December 2002

4* lETNIK 7* DECEMBER 2002

INFORMATOR OBČiNE VIDEM

Naj vam božični prazniki prinesejo veselja in sreče polno, novo leto 2003 pa zdravja, osebnega zadovoljstva in uspehov na vseh področjih. Naj vam drobne stvari olepšajo vaše življenje in naj bo vsak nov dan v novem letu za vas nekaj enkratnega, nepozabnega. Vaš župan Friderik Bračič Občinski svet Občinska uprava Uredniški odbor IINaš glas"

2

~

IZ PRVE SEJE OBČiNSKEGA SVETA

Videmski obč;nsk· sve v nov· sestavi , I

•

Na lokalnih volitvah 2002 je za člane občinskega sveta kandidiralo veliko naših občanov in občank, v svet občine pajih je bilo izvoljenih le šestnajst. Prva seja novoizvoljenega občinskega sveta z novim županom Friderikom Bračičel11 sklical jo je stari župan Franc Kirbiš - je bila v soboto, 14. decembra, ko so v videmski občinski dvorani pripravili tudi zaključek leta. ln kdo so novi člani videmskega občinskega sveta: Marjan Selinšek, Marija Černila , Franc Kirbiš ml., Boris Novak,

Andrej Rožman, Janez Lovenjak, Janez Merc, Franc Stopajnik, Janko Kozel, Ida Vindiš Belšak, Daniel Prelog, Martin Vidovič, Anton Jus, Andrej Prelog, Franc Flajs in Bernarda Galun.

Predsedniki krajevnih skupnosti Krajevna skupnost Videm pri Ptuju: Dan ilo SKOK Kraje vna skupnost Sela: Igor GALIČ Krajevna skupnost Dolena: Dušica AVGUŠTIN Krajevna skupnost Pobrežje: Matjan SELINŠ EK Krajevna skupnost Tržec: Dušan SERDINŠEK Krajevna skupnost Lancova vas: Manuela Kl inc Krajevna skupnost Sov i če-Dravci- Vareja: Marjan JELEN Krajevna skupnost Leskovec: Ida VINDIŠ-BELŠAK

POGOVOR Z ŽUPANOM

Friderik Bračič je novi župan občine Videm ]4. decembra je bila v Vidmu prva seja novoizvoljenega občinskega sveta, 16. decembra jc tudi uradno vodenje občine prevzel novi župan Friderik Bračič, do takrat pa so bili znani tudi že predsedniki vseh osmih krajevnih skupnosti v občini. Župan in novi občinski svet so po volitvah pred novimi nalogami, odgovornostmi, in kot pravijo nekateri, ne bo jim lahko, zato jim skupaj lahko zaželimo le srečne roke pri vodenju občine, uspešnih dogovorov in še bolj uspešnih projektov.

ti stih, ki so me vzpodb uj ali , mi stali ob strani ; po uspehu na volitvah jih ne smem ra zoča rati . Ko je bil znan končni rezultat volitev, j e napoč ilo veselje in z vsemi, ki so bi li tistega večera z mano, sem delil neiz merno veselje, s tem pa se j e tudi potrdil o, da smo vol iln o kampanjo pe ljali v pravi smeri. Ko si izvoljen , narediš le en korak naprej do želenega c ilja, potem že takoj sledi drugi , ko se postaviš v v logo župana, ko pred občani stojiš s svoj im programom dela, z n ačrt i , z vizijo za prihodnost. Na začetk u se spoprimeš z ustanavljanjem odborov in komisij, vse to nas v naši občini še čaka. Želim si sode lovanja z

vsemi strankami in tudi z zunanjimi

Friderik

Bračič,

župan

občine

Videm

Župan Friderik Bračič le nekaj dni po volitvah o volilnem izidu, pričakovanjih od županovanja in še o čem, povedal takole: "Vedno je bila moja osebna že lja, da po svoj ih zmožnostih prispevam kaj kraju. Doslej sem delal na gospodarskem področju, v nillogih društvih, v prvem mandatu sem bil že predsednik obč in skega sveta, in že takrat sem aktivno spremljal ra zvoj občine , njeno delovanje. Vedno me je gnala neka posebna želja , da bi s svoj imi izkušnjami in prehojeno potjo lahko čim več storil za ra zvoj svoje občine, in tak je bil tudi moto mojega življenja. Odločitev, da kandidiram za župana, nikakor ni bi la lahka, saj sem se na vsezadnje zavedal, da sem s to od l očitv ij o sprejel veliko odgovornost; tako v družin i, kot tudi osebno. In ko se v to podaš, potem komaj zaznaš, kaj vse moraš nared iti , da dosežeš uspeh. Ta pot ni lahka, pa ve ndar si na doseženo potem ponosen. Prvi občutki , ko sem izvedel , da sem izvoljen za župana, so bili prijetni. V ti stem trenutku sem se zavedal, da sem si pravzaprav na ložil ve li ko odgovornost do vseh

sode lavci, predvsem z željo, da bi bilo ob koncu delo obči n skega sveta č im bolj uspešno. Ob vsemje ze lo pomembno, da si drug drugemu za upamo in postavimo tak tim ljudi , ki bo izpolnil čim več želja in potreb naših občanov, potem bodo vidni tudi uspehi. Kot novi videmski župan si želim , da v obč inskem svetu ne bi delovali strankarsko, te m več , da bi si za osnovni cilj postavili razvoj občine na vseh področjih. Zavedam se, da de lo v občini nikakor ne bo lahko, vendar pa, ker sem po naravi opti mi st, pričakuj em, da bo po štirih letih vodenja obč i ne mogoče govoriti tudi o rezu ltatih, uspehih, ki bodo seveda skupno delo ž upana, občinskega sveta, občinske uprave in občanov. Želim si čim več dobrega sode lovanja z obča ni , strpnosti , saj se obenem zavedam, da nas čakajo zelo odgovorne naloge, tako na področju ureja nj a komunalne infrastrukture , prostorskega planiranja, pa na vsezadnje bomo mora li z občinskim denarjem pomagati tudi društvom, ki so za obči no zelo pomembna. Vsem tistim v občini, ki ste mi da li svoj g las na volitva h, se ob tej priložnosti iskreno za hvaljujem, še posebej ker sem do sege l d obe r vo lilni izid. Ob prihajajoč e m novem letu 2003 pa naj vam drage občanke in občani, zaželim čim več zdravja in sreče, pa dobrega sodelovanja z novim vodstvom občine, vsem pa želim tako osebnih kot tudi poslovnih uspehov v novem letu.

Vaš župan Friderik Bračič

4

VOLITVE 2002

Lokalne volitve 2002 Obč in ski

svet občine Videm je dne 3. 9. 2002 imenoval volilno komisijo . Po Zakonu o lokalnih vol itvah občinska vol ilna komisija skrbi za zakonitost, potrjuje posamične kandidature oz. liste kandidatov, sestav lja sezname kandidatov oz. li st kandidatov, določa vo li šča, imenuje vo lilne odbore, ugotavlja rezu ltate glasovanja in daje poročila o izidu volitev, ter opravlja in vodi neposredno te hni čno delo v zvezi z volitva mi. Letos je občinska volilna komisija izvajala volitve za župana občine, člane občinskega sveta in č l ane za osem svetov krajevnh sk upnosti. Delo je potek alo brez posebnih zapet ljajev. Čla ni komisije so tako v prvem krogu volitev 10. novembra 2002 in v drugem krogu l. decembra 2002 obiskal i vse h 19 vo li šč v občini ter vol ilnim odborom nudil i pomoč in ugota vlj ali , v kakšnih prostorih in pogoj ih se izvajajo vo litve. Občinska volilna komi sija je ugotovila, da so volitve potekale zakonito, saj ni bil v ložen noben pisni ugovor zaradi nepravilnosti v postopku kandidiranja ali nepravilnosti pri delu volilnih odborov. občinsko

Občili ska

volilIla komisija Videm

Na obisku osrednjega volišča v KS Sela, ki je bilo tudi tokrat v kulturni dvorani Sela.

Obisk na

volišču

v prostorih

občine

Videm

Predsednika občinske volilne komisije Marijana Fureka smo med delom zmotili le dobro uro pred zaprtjem volišč v občini, ko se je posvetoval s tajnica komisije Darinko Jagarinec.

V prostorih OŠ Leskovec, kjer je bilo eno od volišč, smo člane volilnega odbora zmotili kar med delom.

Še en posnetek iz volišča v občini Videm

5

INTERVJU Z DOSEDANJIM ŽUPANOM

Intervju z dosedanjim videmskim županom Francem Kirbišem "Župallski stol zapuščam s ponosom" Kakšnega župana smo imeli v vseh teh letih, je vprašanje, ki si ga verjetno v času po volitvah zastavlja marsikdo v občini. Nekaterim je bil dober žup an, drugim prijatelj in zvest sodelavec, ki je znal prisluhniti ljudem in jim povedati tudi kar jim gre, da je bil glasen in v svojih odločitvah kdaj tudi prehiter in preoster, verjetno ni potrebno posebej omenjati, a so tudi taki ljudje v občini , ki ga v vseh osmih letih žu panovanja preprosto niso hoteli sprejeti. Vsa k si o županu Francu Kirbišu lahko misli po svoje, saj navsezadnje tudi on iz občinske hiše odhaja svojih mislih, prepričan , da je skupaj s sodelavci veliko naredil za občino, da uspehov ne gre prezreti ter da so " obre smernice začrtane tudi za prihodnost. r l prav gotovo županskega stola ne zapušča kar tako, zdi se, da se je nanj zelo navezal, da ga daje otožnost, ki pa jo želi pregnati še pred koncem leta, ko bo županovanje predal svojemu nasledniku Frideriku Bračiču . V teh letih smo se z županom pogovarjali neštetokrat, naredili z njim kar nekaj intervjujev, a ta zadnji prinaša slovo videmskega župana, ki je občino vodil vseh osem let. Preberite in si svoje mislite ... Osem let žu panova nja, dva mandata in delo z dvema občinskima sveto ma, gospod Kirbiš, kako se boste spo minjali teh prvih let v lokalni samoupravi in kaj si danes štejete v osebni uspeh? Franc Kirbiš: "Težko verj amem, da j e mini lo že osem let, odka r imamo svojo občino in v kateri sem bil doslej tudi župan. Od lokalne samouprave smo na začet ku vsi skupaj veli ko pričakovali, z leti pa se je pokazalo, da morajo obč in e trdo delati za razvoj. Bilo je napomo, vsa leta delavno, pa tudi ~1nimivo na svoj način. V življenju sem opravljal ka r nekaj ) klicev, zamenjal sem ve liko služb, a ta zadnja županska mi j e bila ena najtežjih. V osm ih letih smo naredi li veliko, to zmeraj poudaljam, čeprav se zavedam, da je bilo želja in potreb v obč i ni precej več , kot bi j ih sploh lahko uresničili. Za k ljuč i li smo lepo število projektov, odprli mnoge nove pridobitve, vse pa štejem za zelo pomembne in tudi potrebne za vse nas v občini. Vsako leto smo zgradili nekaj novih metrov vodo vod nega omrežja, letos se je pri vodovodu žal ustavilo, loteva li smo se modernizacij mnogih cest v občin i , pa tudi na vsa druga področja smo vlagali sredstva. Šolsko zgradbo v Vidmu smo opremili tako, da že ima pogoje za devetletko, letos smo dokonča li izgradnjo pri zidka pri OŠ Leskovec, pa še mnoge naložbe so veliko prispevale k nap redku nasel ij v videmsk i občini." Mnogokrat sva se pogovarjala o investicijah v občini, o vseh uspešno zaključenih smo tudi pisali v občinskem glasilu, venomer pa ste govorili, da si z občinskim svetom močno prizadevate pripeljati razvoj v občino in jo tako približati mnogo bolj razvitim slovenskim občinam. Kako je po osmih letih, ste na tej poti vsaj malo uspeli? Franc Kirbiš: liKo smo dobili obč ino . smo bili brez vsega, dejal bi kar bosi, pa tudi sam kot župan nisem imel dobrih

