjih z 20 "do 30 konjskih sil, v 28. nadstropju je še 8 ventilatorjev za preskrbo svežega zraka za stolp. Zrak se vsrkava iz skupnega kanala skozi filter za izčiščenje prahu, in sicer potom posebne priprave; po leti mrzel, po zimi pa gorak zrak. V celem poslopju ni uporabljen niti kos lesa; okna, vrata kakor tudi njih podboji je vso iz stisnjene pločevine, šipe so iz mrežastega stekla, a vse to radi večje varnosti pred požarom. V slučaju, da izbruhne v enom nadstropju ogenj, agori pač oprema dotičnega prostora, ni pa nikake nevarnosti, da bi se ogenj razširil na druge prostore. Sicer pa so v celem poslopju v veliki večini raznovrstne gasilne priprave. Poslopje je stalo z zemljiščem vred 13 milijonov 500 tisoč dolarjev, a zemljišče samo 4 milijone 250 tisoč dolarjev. Prostorov je bilo oddanil že 70%, predno je bil Woolworthov nebotičnik dograjen.

SEMENSKA PŠENICA Gentil rosso «fam. 43 in nepolegljiva, nam je dospela iz hribovitih krajev Italije. Ne mika pšenica in rt je že dalj časa na potu in jo pričakujemo z vsakim dnem. KMETIJSKE STROJE IN ORODJU Stiskalnice za grozdje, grozdna mline, stiskalnico za olje, slamoreznice, brane, pluge,plu±na telesa, posnemalnike za mleko, transportne vrče za mleko, trčalke za med, razno vrtno orodje in vse čebelarske potrebščine In priprave. OLAJŠEVANJE NAKUPA STROJEV. Da olajšamo nakup potrebnih kmetijskih strojev, je pripravi? 3na družba onim kmetovalcem ali zadrugam, ki ne morejo plačati naenkrat, dovoliti plačevanje na obroka.

SEMENA IN aOSPODARSKB POTREBŠČINE Tržaška kmetijska družba v Trsta ima v zalogi: SEMENA Spinače, zimske solate, zgodnjega nizkega graha h danski m o t o vilc (del»®l«zrnat) redkve okrogle rdeče, solatno ali vrtno peso rdečo, solato endivijo, ruklo, razne vrste datelj in t r a v .

BEVKOV

Jate ia m

UMETNA

GNOJILA

Tomaževo žlindro. Za vagonska naročila imamo na razpolago le Še par vagonov. One zadruge, katere ne morejo naročiti celega vagona od 150 kvintalov, lahko naročijo tudi manjšo množino od 50 kvintalov, katere zaračunamo po L l.liO za enoto franko vagon dohod v Trst. Superiosfat: Sprejemamo naročila za vagonske pošiljatve. Kalijeva sol: Vabimo kmetovalce, da čim prej naznanijo svojo potrebo. Čilski soliter in kalijevo sol smo prejeli. Naročnike vabimo, da naročilo dvignejo. TrZaška kmetijska družba v Trstu

ul. Torre bianca 19 in Raffineria 7. Tel. 44-39.

Tržasfa poson lijc ia reglstr. z* d ruga z omej. porošivom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19, I. n. i Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekočI ra un In vloge za čekovni promet, ter ]>h obrestuje

« s r

p

o

4

%

večje In stalne vloge po dogovoru

Sprejema .Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru.

Ha ?azp93 lQ9 vmm telita (iM Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt Stev. telef. 25-67.

flajstarslšl slav. mm imt\ ROMAN

p r JE IZŠEL

[ m mu ia L 2 " 5 0 ; po pofti L 3 " No prodal bo url vseh dosedanjih razprodalclcIL

MOČ PRETEKLOSTI Roman v treh delih

S p i s a ! « V. J. Križanovska. Iz ruščine prevedel I V A N V O U K . Cena L 6*—, p o pošti priporočeno L 7*49. V inozemstvo L 8*60 proti t naprej poslanemu znesku. - Roman je Iz* dala is založila tiskarna Edinost. - P r o d a j e : Tiskarna £dinost v Trstu. Via S. Francesco 20/1., - Knjigarna J. Stolu, Via Milano 37 v Trstu. - N a r . Knjigarna. Gorica. C a r d u c d 7. - Katoliška knjigarna. Gorica. Carducci 4. Kraigher Josip. Postojna.

Izvršuje vsa tiskarska dela v najmodernijem »tliu lcakor tudi y večbarvnem tisku. Razpolaga z najmodernejiml stroji, i črkami,

Lynotype.

Vsa naročila » s mi

stBreotypljo ter

rotacijskim

»trojem. :

izvršujejo točno in po zmernih cenah, i rtttii*..*«»•.......<»*..

j UL S, Francesco d' Assisi 20