pogojev za delo. Nekateri se me bodo verjetno spomni li še v tistem prvem letu, ko sem hodil po Vidmu s torbo v roki , zato sem si še to li ko bolj pri zadeval , da bi dobili svojo obči n sko zgradbo, v kateri bi imeli dovo lj prostora za vse dej avnosti, prostor, ki bi bil samo naš. Tako smo prešli tudi od besed k dejanjem, pričeli z gradnj o obči n s ke zgradbe, tej pa so zelo nasprotovali nekateri domačini. Vendar sem se kot župan zavedal, da občina ne more delovati v hi ši brez lastne strehe, v tem pa so me podprli tud i v obč in skem svetu. Uspehi so bili , vidni so še danes, občani pa bodo tako sami ocenili, kaj smo dobro nared ili in kako smo vodili občino vsa ta leta. " Župan ste bili dva mandata, vmes se je zamenjalo nekaj članov občinskega sveta, pred štirimi leti se je od Vidma odcepil Podlehnik, kako jc vse to vpliva lo na vas? Franc Kirbiš: "Dobro se spominj am prvih let županovanja, ko smo bi li največja obč ina na Ptuj skem, seveda poleg mestne obči ne Ptuj, čeprav smo po površini še danes največji. Veliko napora smo vloži li v začetno de lo z namenom, da bi bili č im bolj e pripravlj eni na nove in no ve projekte, za kar sta se trudi la oba obč in ske sveta. Vsa ta leta pa smo morali usklajevati med potrebami, željami in načrti; tako v ravninskih naselij kot v Halozah. Prvi obč in ski svet je odigral pomembno vlogo in je bil vsaj po strokovni plati višje kot dosedanji drugi svet, stra nkarski vplivi pa so bil i v obeh sestava h sveta. Vendar vse to se že po dobrem letu, dveh, umiri, ko svetniki spoznaj o, da se skozi pol itiko in stranke ne da do pravih uspehov, vendar samo z delom in sk upnimi "treznimi" dogovori , ki lahko omogočijo uspešnost neke družbe."

Župan Franc Kirbiš si je župansko verigo nadel le ob posebnih priložnostih, svečanostih. Kaj pa sodelovanje s sosednjimi občinami? Franc Kirbiš: "Sodelovali smo dobro, z nekaterimi obč inami tudi vzomo, vendar pa smo lahko v naši občini ponosni, saj mej imo kar na devet občin, kar je posebnost tudi v slovenskem prostoru. Z vsemi smo dobro sodelovali , z

6

INTERVJU Z DOSEDANJIM ŽUPANOM

nekaterimi smo uspeli rešiti nekaj problemov, ostajajo tudi nerešena vprašanja, vendar ne tako zahtevna, čeprav bi si žele l, da bi se že do danes uspeli dogovoriti glede meje med občinama Markovci in Majšperk. Uspešni smo bili v skupnih dogovorih s Podlehnikom in Majšperkom glede delitvene bilance, tako da smo to že rešili in si razdelili. Na obroke plačujemo tisti razdeljeni delež, ki smo ga skupaj ustvarili, tako, daje vse razrešeno brez zapletov. Ob tem paje bilo zelo pomembno, da sem občino vsa ta leta vodi l profesionalno, saj sem le tako lahko bil na vseh koncih. Poznam se z mnogimi župani, ne samo na Ptujskem, tudi po Sloveniji, z mnogimi sem uspel vzpostaviti dobre prijateljske vezi, s tem pa ime naše občine ponesel tudi širše, na kar smo lahko vsi ponosni." Občina Videm torej potrebuje poklicnega župana ... Franc Kirbiš: "Prepričan sem, daje to ze lo potrebno, saj si le tako lahko ves prisoten v živ ljenju občine, z občinsko upravo lažje uresničuješ ti sto, za kar seje odločil občinski svet, pa še zmeraj si na razpolago občini. Skoraj si ne morem zamisliti, kako bi sploh teklo delo v občini, če bi bil župan prisoten le kak dan v tednu. Vsa ta leta sem se trudil, veliko napora vlagal in menim, da so tudi uspehi mojega dela vidni." Delitvena bilanca z bivšo občino ptuj še ni doživela razpleta, kar je tudi občinam povzročalo precej težav. Kakšen vpliv pa je to imelo na samo delo v videmski občini?

Franc Kirbiš: "Zelo slabo se mi zd i, da vse do danes nismo uspeli zak ljučiti z delitveno bilanco, kajti zaradi tegaje padel marsikateri projekt tudi v naši občini, nismo ga uspeli realizirati, ker pa nič nismo mogli najeti kredita. Zakaj nismo podpisali delitvene bilance, verjetno ni treba ponavljati , krivca, v tem primeru sta to dve občini, sta znana, saj nista pri stopili k temu podpi su. V obeh občinah so pač prepričani, da bi iz delitve morali dobiti nekaj več sredstev, pa tudi ostali smo takšnega mnenja, vendar pa tudi Ptuj ne more deliti kar tako, saj je to navsezadnje mesto, kjer so pomembne ustanove ... It

IZ DRŽAVE DOBILI PREMALO, KAR SE POZNA NA RAZVOJU Občinam posebej prav pride pomoč iz državne blagajne, še posebej ko so v ospredju veliki, zahtevnejši projekti. Kako uspešni ste bili v vseh teh letih pri pridobivanju državnih tolarjev? Franc Kirbiš: "Od države smo vsa leta dobivali neko vsoto denarja, kar smo investirali v razne projekte, seveda pa smo morali imeti zagotovljena svoja sredstva, da so nas sploh upošteva li. Vendar pa je bilo denalja občutno premalo. Z občinsko upra vo smo se venomer trudili , za sredstva kandidirali na raznih ministrstvih, pa žal včasih nismo dobili ničesar. Država tako nima pravega posluha za manj razvita območja, tudi v naši občini imamo kar nekaj demografsko ogroženih naselij, še posebej v Halozah. Strinjal bi se, da se tudi na ravni države niso pravilno opredelili do manj razvitih, kaj da bi jim kako posebej pomagali z dodatnimi sredstvi. Način financiranja še zdaleč ni pravi, o tem se je govo rilo tudi v DZ, tudi zato pa ti kraji zaostajajo v razvoju. Nemogoče je skupaj peljati razvoj ravnice in Haloz, kjer ljudje za nonnalno življ enje potrebujejo vodo, boljše ceste in še kaj.V nekaterih političnih strankah so za razvoj v Halozah na veliko obljubljali, še posebej v času volitev, vendar to ne bo

tako lahko, vsaj pa še nekaj prihodnjih let ne. Strinjal bi pa se s tistimi , ki pravijo, da se v državi sredstva delijo enako; tako revnim kot bogatim , kar je tudi odraz stanja, ki ga imamo v naši občini. "

Županov glas se je pogosto slišal po mikrofonu in težko bi bilo sešteti vse prireditve, na katerih je govoril. Občini Videm ostajajo mnogi problemi, ki jih tudi dosedanje vodstvo ni moglo razrešiti, četudi je bilo v to vključenega veliko truda. Kaj občina še potrebuje, na katerih področjih se ubada z največ težavami? Franc Kirbiš: "Največji problem, o katerem sem že velikokrat govoril, je zagotovo slaba vodooskrba v Halozah, kjer še kar nekaj naselij nima pitne vode, čeprav so projekti že pripravljeni. Tudi tega se ne bo dalo rešiti kar v letu, dveh, ampak bo trajalo ve rj etno še več kot prihodnji 4-letni mandat. V osrednje postavljam tudi izgradnjo otroškega vrtca, ki ga Videm potrebuje, zdravstveni dom smo zgradi li , zdaj mu je treba dati namensko vseb ino. Velik problem so tudi slabe ceste, po Halozah jih je kar preveč makadamskih, ostajajo pa še problemi v posameznih naseljih, kjer bo treba širiti izgradnjo kanalizacijskega sistema, domovi vaščanov so potrebni prenov, društva pa tako in tako potrebujejo denar ' " redno delovanje" Župan v občinije tista oseba, ki sprejema pohvale, pa tudi kritike. Na vaš račun je bilo obojih kar nekaj in tudi v javnosti ste bili kdaj posebej izpostavljeni. Kako danes gledate na vse? Franc Kirbiš: "Tudi nekaj pikrih besedje šlo na moj račun , izražali pa sojih predvsem posamezniki, karje tudi prav;jih moram razumeti, da so se zavzemali predvsem za vse tisto, kar so želeli dobrega in koristnega pripeljati v svoj kraj. Vloga župana je namreč tudi ta, da mora prenašati dobro in slabo, poslušati kritike, kar te ne sme preveč prizadeti. Ničesar ne smeš vzeti osebno, pa še kako pomembno je, da imaš dobro srce. Vedno sem govoril, da j e potrebna strpnost med občani, pa upam, da bo tega več v prihodnjih letih." V občini ste pohiteli in že v novembru pripravili zadnjo sejo dosedanjega občinskega sveta, na kateri ste sprejeli tudi proračun za leto 2003. G. Kirbiš, kako ste se še zadnjič počutili v vlogi predsedujočega vam je bilo kaj težko, ko ste med drugim govorili tudi o slovesu od županovanja Franc Kirbiš: "Ne morem mimo tega, da j e bilo tudi v dosedanjem drugem občinskem svetu kar nekaj kritičnih oo . . .

7

INTERVJU Z DOSEDANJIM ŽUPANOM trenutkov, pa dogodkov, kar pa kot župan nisem nikoli vzel za slabo, kaj še komu zameril. Nekateri svetniki so delovali strankarsko bolj izzivalno, ampak navkljub temu smo normalno delali, uresni čeva li zadane naloge, bili smo dobra ekipa. Zadovolj en sem in skupaj smo uspeli prebroditi štiri leta, zahvalil pa bi se obema občinskima sveto ma za dobro sodelovanje. Odhajam s ponosom, pa tudi v veliko veselj e mi je bilo, da smo skupaj nekaj naredili" Lokalne volitve 2002 bodo verjetno tudi na vas pustile poseben vtis. Mnogi v občini so se spraševali, zakaj ne kandidirate ponovno, in vam ob tem tudi napovedovali, da če bi se odločili, potem bi še tretjič dobili županski mandat. Kje torej tiči razlog za tako odločitev? Franc Kirbiš: "Že nekaj časa sem razmišljal, da mi več ni potrebno sprejemati tako odgovorne naloge, kajti ni bilo lahko v nekaterih kritični trenutki, pa vendar sem zdržal osem let. Zameje dovolj županovanja, se posebej se mi to zdi normalno, če aktivno delaš, če se temu poklicu razdaj aš. ""daj dajem priložnost še drugim. Menim, da je dobro, da se oe drugi preizkusijo v tej vlogi. Če je na eni strani lepo in prijetno biti župan, pa je na drugi to zelo naporno, zahtevno. Marsičemu se moraš kot župan odpovedati , da sploh lahko "knnariš" med vsem, da si na koncu navsezadnje tudi uspešen župan."

V centru Dravinja je Franc Kirbiš že gostil kolege župane območja in nekatere prijatelje, s katerimi je dobro sodeloval vseh osem let, srečanje pa je izzvenelo kot slovo od županovanja.

s ptujskega

"z

LETOŠNJIMI VOLITVAMI SE NISEM OBREMENJEVAL" Kako ste spremljali letošnje volitve in ali vas je kaj presenetil zelo tesen volilni izid na županskih volitvah? Fracn Kirbiš: "Nisem se preveč obremenjeval s tem, nisem bil prisoten na soočenj ih , bil sem le na dveh ali treh predstavitvah županskih kandidatov. Vmes sem počel kaj drugega, saj je bilo treba v zadnjih tednih županovanja narediti še marsikaj. Če pa že govori va o lokalnih volitvah za novega župana občine, potem lahko povem , da sta bila zame oba kandidata v drugem krogu enakovredna, obema sem dajal podporo, kljub tem u, da nekateri pravijo, da lahko daš podporo samo enemu . Srečaje bila na koncu na strani enega, dobilje več glasov in na volitvah tudi uspel, zmagal. " Kdaj ste čestitali novoizvoljenemu županu Frideriku Bračiču? Je to bilo že kar v nedeljo zvečer?

Franc Kirbiš: "Z novim županom sva se srečala takoj po volitvah, zvečer, ko sem bil povabljen na zaključek in praznovanje. Tam sem mu tudi čestital ter mu zaželel strpnosti, dobrega dela, pa da bi bil čim bolj vztrajen." Vaše želje vsem, novemu vodstvu občine, županu, pa tudi občinski upravi, kijo prepuščate novim ljudem Franc Kirbiš: "Najprej bi povedal, da sem bil na občinsko upravo zmeraj ponosen, kljub temu, da so nekateri kritiziral i delo uprave. V prvih letih delovanja občine nismo imeli najbolj srečne izbire ljudi v občinski upravi, potem se je to izkristaliziralo in danes imamo v upravi sposobne ljudi. Novemu županu verjetno z vsemi temi ljudmi ne bo težko delati , kajti navsezadnje je občinska uprava tisti poglavitni faktor, ki izpolnjuje vse naloge, kijih nalagata občinski svet in župan. Novim svetnikom ob tej priložnost želim veliko strpnosti, čim manj strankarskih ločevanj , naj imajo ob tem v mislih le napredek, ki bo vsem v občini omogočal boljše življenje. Novemu županu pa želim dobro počutje v občini, predvsem dobrega sodelovanja z občani, tudi strpnosti in uspešnega dela na vseh področjih." oo

PO NOVEM LETU FRANC KIRBIŠ MED UPOKOJENCI Kaj boste počeli zdaj, ko ne boste več župan, bodo morebiti prišli na vrsto kaki vaši hobiji, katerim se v letih županovanja niste mogli posebej posvečati? Franc Kirbiš: "Bo kar držalo, da sem imel bolj malo prostega časa , saj so župana želeli imeti povsod, tudi ob koncih tedna, ko se je v naši občini veliko dogajalo. Nekateri so očitali, da je plača župana visoka, pa bi rekel, da je ta še premajhna za tako opravljeno delo, ki ne traja osem ur, ampak kar ce l dan. Včas ih sem komu tudi razložil, daje bila urna postavka narejena kot za kakega zidarskega pomočnika, če pa že govorim o osebnem dohodku, potem moram povedati , da če bi imel v mislih župansko plačo, potem se za to funkcijo sploh nikoli ne bi odločil. Po novem letu bom spet med upokojenci, potem pa se bo že našlo kaj , kar me bo veselilo. Tudi z gradnjo novega objekta se zdaj ukvaljama v družini , tako, da časa ni na pretek, ostaja pa še redna rekreacija v ptujskih telmah, rad imam vodo, rad se zapelj em tudi po Polskavi in Dravinji , tako, da me bodo naši občani lahko prav na vodi največkrat videvali. Ne bom se pridružil nobenemu dnlštvu , ne želim biti nikjer posebej zraven; če bo želja, bom pomagal vodstvu občine po svojih močeh , sicer pa lahko že danes povem, da bom po novem letu kar politično "mrtev!!. Kakšen župan ste bili? Franc Kirbiš: "Nekateri pravijo, da sem bil strpen, drugi, da sem bil kdaj tudi preveč glasben, brutalen, napadalen na nekaterih področjih. Odigrati moraš več vlog, se v njih znajti, če seveda želiš, da te življenje ne odnese, da vse preživiš. Štejem pa si v čast, da dobivam veliko pohval od drugod, doma te bolj poredko pohvalijo. Se pa spomnim, da mi je pred kratkim neki slovenski poslanec dejal, da sem bil doslej najboljši župan na Ptujskem." Staro leto počasi jemlje slovo in navada je taka, da drug drugemu ob takih trenutkih tudi kaj lepega zaželimo ... Franc Kirbiš: "Občanom , občankam že lim vse dobro, zdravja in zadovoljstva, predvsem pa dobrega sodelovanja z občino Videm, z novim vodstvom. Ve liko dobrega tudi no vemu občinskemu svetu, še posebej pa uspešno vodenje občine našemu novemu županu Frideriku Brač i ču. TM

8

ODPRTJE PRIZIDKA PRI OŠ LESKOVEC

VLeskovcu jeseni 2002 dokončali svečan dogodek odprtje novega prizidka pri Osnovni šoli 90-letna šolska lepotica dobila mlajšo sestro 8. november 2002 je dan, ki bo zagotovo z velikimi črkami zapisana v zgodovino šolstva v Leskovcu. Šola, kraj in nenazadnje občina Videm so uspeli združiti želje in potrebe in po dolgih letih prizadevanj uresničiti to, kar je ta haloški konec že zares dolgo potreboval šolski prizidek s telovadnico in nekaj novih, specializiranih učilnic. Zdaj je naložba zaključena, prostori so že v uporabi, na prenovo pa čaka še stara šola. V Leskovcu so prepričani , da se bo tudi zanjo našlo dovolj denarja in bo delo kar najhitreje opravljeno. Na dan otvoritev je bil o s večano ; s pestrim kultumim programom, števi lnimi nagovori gosto v in

veča." Od današnjega dne se bodo v leskovški šoli otroci znanju posveča li bolj enakovredno s svojim i vrstniki po Sloveniji . Hvala vsem, ki stej im to omogoči li .

prisrčnim

sprejemom domačinov, ki so v kraju priredili vel iko in ne pozabno slavje. Dogodek so za trenutek združi li z veselim martinovanjem in se poveselili v družbi vseh tistih, ki so po delčkih prispevali k uspešno opravljeni nalogi. Nad novo pridobitvijo je bila navd ušena tudi osrednja gostja Mojca Plestenjak, državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, ki je ob županu Francu Kirbišu, ravnateljici Mariji Šmigoc in predsedniku KS Jožetu Zavcu sim bolič n o odprla novo pridobitev. Da je z zak ljučkom gradbenih del konec dolgih let pri zadevanj, j e spomnil tudi Štefan Murko, vodja podružn ice v Leskovcu in po močnik rav nateljice, in dodal, da so končno dobili tisto, za kar so bili dolgo prikrajšani. Šola pa bo živela samo, če bo v njej veliko otroške razigranosti, če jo bo obiskovalo kar naj več otrok (trenutne številke niso najbolj vzpodbudne), šolarji pa bodo v njej našli znanj e, naložbo bodočnosti.

V VIDMU DAN KASNEJE DAN ODPRTIH VRAT IN lO-LETNICA SPOMINA NA POLOŽITEV TEMELJNEGA KAMNA ZA NOVO ŠOLO Le dan po slovesnosti v Leskovcu pa so v Vidmu obudili spomin na svečan dogodek izpred 10 let, ko so postavili temeljni kamen za gradnjo nove šole. Na šol i so pripravili dan OdPl1ih vrat, u če n c i so ustvarjali v raz li čni h delav nicah, gostje, med njimi tudi nekdanja ravnateljica videmske šole Marija Če rni la, pa so si ob tej priložnosti ogledali film o tem, kako je potekala gradnja težko pričakovane šo le v Vidmu pri Ptuju. Ob koncu so si bili enotnega mnenja, da ta dan vsem skupaj veliko pomeni in se ga z veselj em spominjajo.

Župan Franc Kirbiš je ob pomoči državne sekretarke, ravnateljice in predsednika KS z velikim veseljem odprl nov objekt, ki prinaša boljše časa šolstvu v Halozah. Sodobna pedagoška znanost je vnesla v šolsko delo veliko novega: nove oblike in metode dela, projektno in raziskovalno delo, nivoj ski pouk, vse to pa zahteva sodobnejše prostore in učne pripomočke, saj kreda in tabla že zdavnaj nista več dovolj. Del tega z današnjim dnem v Leskovcu že dobivamo, s prenovo 90-letnega poslopja stare šole pa bomo imeli vse, kar zahteva devetletka. Veseli smo, da bo geslo stari h Grkov "Zdrav duh v zdra vem telesu'" odslej mogoče uresničevati tudi v našem okolju . najra z li čnejšimi aktivnostmi in sodobnej šimi pri stopi v no vi telovadnici, ki gotovo ne bo razveselila samo otrok, ampak tudi njihove starše in vse, ki bodo želeli poskrbeti za zdravje svojega telesa.

Z NOVIMI PROSTORI "PRIŠLA" TUDI DEVETLETKA Ravnateljica OŠ Videm, s podružnicama Leskovec in Sela, Marija Šmigoc, j e takole povedala na svečanosti: " Naši občutki današnjega dne se ne dajo opi sati z besedami , ampak jihje potrebno doživeti. Rečemo lahko le, da smo presrečn i , ker jih lahko danes skupaj z vami resnično doživljamo. La Coe je zapi sal: "Kdor se znanju pos veča, se iz dneva v dan

"Dobili smo tisto, za kar smo bili dolgo prikrajšani," je dejal vodja podružnice v Leskovcu Štefan Murko.

ODPRTJE PRIZIDKA PRI OŠ LESKOVEC

9

Želj e se izpolnjuj ejo z delom in skupaj z ljudmi, ki si zaupajo in znajo, j e misel , ki že leta vodi pri delu tako delavce našega vzgojno-izobraževalnega zavoda kot tudi u čence . Poslej naša n ajvečja želja ne bo več dočakati nove, sodobne uč ilni ce , ampak čimveč kval itetnejšega znanja. Evropa, kamor smo tako zanes lji vo krenili , namreč ne potrebuje le pridnih rok, ki jih je v naših kraji h veliko, pač pa tudi glave, po lne znanja, ki bodo znale te roke usmeriti k čimbolj ustva rjalnemu delu. Za to se bomo trudili vsi in z rezultati dela do kazovali, da smo si novo šo lo zaslužili.

Zbrana množica, ki si je hotela ogledati šolo.

NALOŽBA VREDNA 231 MILIJONOV TOLARJEV

Učenci in delavci šole so pripravili zanimiv in pester kulturni program, s pesmijo pa so se jim pridružili tudi pevci cerkveno-prosvetnega zbora.

V Leskovcu se je na dan otvoritve zbralo mnogo znanih ljudi iz slovenskega političnega življenja, občinsko vodstvo in številni krajani, ki svečanega trenutka nikakor niso želeli zamuditi. Dovolite, da se ob koncu za hvalim vsem, ki so se vsak po svojih močeh trudili, daj e stara leskovška šola dobila mlajšo sestro tako tistim na državnem ministrstvu za šolstvo, znanost in šport kot tudi vam v občini Videm in krajevni skupnosti Leskovec. Hvala tudi vsem, ki so s svojo ustvarjalnostjo pomagal i oblikovati današnj o slovesnost: sodelavcem, uč encem , občin i in društvom v krajevni

Župan Franc Kirbiš je ob odprtju nove naložbe v Leskovcu povedal: "Ob postavitvi temeljnega kamna smo pred letom zapisali, da vsaka gradnja predstavlja korak v prihodnost in s tem tudi korak v negotovost. Danes lahko z zagotovostjo trdim, da negotovosti ni več in da smo uspeli z izgradnjo prizidka pri podružnični šoli v Leskovcu. Cilj in namen investicije je bil zagotovitev prostorskih standardov za potrebe prehoda na devetletno šolanje in ustvarjanje pogojev za razvoj kulturnega, družabnega in športnega življenja v ožji in širši skupnosti. Z odprtjem novih prostorov smo pridobili 1.095 m2 pokritih površin, v njih pa telovadnico (546 m2) in šest novih učilnic (549m2). Vrednost investicije znaša 231 milijonov tolatjev; ministrstvo za šolstvo, znanost in šport je pri spevalo sredstva v viš ini 104 milijone SIT, občina Videm je dodala 116 milijonov, krajani KS Leskovec pa so s samoprispevkom zbrali 10 milijonov SIT, šolsko ministrstvo pa bo manjkajoči delež 25 milijonov SIT zagotovilo še v letu 2003. Izgradnjo prizidka smo zaupali podj etju Ingrad VNG Celje. S tem pa naša investicija še ni zaključena , v letu 2003 imamo v načrtu uresni čiti še drugo fazo del, v katero spada adaptacija stare šole, n ačrtovano investicijo pa ocenjujemo na 190 milijonov SIT. Vsem, ki so na kakršenkoli način sodelovali pri realizaciji navedenega projekta, se v imenu občine iskreno zahvaljujem in upam, da bomo že v novem letu odpirali vrata prenovlj ene šole v Leskovcu. "

10

OD TU IN TAM

Društvo prijateljev mladine s svojimi prireditvami razveseljuje in pomaga otrokom Po 2. IGRAH POD KLO POTCEM, ki so bile septembra v CENTR U V RČ EK V D RAVC IH , smo ta koj za če li z izdelovanj em NO VO LETN IH VOŠ Č I LN I C, z i zkupi č ko m kate rih bomo omogoč ili dve ma otrokom a obi sk Z IMSK E ŠOLE V NARAV I. Izdelali bomo okrog 1000 unik atnih vošč ilnic . Kar 300 ji h je letos že d ru gič kupil a o b č in a Vide m, ka r je zelo pohval no. Ostale pa pro stovoljci prodajajo po podj etj ih in vase h, nekaj paj ih kupijo sami .

VS EM, KI S SVOJIM NA KUPOM POMA GAJO PRi POMOČI, SE ZAH VA LJUJEMO.

DOBRODELNI KON CERT BO 25 JANUARJA Zaradi objekti vni h težav (ni smo mogli usk ladi ti datuma z n a s topajoč imi in naje mom prostora) je DOBRODE LN I KONC ERT v decembru odpadel. Izved li ga bomo 25. j anu arja. Na njem bo kot lani sodelo valo več znanih izvajalce v kot so: BORNO , BRINA , YOZO, KV IN TON, M ILI , pater JANEZ in še nekateri. Letos bo mo i z ku pi če k porab ili za prehra no in štud ij otro k. Popul arna CUKER JA MA je bila letos odp rta od 16. 12.2002 do 22. 12.2002 . Bonbone za j amo smo zbirali na ra z li č n e način e , i grače smo dobili iz proj ekta PO DARI OBJEM Z PM S Lj ubljan a. Program j e zelo pester. Po ln j e pravljic, delavni c, im provizacij .

Peč e m o tudi praz n i č n o pecivo. Do bri možje o b iščej o otroke, ki do bijo vab ilo in dar ila obči n e Vide m, 22.12.2002 ob 14. in 16. uri. S icer pa j e bila CUKER JAMA odprta vsa k več e r od 18. ure naprej , razen srede in sobote v dvorani na Vidmu. Prosto vo lj ci smo pomaga li štude n tom priprav iti nekaj se minarskih nalog, opravili nekaj razgovo ro v v stiski , pomagali pn u če nJ u. Program dela za leto 2003 bomo sesta vili 10. janu3Ija , ko se bo mo sestali in pregledali svoje celo letno delo . S svoj im dosedanj im delom upa mo, da bomo pri stojne obči n ske stru kture spodbudili , da n3m namenij o prostor, v ka tere m bomo delali z ml adimi in ime li pogoj e za svetovanje ter svoj e dru go delo. Sedaj de lamo v kl eti pri vatne hiše. To pa j e že de l novega programa. ....... H v ala vsem, ki ste nam pomagali. Veselimo se sodelovanja v no vem letu.

Vse lepo, veliko dru žinske sreče, malo stisk iII težav v letu 2003 želijo Vaši prostovoljci DPM Videm Predsedllica: Marija Čemi/a

Zasedanje otroškega parlamenta na Ptuju Nasilje v družilli, med vrstniki in spolno nasilje To j e bi la te ma letošnj ega otroš kega parlam ent a, ki j e potekal nove mbra na Ptuju. Organizatorji so bili Center interesnih dejavnosti Ptuj , Društvo prijateljev mladine Ptuj in Društvo p r ijateljev mladine Videm. 20. novembra je v prostorih CID-a potekal obč in ski otroški parl ament, ki ga j e vodila evenka Gerl, strokovna sodelavka C ID-a in č l ani ca DPM Ptuj . Dan kasnej e pa je regij ski otroški parlament vodil a Darj a Rokavec, pedagoginj a G imnazije Ptuj in vodj a ptuj ske svetova lne skupin e TOM telefon. Med parl amentarci so v dve h dneh obravnava li štiri točke nasilnega ra vnanja v družbi: prepoznava nj e in vrste nasilj a, nasilje v družini in med vrstni ki ter spol no nasi lje.Pri nasilju v dru žini so predvse m poudarili fi z i č n o za posta vlj anj e in zanemarjanje otrok. Pri obravnavanju nasilja med uče n c i so predl aga li, da bi lahko sami posegali v oblikovanje reda Ila šo li ..

Ugotav ljali so, da j e nasilje n a p ač n o izražanje sicer na klonj enih do vrstnik ov. Pogovo r so usmerili v razmi šlj anje, kako ravnati z morebitnimi nasilneži, da se izognejo nasilnim dejanjem in v kak šne obli ke prevzgoj e vk ljuči ti ljudi . Zan imiv pred log so podali u če n c i mestnega otroškega parl amenta, ki so pred lagali usta novitev dru štva anonimn ih nasilnežev, tako kat j e društvo a nonimnih alkoho li kov. Na regijskem zaseda nj u otroškega parlamenta so imenovali tudi., dva u če n ca , ki bosta zasto pala upravno enoto Ptuj. Feb ruarskel nac ionalnega parlamenta se bosta udeležili Suzana Lovrenko iz OŠ Videm in Katarina Matič iz OŠ Olga Me glič iz Ptuja, ki bosta ponovno zbranim parlamentarcem naše uprav ne enote pos redoval e in jih seznanile s sklepi otroškega nac ionalnega parla menta. Parlamentarci mestnega otroškega pa rl amenta pa nameravajo obiskat i mestne svetni ke Mestne ob č in e Ptuj in jim predstav iti svoje zahteve in pred loge. č u s tev

Eko-praznična V šo li Leskovec j e v torek 10. decembra potekala ekološko obarvana pra zni čna ustvarj alna delavnica, ki smo jo pripravile lI č i t e lj ice razredne stopnje. Poime novale smo jo NAJ RAST EJO . ln zakaj takšen nasl ov? V dneh, ko zak raševanj em drevesc slavimo novo roj stvo in veselj e do življenja, nismo pozabili na življ enje narave. Vsako ohranjeno drevo je dokaz naše eko loške zavesti in skrbi za okolje. Te misli so nas vodi le, ko smo izdelovali okraske iz recikliranega papilja in odpadne kartonske embalaže. Z nj imi $1110 okras ili novo letno s mreč i ca , za katero smo upo rabil i povse m posuše no smre ko, ki j e o bl e čena v novo okrasje kar zaživela. Bodite tud i vi ekološko ustvarjalni in pustite drevesom naj rastej o. Učiteljice razredne !;'topllje

NZ

delavnica

v

v

NASA DRUSTVA

11

Iz dela Kulturnega društva R Prešeren Videm Februarja v Vidml/met/območno srečanje fambl/rašev V delovanju kulturnih društev občine Videm se obetajo pomembne spremembe, kar se tiče njihove organiziranosti. Zveza kulturnih društev Ptuj, v katero so se doslej združevala vsa društva z območja nekdanje velike občine Ptuja,je namreč pozvala društva, ki nimajo sedeža v mestni občini Ptuj, naj izstopijo iz ptujske zveze in ustanovijo svoje (to so pred dvema letoma na primer že storila kulturna društva občine Hajdina), saj želi ptujska Zveza kulturnih društev, ki ji daje denar samo mestna občina Ptuj, svoje delo usmeriti na ta društva, kar je pravzaprav počela že doslej, le formalno ni prišlo do razdružitve oziroma odcepitve (seveda pa v Ptuju še vedno ostaja območna izpostava državnega sklada za kulturne dejavnosti, ki pa skrbi za delo vseh društev in ~vez z območja upravne enote Ptuj). Enako so na primer ~ pred leti storili v gasilskih vrstah. V zvezi z odločanjem o videmski občinski zvezi kulturnih društev so se predstavn iki kulturnikov iz naše občine že sestali , se seznanili z dejstvi in sedaj morajo po društvih sklen iti , ali so za svojo občinsko zvezo ali ne. Pravzaprav j im kdove kakšno razpravljanje ne preostane, kajti če ptujska ZKD noče nemestnih društev, ker tudi financirana ni iz drugih okolij , bodo društva za boljšo koordinacijo z državno zvezo kulturnih društev primorana ustanoviti občinsko zvezo. Ne nazadnje bo občinska zveza najbrž lažje nastopala s svojimi pričakovanji in zahtevami do občinskega sveta in proračuna , iz katerega društva dobivajo večino denarja za svoje delo, zveza bo najbrž tudi prevzela nehvaležno nalogo razdelitve proračunskih sredstev med svoje č lanic e (za kar bodo ti najbrž lažje pripravili pravilnike, kot pa bi jih na občini , saj kulturniki svoje delo in potrebe najbolje poznajo), tudi kakšna priznanja kulturnikom bo zveza najbrž morala "'-"'stanoviti , pripraviti koledar občinskih prireditev ... Skratka aela zanjo bo več kot dovolj .

praznično prireditev Veselo v novo leto, nato pa se bodo zbrali na slovesnosti ob zaključku leta. Sicer pa so posamezne sekcije bile delavne že vse letošnje leto. Z največ nastopi se lahko pohvalijo tamburaši, ki so, odkar smo zad njič poročali o njih v Našem glasu, nastopili v Leskovcu, Pobrežju, Jakobskem Dolu, na Turniščah, kjer so nastopili ob 35-letnici čebe l arskega društva (na tej prireditvi so zapeli tudi jurovški pevci), v Ptuju na državnem tekmovanju slikopleskarjev in na obeh predstavitvah županskih kandidatov v drugem krogu vol itev v Vidmu, po leg tega pa sta se dva člana udeležila tridnevnega izobraževanja v Rogaški Slatini. Pevci so nastopili na martinovanjski prireditvi na Borlu in na kulturnem maratonu v Ptuju, gledališčniki pa pridno vad ijo dve deli: mladinska skupina se bo že 22. decembra predstavila s Petanovim delom Pet Pepelk , odra sla skup ina pa okrog 15. februalja z Miiderndorferjevo komedijo Vaja zbora. 10. januarja bodo skupaj s tamburaši kratkočasi li obrtnike na njihovem ponovoletnem srečanju v Vidmu. Juro všk i pevci pa so poleg prej omenjenega nastopa zape li še svojemu članu ob srečanju z Abrahamom.

"Vsem svoj im poslušalcem in gledalcem pa bomo videmski kulturniki za konec leta podarili prireditev Veselo v novo leto, kije bila 21. decembra v videmski dvorani. Nastopile bodo vse sekc ije našega društva," je povedal predsednik KD Videm Jože Šmigoc in nadaljeval: "Že sedaj pa vabim vse ljubitelje tamburaške glasbe, da si na koiedaiju za prihodnje leto krepko označijo I . februar, ko bomo v Vidmu gostili udeležence medobmo čnega sreča nja tamburašk ih skupin, na katerem boste lahko prisluhnili igranju skupin iz Spodnjega Podravja, kjer je ta zv rst glasbene poustvarjalnosti zelo živa, predvsem pa zelo ra znolika, saj vsaka skupina raZVIJa tamburaško glasbo na svoj način."

TM

Srečno

in uspešno leto 2003

v

SiviIjstvo 111-

Tamburaši so popestrili 35-letnici.

večer čebelarjem

ob njihovi Foto: M. Ozmec, Tednik

o vsem tem bodo razprav lj ali tudi čla ni kulturnega društva F. Prešerna iz Vidma, ki so 21. decembra najprej pripravili

Ol \~~) Dariia Vitičniak s.p. T ro~:J-

<~ ~ v--

DrMin;sKi Vrh 71, 2284 Videm pri Ptu;u Tel.: 02/7645541

za ~a~ in ~o aružino Ii~amo 'o ~alin željan in meran

12

ZAN I MIVOSTI

V Videmski poročni dvorani letos štiri zlate poroke Sredi novembra sta pred matičarja in videmskega župana Franca Kirbiša, ki je vodil slovesen obred zlate poroke, stopila Janez in Marija Letonja iz Dolenc 48 a. Zlato poročno slavje je potekalo v družinskem krogu, med prijatelji in ljudmi dobre volje, ki so jima prišli zaželet še na mnoga srečna, skupna leta.

Zlati ženin Janez Letonja se je rodil 18. avgusta 1930 v Kočicah , zlata nevesta Marija Letonja, rojena Potočnik , pa 28.jul ija 1929 v Doleni , kjer sta si z možem pozneje ustvarila tudi topel dom in v nj em preživela najlepša leta skup nega življenj a. Poročila sta se 17. oktobra 1952 v Lešju pri Majšperku. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, danes pa sta ponosna dedek in babica devetim vnukom, rada pa tudi povesta, da sta že trikrat pradedek in prababica. Oba sta delala doma na kmetiji , ki za haloške razmere ni bila tako majhna, s ponosom pa sta obdelovala tudi vinograd in tako nadaljevala družinsko tradicij o. Poročno slavje z l atoporočencev je minilo v prijetnem, veselem vzdušju, so povedali domači, na njuno veliko presenečenje pa sta na zlati poroki bila tudi Janko Skledar iz Vi ldona in Anica Peklič iz Dolene, ki sta bila pred 50 leti njuna družica in drug, v Halozah vedo, da se tema dvema..,. pravi tudi !lprotfirarH in I!krollcjufrava ln na to sta bila ~ posebej ponosna na dan slavja, ki bo obema prav gotovo ostalo v lepem spom inu. Z/atoporočellcellla tlltii lIaše iskrelIe čestitke iII dobre želje. !l.

TM

Zlati par Janez in Marija Letonja

Izteka se delovno leto za Društvo upokojencev Sela V septembru na izletu, v decembru druženja doma S prijetnimi vtisi so se v septembru z izleta vrnili selski upokojenci, ki so samo venem dnevu obiskali skorajda vse večje znane kraje na Gorenjskem, v upokojensko družbo pa so vzeli tudi svojih 12 vnukov, da je bila družba vsaj po letih nekoliko mlajša.

predsednik DU Sela. Društvu je zdaj zvestih že bl izu 80 imajo svoj prapor, od letos pa tudi društveni prostor v selskem gasilskem domu, kar bodo v kroniko zapisali kot vel ik uspeh. č l a n ov,

V spomin na nepozabno druženje ...

V društvu so posebej ponosni na novo preurejen prostor, kjer se pogosto dobivajo. Obiskali so Bled in Brezje, pa Bohinj , podali so se tudi na ogled Slapa Slavice, med potjo do doma pa naredi li več r"anjših postankov, namenjenih bogatenju druženja in pogovoru. Za dobro volj o je med izletniki ves čas skrbe l harmonikar Davorin Horvat, prav s pesmijo pa j e bilo druženje še bolj živahno, nam je poveda l Franc Emeršič,

Na poti po Gorenjski so sicer že naredili na č rte za no vo srečanje, ki bo šele prihodnj e leto, od letošnjega leta pa se bodo poslovili v domačem kraju, spomn il i pa se bodo tudi na naj starejše v društvu, pa na vse bolne, onemogle in osamljene, kijim st isk roke in lepa beseda v prazničnih dneh lahko veliko pomenita. Tega se v društvu upokojencev še kako zavedajo, pravi predsednik Eme rš i č, in dodaja, da vsem ljudem, še posebej upokojencem, želijo predvsem zdravja in dobre volj e v novem letu 2003. TM

ZAN I MIVOSTI

~

Pevke že drugič navdušile obiskovalce v Ptujski Kolnkišti Bernardka & pevke iz Strmca so se uradno poimenovale naše vesele pevke, ki so navdušile letos že drugič obiskovalce vinskega festivala Vi no ni voda. To prisrčno skupinico pevk sestavljajo Bernardka Merc iz Gradišč, po kateri se je skupina tudi poimenovala. Slavica Medved vedno poskrbi za dobro voljo in pripoveduje razne šale. Pri temji pomaga tudi Lenka Krajnc, ki rada tudi zapleše, poskrbi pa tudi za kakšen spominek, ki ga naredi sama . Anica Zavec poskrbi za prostor, kjer lahko nemoteno vadijo in po vajah tudi pokramljajo. Angela Kozel je vedno nasmejana in pripravljena za vsako lumparijo, kijo punce naredijo skupaj . Ne smemo pa pozabiti ložija Zavca, ki je edini moški v skupini in spremlja pevke na harmoniki. Festivalje potekal v organizaciji Kluba ptujskih šnldentov in eden izmed organizatorjev Sandi Kraner je pevke ponovno ~'ova bil k sodelovanju. Nj ihov nastop smo lahko spremljali 2 . .!ovembra skupaj s skupino K vinIon. Obiskovalce Kolnkište, ki so bili od daleč in blizu, so pevke navdušile predvsem s svojimi hudomušn imi besedili. Zapele so tudi venček različnih pesmic in obiskovalci so se jim pridružili v petju . Zabava je trajala pozno v noč in skupina j e ponovno

povabljena na vinski festival, ki ga bodo študentje organizirali v novembru leta 2003. Tudi mi želimo skupini , da se še naprej tako zabava in zabava nldi vse nas s svojim petjem in besedili.

NZ

Predstavitev festivala "VINO NI VODA 2002" Smo Klub ptujskih študentov, ki na lokalnem in širšem afinnira študentsko aktivnost. Trenutno klub šteje okrog 700 članov. Klub Kolnkišta - družabno in kulturno prireditveni prostor Kluba ptujskih študentov, je zaživela pred dobrim letom. V tem porajajočem se obdobju se je v njenem prij etnem kletnem ambiennl v središču Pnija, zgodilo marsikaj zanimivega; od raznovrstnih koncertov odličnih slovenskih --'lasbenikov, dramskih iger, okroglih miz, literarnih in plesnih večerov, pa do druženja ob potopisnih večerih, turnirjih taraka in podobnem. K zaokroženju svoje prve sezone delovanja se je Kolnkišta v lanskem letu predstavila s 3-tedenskim festivalom na temo vino in na vse, kar je z vinom povezano. Program festivala, si je prizadeval k pestrosti, kvaliteti, izvirnosti in dobremu področju

počutju.

Po odličnem odzivu na lanski vinski fe stival smo nekako dolžni nadaljevati tradicijo vinske kulture. Ponovno smo

pripravili festival "Vino ni voda 2002", kije letos zajel večjo razsežnost in s tem še bolj utrdil bližino, ne le Podravske vinske kulture temveč tudi širšo slovensko. Zraven kulture pitja te žlahtne pijače smo letos približali tudi kulinarka, ki se povezuje z določeno vinsko regijo, katera se bo predstavljala. Degustacije vin je torej letos spremljala tudi kul inarična doživetja. Pestrost festivala "Vino ni voda 2002" so predstavljala: razna predavanja o pridelavi , predelavi , skladiščenju in prodaji vina (predavanja so potekala samostojno ali ob degustacijah različnih vin in kulinarčnih specialitetah s poreklom različnih znanih slovenskih vinorodnih okolišev), predstavitve vinogradnikov, vinskih kleti , razstava na temo vino, koncerti domačih in tujih glasbenikov, !tdomača muzi ka" , velik finale projekta pa je bil na Martinovo. Kolnkišta se je za čas zorenja mošta v vino prelevila v pravcati vinski hram ali zidanica.

IZDAJATELJ; občina Videm, Videm pri Pwju 54,2284 Videm pri Pwju, rel./fax: 02/76509 OO' e-mail: [email protected]·GLAVNI {N ODGOVORN{ UREDN{K: Tarjana Alaharko • TEHNIČNI UREDNIK: Ivan Viličnjak • LEKTOR: France Plameu OBL{KOVANJE {N T{SK: Lories d.o.o., Ruprova 8, 2204 Miklavž na Dravskem polju' STROKOVNI SODELA Vel: Amon KOFačec, Nataša Zagoranski # M7 osnovi mnenja urada vlade Z
14

OD TU IN TAM

Martinovanje v Leskovcu Blagoslov vina opraviljarni župnik Edi Vajda Po navadi turistično društvo Klopotec iz Leskovca prireja martinovanje vsako prvo nedeljo v mesecu novembru in tudi letos so prireditev organizirali v nedeljo, tokrat že sedmič. V kulturnem programu, ki ga je povezoval Vinko Mlakar so nastopali cerkveno prosvetni pevski zbor pod vodstvom Srečka Zavca, ljudske pevke iz Varnice, harmonikar Andrej Gabrovec , Bernardka & pevke iz Strmca ter pevski zbor LD Leskovec.

Poskusili so mlado vino

Skupina iz

Repišč

prinaša svoj delež.

Prireditev je potekala malo drugače kot v prej šnj ih letih. Gospodar Beno je poskrbel za sod, kjer se je zbiral moŠI. Skupaj z gospodinjo Danico pa sta povabila prisotne vinogradnike iz okoliških vasi, da so v sod vlili svoj mošl. Ob simpatičnih komentarjih voditelja prireditve so vinogradn iki svoj mošt vlil i v skupni sod. Nekateri so se še posebej izkazali , saj so lansko leto bili izzvani in so se letos še posebej potrudili ter prinesli polne pletenke mošta. Prireditev so organizirano obiska li tudi č lani TD Kocil iz Skorišnjaka. Mošt, ki se je zbral v skupnem sodu, je kasneje blagoslovil [ami župnik Ed i Vajda. Poseben blagoslov mošta pa je pripravil tudi Joži, kije nasmejal veliko množico ljudi.

Martinovanje v Repiščah in postavitev table Repišče Č l an i društva vinogranikov Repišče so v soboto 09.1 1.2002

priredi li martinovanje S krstom mošta. Ob 14 uri so se zbrali ob cesti Ptuj-Videm-Leskovec, kjer so postavili smerno tablo za naselj e Repi šče. Sledil j e krst mošta in veselo rajanje dolgovnoč.

Vabljelli v Repišče, kjer vam bomo villa.

natočili

dobrega

Predsednica TD Klopotec iz Leskovca Ida Vindiš Belšakj e v svojem nagovoru pozdravila vse obiskova lce in z veseljem ugotovila, da postaja prireditev tradicionalna in daje iz leta v leto bolje obiskana. Od svojih dosedanjih funkcij sta se poslovila Jože Zavec, dosedanji predsednik KS Leskovec, in dosedanji župan Franc Kirbi š. Na oder so bili povabljeni tudi vsi prisotni kandidati za župana, ki so odgovarjali na vprašanja, povezana z martinovanj em. Č l ani in član i ce turi sti čnega društva so poskrbeli za pogostitev. Obiskovalci so pol eg domačega kruha in okusnih namazov iz sira in zaseke ter slastnega peciva lahko poskus ili tudi odlično pripravljen golaž. Vsekakor pa je bil pravi izziv poskusiti vino iz soda, ki so ga poimenovali Leskovčan. Najbolj pogumni so se tudi zavrteli ob zvokih glasbe. Za glasbo in dobro vzdušje je poskrbel Janko Rozinger s svojimi prijatelji. Tudi tokrat so se izkazali član i in član i ce TD Klopotec Leskovca in nam popestrili nedelj sko popoldan. Tudi vren' jim je bilo naklonjeno, tako da so se lahko prisotni veselili do poznega popoldneva. Takšnih in podobnih prireditev si želimo še več , saj se lahko takrat sprostimo in vsaj za trenutek pozabimo vsakodnevne skrbi. NZ

15

OB TU IN TAM

Martinovanje v Skorišnjaku Prvi avtobus pohodnikov Skorišnjak je majhen kraj, ki se razteza po hribih KS Leskovec. Kljub njegovi majhnosti deluje v kraju Društvo za napredek in razvoj Kocil, katero je ime dobilo po najvišjem hribu v Skorišnjaku. Društvo je staro še ne dve leti, a se lahko pohvali s številnimi člani in prireditvami. Ker je v kraju veliko vinogradnikov in veselih ter prijaznih ljudi se pri nas vedno nekaj dogaja.

pevke iz Leskovca. Po maši nam je še posvetil nekaj besed predsednik vinogradnikov v Skorišnjaku Jože Kozel. Pri kapeli smo za naše ob iskovalce pripravili tudi kozarce, kape in predpasnike Društva Kocil ter majhno pogostitev, ki stajo pripravila predsednik društva Franc Emerš i č in Gerčka Kozel. Nato je sledil ogled kleti ter pokušnja vina, saj je ta dan odprlo vrata svojih kleti 21 vinogradnikov. Le-ti so se lahko pohvalili s lepo ohranjenimi kletmi, kakovostnim vinom ter dosežki ob letošnjem ocenjevanju vin. Prav tako je bilo možno kupiti domači med pri Janezu Belšaku, pridnje gospodinj e so postregle s prigrizkom, pri Zaliki Vidovič in Ivanki Zavec so nas pogostili z gibanicami , Marica Cafuta pa nam j e ponudila celo ovčji golaž, da j e vino lažje steklo po grlu. Tam nas je s harmoniko razveselil mladi muzikant Matej Cafuta.

VSAK VINOGRADNIK PREDSTAVIL SVOJE VINO IN DOSEŽKE

Janez Belšak pri nalivanju mošta v sod. Tako smo letos, kakor že leto poprej , pripravili martinovanje, ki je potekalo 9. novembra letos. Na naše martinovanje smo povab il i številne sorodnike, prijatelje, znance, skratka ljudi , ki so dobre volj e. Pred samim martinovanjem so naši vinogradniki prinesli mošt na sedež društva, kjer so ga zlili v sod. Tako smo sod z lepo okrašenim vozom pripeljali do kapele. Martinovanje se je pričelo pred kapelo sv. Urbana v Skorišnjaku, kjer je farni župnik gospod Edi Vajda ob sv. maši krstil naš mošt. Mašo so spremljali domači pevci in

Našega martinovanja so se udeležili med drugim tudi pohodniki iz Velenja pod vodstvom pro fesorice Viktorije Dabič, ki so se k nam pripeljali z avtobusom. Njihov obisk si štejemo v ve liko čast, saj se vidi, da smo opazni in zanimivi tudi za ljudi od daleč . Skupaj z nami so se veselili, prepevali ter občudovali naše kraj e' Presenečeni so bili nad našo pestro ponudbo in prijaznostjo. Ob slovesu so dejali, da so se zelo lepo imeli ter da se zagotovo vrnejo drugo leto še v večjem števi lu. Nam pa dobre volje ni zmanjkalo, zato smo z martinovanjem nadaljevali do zgodnjihjutranjih ur. Naš namen je bil, da je lahko vsak vinogradnik predstavil svoje vino in dosežke, da j e lahko vsak obiskovalec pokusil dobro kaplj ico, predvsem pa da smo poživili turistično dogajanje v zapostavlj enem haloškem kraju. Veseli nas, da smo dosegli namen, zato bomo s takšno in podobnimi prireditvami nadalj evali tudi v bodoče. Vsi vi pa ste povabljenii, da obiščete Skorišnjak, č e ne prej pa ob naslednjemmartinovanju.

Miklavževanje v Leskavcu Leto se izteka in vsi smo že v pričakovanju božično­ novoletnega praznovanja. Povsem drugače kot odrasli, se meseca decembra veselijo otroci, saj jih v tem času obiščejo dobri možj e Bož i ček, Dedek Mraz, sv. Miklavž. Leskovški otroci so prihod enega od njih, Miklavža namreč, dočakali v petek, 6. decembra, v farni cerkvi Sv. Andraža. Organizacija Miklavževanja je bila že deseto leto zapored v rokah pridnih in prizadevnih članic Sveta staršev na OŠ Leskovec. Ma l čki iz vseh koncev naše Kraje vne skupnosti so se že veliko pred pričetkom zbrali v cerkvi. Nestrpno so pričakovali prihod dobrotnika sv. Miklavža, saj so vedeli, da bo le-ta vsem pridnim prinesel darila. In pridni so v iztekajočem se letu seveda bili vsi . Še pred prihodom Miklavžaje naše najmlajše nagovoril farni župnik, gospod Edi Vajda, predsednica Sveta staršev gospa Sonj a Zavec pajihje v simpatičnem otroškem jeziku popeljala v sanjski Miklavžev svet, ki so ga polepšali č l ani šolskega pevskega zbora pod vodstvom in mentorstvom gospe Ide Potočnik. Odlično so zaigrali in zaradi izrednih solistov še lepše odpeli igro Franca Juvana "Hudobin Potepin". Ob

imenitni izvedbi so se tako otroci , kot tudi njihovi starši vživeli v predstavo. Vrhunec prireditve paje seveda bil prihod sv. Miklavža, ki so ga obdajali števi lni "parkelj ni" , zaradi katerih so se nekateri otroci za trenutek stisnili k svojim staršem, vendar pa jih je Miklavž s svojo prijaznostjo in komunikativnostjo hitro spet pridobil na svojo stran. Zanj so bili pripravljeni narediti vse: moliti, peti, deklamirati in seveda, da ne pozabimo ni bolj pridnih otrok od njih samih, so rekli , zato jihje sv. Miklavž tudi obdaril. Zares prijetno je bilo videti zadovoljne, razigrane in nasmejane obraze otrok ob odhodu domov, še posebej zato, ker jimje Miklavž obljubil , da prihodnje leto zopet pride. O\Jdarjenihje bilo 81 otrok v starosti od 2 do 8 let. Za odlično prireditev veljaj o vse pohvale organizatOljem , Svetu staršev na OŠ Leskovec, šolskemu pevskemu zboru, svetemu Miklavžu, krojaču Francu Mlakar, ki vsako leto sešij e kostume za igro in seveda tistim, ki so omogočili obdaritev otrok, to pa so: Občina Videm in Krajevna skupnost Leskovec, LESKA s.p. - Leskovec, KRI & ZA d.o.o.,Turistično društvo KLOPOTEC Leskovec, Krajnc Janez s.p. - Leskovec, Brusar Jožica s.p. - Leskovec in Majoika S.p . - Jurovci.

16

OD TU IN TAM

S Turističnim društvom Leskovec na izlet v Prekmurje Lepo nedeljsko jutro 27. oktobra ob 7. uri zjutraj. Č lani Turističnega društva KlOPOTEC Leskovec smo se zbirali ob avtobusu, ki nas bo v naslednjem trenutku popeljal na poučni izlet v Prekmurje. Izlet je bil neke vrste nagrada za vse, kar smo v društvu postorili v odhajajočem letu 2002 in hkrati zak ljuček še enega uspešnega leta. Veliko dela, odmevnih prireditev, truda, časa in še česa je bilo vloženo v aktivnosti , ki so pripomogle k razpoznavnosti in dvigu ugleda našega društva.

Pred cerkvijo v Bogojini Odhod avtobusa je bil predviden ob 7. uri, pa ni bilo tako. Nekateri so zaspali, drugi so imeli zjutraj še domača opravila, tretji so se še pred izletom v cerkvi spovedali župniku, zato je tudi naš odhod nekoliko zamujal. Med potjo smo pobrali še nekatere potnike in se odpeljali po Prlekiji na naj vzhodnejši del naše domovine, v PrekmUlje. Dobre volje na avtobusu ni manjkalo, saj so se kmalu zače l e odpirati torbe, potovalke in vrečke. Glede na to, da je bilo med potniki naj več članic Aktiva kmečkih žena, si lahko mislite, kakšne dobrote so se nahajale med prtljago. Naš prvi postanek v Črenšovc ih ni bil predviden, je pa bil nujen. Kmalu smo prispeli na enega od naših ciljev, v Veliko Polano, kjer smo si v daljšem postanku ogledali učno delavnico izdelo valcev oz. bolje rečeno izdelovalk tipičnih vaških spominkov. Gre za učilnico , ki deluje v sklopu firme LKC d.o.o. , Velika Polana, v kateri si del dodatnega zaslužka s trdim in i zključno ročnim delom prislužijo kmečke ženske. Mnogo izvirnih idej za podobno dejavnost smo dobili tudi č lani Turističnega društva.

Turistično

društvo Klopotec iz Leskovca želi vsem svojim članom in članicam ter občanom občine Videm blagoslovljene božične praznike in da bi v novem letu odpirali nova poglavja življenja ter se uspešno spoprijemaJi z vedno novimi izzivi.

Pot smo nadaljevali proti Bukovniškemu jezeru, ki je bil (vsaj za nekatere) glavn i cilj naše odprave. Darežljiva narava je okolico tega jezera prepojila z energijami, ki sproščajo , pomirijo in odpravijo ali vsaj ublažijo marsikatero bolezen in težavo. Glede na to, da so bili nekateri na avtobusu že precej nemimi, jim je sprostitev in pomiritev prav prišla. Daljši postanek in sprehod ob jezeru ter po gozdu je bil resnično nekaj posebnega. V premeru 450 metrov se nahaja okoli 50 zdravilnih mest. Zadrževanje na teh mestih pomaga pri odpravi različnih zdravstvenih težav ter vpliva na boljše počutje. ln Haložani smo zasedli ta mesta. Nekateri so se ustavili na vseh točkah , drugi le pri določenih , nekateri so se prerodili, drugi so postali zaspani, v povprečju pa smo po odhodu vsi zač utili neko energijo. Se pa je med nami našlo tudi nekaj takih, ki so s postanki na določenih mestih pretiravali, zato se jim je celo malo "poslabšalo". --.. Naša naslednja postaja je bi la Bogojina, tipična rodovitnimi polji obdana vasica v osrčj u Prekmurja. Razpoznavna j e predvsem po prelepi Plečnikavi cerkvi, ki nas je, čeprav smo jo mnogi že večkrat obiskali, ponovno fascinirala. V cerkvi smo kot dobri pevci zapeli nekaj lepih cerkvenih pesmi in se po krajšem počitku napotili na kosilo k turistični kmetiji Puhan nad Bogojina. Kot se je kasneje izkaza lo, je bila to pravzaprav naša zadnja postaja, čeprav smo prvotno predvidevali og led še ene Prekmurske znamenitosti . V lepem ambientu na kmetiji smo bili deležni okusnega domačega kosila, prijaznega osebja in neskončno dolge pokušnje vin v prek-murski kleti , kjer bi nekateri najraje ostali , ampak zunaj je bila že trda tema, zato j e odpadel tudi naš naslednji predviden ogled. V temi se pač nič ne vidi. Pot domov je bila po zaslugi našega šoferj a Toneta prijetna, vzdušje na avtobusu pa enkratno. Postanki ob poti so seveda nekaj običajnega. Nekatere je avtobus od loži l kar na praf ~ domače hiše. Kot bi trenil smo bili v Leskovcu, čeprav smv zape li le del pesmi iz repertoarja, ki ga imamo. Slovo je bilo težko, kajti resnično smo preživeli lepo nedeljo, ki se j e bomo še dolgo spom injali. V. Mlakar

AVTOPREVOZNIŠTVO ALBIN VOGLAR Dravinjski Vrh 1Ia Tel.: 027641561, GSM: 041694113

Vesel božič in srečno novo leto 2003

~

NAŠA GASILSKA DRUŠTVA

17

Oktobrska vaja Gasilske zveze Videm v Trnovcih pri Selih "Zagorelo" /w domačiji Alojza MohO/'ka V okviru Gasilske zveze Videm so člani PGD Sela pripravili posebno gasilsko vajo v nedeljo, 27. oktobra, kar je bil tudi glavni prispevek gasilcev k mesecu varstva pred požari. V nedeljskem popoldnevu je zagorelo na gospodarskem poslopju Alojza Mohorka v Trnovcu 11, a bila je to le vaja, ki pa je pritegnila pozornost mnogih domačinov. V vaji je sodelovalo 65 gasilcev iz PGD Leskovec, Tržec, Videm, Podlehnik, Žetale in Sela.

komunikacija med gasilci, nekate ri se navkljub dobri niso znašli najbolj e, a so s skupnimi močni "požar" uspeli pogasiti ze lo hitro, s tem pa so znova dokazali , da so dobro, predvsem pa strokovno pripravlj eni za tovrstna dejanj a. Magister Janez Merc, predsednik GZ Videm, pa je omenil , da je vaja odprl a še nekaj novih strokovnih vprašanj , da a lmmiranje tehnično ni steklo tako kot bi moralo, čeprav je bil zače te k zelo dober in j e komunikac ij a stekl a, kot j e treba. Sicer pa so gasilci iz posameznih društev v mesecu va rstva pred požari izvedli sami nekaj vaj manjšega obsega in pripravili vrsto predstavitev otrokom in mladini , tem pa so poskušali kar najbolj e predstaviti delo prostovoljnih gas ilcev in tehniko, ki seje v tem č a s u poslužujejo. obve šč enos ti

Poveljnik PGD Sela Anton Mohorko j e bil tokrat vodja vaje, ki pa so jo v društv u že prej skrbno načrto vali in takole na prvi pog led tudi strokovno izpe ljali . Ob zaklju č ku vaje je bil za d ovo ljen , čep r av je na hitro o pozor il tudi n a pomanjklji vosti, ki so se poj av il e sko zi vadbo . Šepala j e

F%

;,r tekst: TM

Prostovoljno gasilsko društvo Tržec ob koncu leta ..JIzomo iII zavzeto delo članov .asilsko društvo Tržec je bilo ustanovljeno leta 1931 in je od takrat pa do danes doživljalo vzpone in padce. V zadnjih 20 letih društvo dokaj dobro deluje. V svojih vrstah ima preko 80 članov, kateri skrbijo za razvoj in n a predek društva . Društvo se lahko pohvali z izobrazbo operativnih članov, saj smo v zadnjih letih pridobili kar ne kaj teh nazivov: 6 bolničarjev, 8 nosilcev izoliranih dihalnih aparatov, 3 nevarne snovi, 3 tehnično reševanj e in 10 strojnikov. Prav tako s mo tehnično dokaj dobro opremljeni, vendar razvoj ga silstva tako hitro raste, da je marsikatera tehnika že zastarela in jo je potrebno zamenjati. V zadnj em leru pa je društvo svoj razvoj namenilo zašč i t i operati vnih č l a n ov, saj smo na bav ili 10 kombinezonav, 12 pod kap, 12 parov zašč itnih ognja varnih rokavic in 10 za šč itnih če lad . Strošek te opreme j e bil preko 2 milij onov S IT. Potreba po takšni opremlj enosti nas j e vodila, saj smo imcli v letošnj em letu 15 interve nc ij. D a pa društvo ne de la sa mo na operati vne m področj u , skrbimo za dru žabnost svoj ih č lanov in okoli ce, te r sam gasil ski dom, katerega so kras ile skoz i vso leto pre lepe rože, negovane iz rok gos podarja gasilskega doma g. Stanka Vaupoti č a , gasilca z dušo in telesom. Dovoljj e bil o do sedaj akti vnosti in dela.

Ob tej priložnosti bi se vsem in vsakemu za hva lili za izkazano pomoč in vzpodbudo, da naše društvo lahko de luje vzorno in zgledno. Ker pa se leto k o n č uj e bi vsem krajanom in obča n o m občin e Videm zaželeli vesele BO Ž i ČN E praznike in s rečno , zdravo in uspešno NOVO L ETO 2003.

Člani PGD Tržec

NA POMOČ!

18

OD TU IN TAM v

Velika pridobitev Sportnega društva Pobrefje Novi športniprostori Člani Športnega društva Pobrežje smo z ustanovitvijo društva v letu 1995, zraven delovanja in udejstvovanja na športnem področju , začeli z izgradnjo športnega parka ob vaškem domu v Pobrežju. Staro travnato igrišče je bilo možno uporablja ti samo v poletnih mesecih, spomladi in jeseni je bilo zaradi vlažnosti neuporabno, zato smo se odločili, da ga bomo posodobili. Po dveh letih zbiranj a finančnih sredstev nam je v letu 1997 uspelo zgraditi asfaltno i gr i šče za mali nogomet in košarko, ki smo ga v letu 1998 še delno ogradili in s tem l oči li od dokaj prometne ceste v neposredn i bli žini igri šča. Druga pomembnej ša pridobitev je sledila v letu 2000, ko smo zgradili razsvetljavo na omenjenem igrišču. Razsvetljava nam omogoča vadbo tudi v večel11ih urah, kar je zelo pomembno spomladi in jeseni, ko so zelo kratki dnevi, prav tako pa tudi poleti, da se izognemo poletnim visokim dnevnim temperaturam.

julija lanskega leta , v začetku avgusta lanskega leta paje bila novogradnja pokrita s streho. Z delom smo nadaljevali v letošnj em letu, ko smo obj ekt zgradi li do te mere , da ga lahko zač n emo uporablj ati. Pri sami izgradnji je bilo opravljenih 2 142 fizičnih delovnih ur, in 112 strojnih delovnih ur. Pri izgradnj i smo se ves čas držali načela , da smo opra vili v lastni režiji vsa dela, ki smo jih bi li sami sposobn i narediti, seveda pod budnim očesom predvsem domačih mojstrov in obrtnikov.

Simbolično sta vrvico pred vhodom v nov objekt prerezala Ivan Krajnc, predsednik ŠO Pobrežje, in najstarejši član društva Fran c Krajnc.

V OKTOBRU SVEČANO OB ODPRTJU NOVIH PROSTORO V Svečano

V Pobrežju so nove prostore za delovanje športa še kako potrebovali. Ob vseh teh pridobitvah pa se je v društvu vedno bolj pojavljala potreba, med č l a ni društva pa želja, po svojih klu bskih prostorih. V letu 200 l j e padla od l očitevogradnji , izvo lj en pa j e bil tudi gradbeni odbor. Sestav ljali so ga naslednji člani društva: Ivan Krajnc kot predsednik, Danilo Drevenšek, Janko Rogina, Edi Koderman, Martin Topolovec, Darko Lah in Franc Lah pa kot č lani odbora. Odbor je začel z aktivnostmi za pripravo idejnega načrta, ki smo ga na sestankih vse h č lano v dopolnjevali, tako smo prišli do podobe, kijo ima klubski prostor sedaj. Pri načrtovanj uj e bil glavn i prob lem, kako uskladiti želje članov in potrebe ter finan č n e zmožnosti društva. Zavedali smo se n amreč, da kakšne večje finan čn e podpore od lokalne skupnosti ne moremo pričakovati. Odloči l i smo se za objekt, v katerem bo prostor za sestanke in shranjevanj e športnih rekvizitov, s primernim pokritim zunanjim delom, ki bo uporaben ob ra znih športnih in drug ih prireditvah. Lopate smo zasadili 5.

"

otvorite v smo opravili 19. oktobra tega leta. Prireditev so popestrili plesalci Folklornega društva iz Pobrežja in ljudske pevke iz Pobrežja. Otvoritve so se udeležili tudi podžupan občine Videm Maljan Selinšek, predsednik Športne zveze občine Videm Boris Novak, predsednik KS Pobrežje Branko Marini č in s priložnostnimi nagovori počastili ta dogodek. Slavnostni nagovor pa je imel predsednik ŠO Pobrežje Ivan Krajnc, ki je z izbranimi besedami opisa l zgodov ino društva, še posebej pa se je osredotoč il na izgradnjo društvenega objekta . Zahvalil se je vsem članom društva, ki so sodelovali na števi lnih delovnih akcija h, požrtvova lnim č l anom gradbenega odbora , obrtnikom, podjetnikom in posamezni kom za njiho v prispevek pri izgradnji , sponzorjem in donatorjem za finančna sredstva, KS Pobrežje in občini Videm. Da bi športne objekte skupaj z novozgrajenim klubskim prostorom uporabljali v športnem duhu in brez poškodb, nam je ob blagoslovitvi objekta zaželel tudi pater Benjamin. Čast prerezati vrvico ob otvoritvi novega objekta pa je doletela najstarejšega čl ana ŠO Pobrežje Franca Krajnca, kije bil tudi med najaktivnej ši mi č lani na delovnih akcijah. Otvoritev se je nadaljevala s pogostitvijo in družabnim srečanje m.

19

OD TU IN TAM USPEŠNO LETO 2002 ZA DRUŠTVO, KI DEL UJE V JA VNEM INTERESU NA PODROČJU ŠPORTA V ŠD Pobrežje pa v letu, ki se izteka, nismo samo gradi li , ampak smo bi li akti vni tudi na športnem področj u . V poletnem čas u , ko je mož na vadba na prostem, smo za vadbo uporab ljal i naša asfa ltna in travnata i gri šča, v zimskem času pa smo za vadbo in igre z žogo uporablj ali telovadnico OŠ Videm, za igranje nami znega teni sa pa kar dvorano vaškega doma v Pobrežju.

potrj uje tudi odločba M ini strstva za šo lstvo, znanost in šport, katero nam ministrica dr. Lucija Čok podeljuje status d ru štva, ki d e luj e v javnem intere su na po dro č ju šp0l1a. Odločbo smo prejeli v tem letu, izda na paj e bi la na podlagi dela društva v preteklosti in plana razvoja društva v prihodnosti. S

Igre brez meja so prav posebne prireditve društva , ki pritegnejo lepo število gledalcev in letošnje igre so bile že četrte zapovrstjo

Gradnja je napredovala tudi ob pomoči nekaterih zavzetih domačinov in čla nov društva; na fotografiji so mnogi od teh. Tudi na športne prireditve v letu 2002 ni smo pozabili, saj smo izvedli tri že kar tradicionalne športn e prired itve in sicer dva tu rnirja v malem nogometu in pa že četrti č ze lo odmevno prireditev Igre brez meja v Pobrežju. Naše e kipe so nastopale na štev ilnih turnirjih, sode lova li pa smo tudi v zimski ' -'alonogometni ligi občine Videm. ·Ja je naše društvo res a kt ivno na športnem področju , pa

Po Vidmu se je razlegala zambijska pesem V prvih novembrskih dneh se je znova mudil v domov ini naš rojak p. Miha Drevenšek, mi sionar v Zambiji. P. Miha je s svojim i sodelavci za Zambijo že zelo veliko naredil; poskrbeli so za izobraževa nj e otrok in mladine, ustanovili tiskamo in radij sko postajo, sedaj pa n ačrtujejo še ustanov itev televizij ske postaje. Prav s temi n ač rti j e bil v prvi vrsti povezan nj egov tokratni obisk. Z njim so prišl i fa ntj e, ki se pri nas izpopolnjujej o predvsem vtiskarstvu. Na prazn ik vseh svetih pa se je p. Miha s svojo zambijsko "odpravo" ustavil tudi v svoj i domači župniji. ln kot smo pri njem že navajeni , je tudi tokrat pripeljal S seboj pevsko skupino tokrat je bi la to skup ina The Habakkuk brothers kije dopoldan pri mašah predstavi la trad icionalne zambij ske in črn ske duhovne pesmi, popoldan pa so s petjem sodelova li tudi ob blagoslovu grobov na videmskem pokopališču. ZdelIka Hliš

Leto, ki se izteka, je bilo za naše društvo ze lo uspešno. V društvu si želimo, da bi bil o tud i prihodnje takšno. Prva resna preizkušnja nas čaka že na začetku prihajaj očega leta, saj sedanjemu , p o us pehih na športnem po d ročju in infrastrukturnih pridobitva h, zelo uspešnemu vodstvu ŠD Pobrežje, na če lu s predsednikom Iva nom Krajncem, poteka štiriletni mandat. Upamo, da bomo za vodenje društva v nas lednj em obdobju, izbrali dobre naslednike. Ob iztekajočem letu, se zahvaljuj emo vsem, ki so nam v te m letu pomagali, v prihajajočem letu, pa vsem članom, simpatizerjem, donatorjem, sponzorjem in sovaščanom želimo veliko uspehov. Tajllik ŠD Pobre'!je FralI c Lah

Srečanje

zakoncev -jubilantov

Zahvaln o nedelja, kije bila letos 3. novembra,je za kristjane čas, ko se Bogu za hva lijo za vse darove, ki j im jih je nak lonil skozi leto. Zato si mboli čn o položijo na oltar pridelke, ki so j ih letos pobrali z vrtov, nji v, vinogradov ... Hkrati pa se za hvalij o tudi za "pridelke", ki soj ih pridelali na njivah svojih življenj. V žu pnij i sv. Vi da pa se j e, kot že vrsto leLdos lej , na ta dan, pri deseti maši, 50 zako nskih parov, ki živijo v tej župn iji in so si oblj ubili zvestobo v do brem in slabem pred petindvajsetimi, štiridesetimi oz. petdesetimi leti, zahvalili Bogu tudi za ta dar. Naj omenim, da so bil i med njim i kar št irje pa ri , ki v le tošnjem letu praznuj ejo petdeseto obletnico poroke. Ob tej priložnosti je maševal in zakonec nagovoril domači župnik p. Emil Križan . Seveda pa se zakonci jubilanti niso razšli takoj po maši, ampak so se še nekaj čas a zadržali v župni šču , kjer $0 skupaj obujal i spomine na pretek la leta. Dokaz, da· ljubezen prcmaga vse tcžave in da ni nujno, da zako n z leti postane l11onotona navada. ki bi č loveka povsem zamo ri la, pa je bila vesela pesem, ki je zazvcnela iz grl žena in mož, med kat erimi nekateri vztrajajo v zako nu že pol stoletja .

Zden ka Hliš

STRANKARSKI KOTiČEK

20

Zelerff~ ,

Iztekajočemu se letu vslovo

Vidma

Smo v mesecu, ki naznanja, da se leto posla vlja. Zbirajo se mis li , ki nas bodo spremlj ale v

pri hajajočem

se letu in bodo

služil e za primcljanje in razvrsti tev uspešnosti posameznika, družine, skupnosti, po li tičnih želj a, .. Kaj nam bo ostalo v spominu? Je to nogometno prvenstvo, nagovo r slovenskega predstavnika pred parl amentarci sveta Evrope V s lo venskem jeziku, izgradnja prizidka k osnovni šoli Leskov ec .. . , morda. Leto, ki se izteka bo zagotovo ostalo zapisano, kot tisto, v katerem smo imeli vo litve za župana in svetnike. Po li t i čne stranke in posamezni ki SI110 se trudi li , da si pridobimo naklonjenost vo li vcev s pemlanentni m delom med vo li tvami, kar so vo li vci bolj ali manj uspešno nagradili. Zeleni Vidma sprejemamo rezultat voli tev in ga razumemo kot

opomin, da smo bili

pre več

popustljivi in tolera ntni do ti stih, ki so brez sramu in odgovornosti

uni čevali

ekosistem.

"dobro z brinjem me pokadi trdno z vejami me ogradili Prizadela so nas dejanj a po vo litva h, za mesto župana, v občini Videm. Brezimna pisma. Težko nam je, ko ugotavljamo, da se nismo oddalj ili od preteklosti, da še ved no živimo v sivem poprečju bližnj ega Balkana, da ne spoštuj emo drugače mi s l eč ih

lj udi. Postajamo družba zanemarjenega naroda, naroda, ki obče

Pisec brezimncga pisma na grob

nač i n

zlorablja

!TIU

je malo mar za pridobitve in zmožnost i lastnega

sociološkega razvoja.

demokratične

pridobitve družbe in na nedopusten posamezn ika.

nač in

krši zasebnost

"oUka-simbol miru in sttpnosti" Zeleni Vidm a želim o

članom,

simpatizerjem in občanom občine Videm, vesele božične praznike te r uspešno prihajajoče novo leto. Želimo vam obilo zdravja ter osebne in družinske sreče.

srečno

in

"Trajnosll1i razvoj pomeni, da - namesto omejenih naravnih dobrin - izkori.ščamo neomejene zmogljivosti našega razuma" Pred,edllik Ze/eli ih Vidma

DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV

SLOVENIJE DeSUS Občinski odbor Videm

Drage občan ke! Spoštovani občani! Zahvaljujemo se vam za vaš glas, ki ste nam ga namenili na letošnjih lokalnih volitvah , 10.11.2002. S temi glasovi smo dobili dve svetniški mesti v svetu občine Videm ter po enega svetnika v KS Videm pri Ptuju , KS Pobrežje in KS Dolena. Prepričani

smo , da bomo s svojo strpnostjo, izkušnjami in poštenostjo ustvarjalno sodelovali z ostalimi člani v svetu občine in KS

Želimo vam vesele in zdrave Božične praznike, v novem letu 2003 pa veliko zdravja, osebne sreče in sodelovanja. DeDSD-oo Videm pri Ptuju

STRANKARSKI KOTiČEK

21

Lokalni odbor SMS Videm Spoštovane obča n ke, občani obči ne Videm. Dovol ite, da se va m iskreno zahvalimo za zaupanje, ki ste nam ga izkazali na letošnj ih lokalnih volitvah. Saj ste v svet občin e Videm izvolili dva svetnika STRANKE MLADIH SLOVEN IJE in pet č lanov v svete Krajevnih skupnosti, od tega dva predsednika in enega podpredsednika KS , za kar se vam še enkrat iskreno zahva ljujemo. Seveda pa nam ta vo lilni rezu ltat daje obveznost, da to vaše zaupa nj e z naš im delom tudi opravič im o. Vsekakor se bomo trudili za č im večji celovit razvoj občine in boljše pogoj e za življ enje naših obča n ov. Upamo, da bomo z svojim delom lahko pripomogli k uresni č itv i teh ci lj ev in da bomo upra v i č ili vaše zaupanje.

Ob

iztekajočem

obča110m

se letu iII bliža;očih praZllikih Loka/II; odbor SMS Videm želi vsem občal1kam iII občille Videm veselo praZllovallje ;11 uspešl1o, zdravo ter polIlo sreče v l10vem letll 1003.

Predsednik LO SMS Videm Franc Kirbiš ml.

~~ SDS

Socialdemokratska stranka Slovenije

OO SDS Videm

Spoštovani občani in občanke! Zahvaljujemo se Vam za izkazano zau panj e na lokalnih volitvah. Iskrena zah vala za veliko podporo in vsak g las, ki ste ga namenili našemu kandidatu za župana, g.Branku Marinič u ; hva la Vam za dodelitev treh mandatov v ob č in s ki svet in v več kraj evn ih skupnosti. Leto se s počas nimi koraki poslavlja in izteka. P razni čni mesec december se je že odel v be le snežinke in svet l eče l uči. Prihaja radostni bož i č ni čas , ki v svojem naročj u prinaša števil na pričakovanja , lepe misli in želj e. Želimo Vam, daje v teh trenutkih Vaša prazni č na miza obl ožena s toplino, razumevanj em in iskrenostjo. Leto 2003 pa naj vsakemu izmed Vas prinese zdravja in sreče, predvsem pa oseb.nega zadovolj stva v izpolnitvi vseh obljubljenih želja !

Srečno!

OOSDSVIDEM

v

22

v

v

STRANKARSKI KOTICEK IZ NASIH OS

Nova Slovenija, Krščansko ljudska stranka želi vsem občanom in občankam Videm vesele in blagoslovljene božične praznike ter sreče, miru in zdravja v letu 2003. občine

Občinski

odbor N.Si Videm

Prispevki učencev OŠ Videm, SeJa in Leskovec BIL SEM PRI ZOBOZDRAVNIKU (Doživljajski spis) Ko sem nekega dne prišel iz šole, sem najprej nalogo. Ker sem vege l, da bom moral k zobozdravniku, me j e'bilo zelo strah. Nalogo sem tako nakra-cal , da je še mama ni znala prebrati. Potem je prišel čas, da me očka odpelj e k zobozdravniku . ([am je bilo 'jJo lno pacientov. Čakal sem, da bo zdravnica oklicala. Roke so mi vedno bolj trepetale. Z očkam sva čakala celi dve uri , da sem prišel na vrsto. Zdravnica je prišla po mene. Zraven je šel tudi očka. Tam sem moral sesti na velik sedež. Še vedno me je bilo strah. Ko mi je zdravnica izpulila mlečni zob, me je malo-ftbolelo. Dobil sem nalepko. Potem sva lahko z očkam odšla. Oče mi je,

• •• ..,

.

+

• •

+

.

ko sva šla domov. kupil kolesarsko čelad.oo~.(jO~'~::I::~:-' Videl sem, da pri zobozdravniku ni tako 111 me n as l ednjič ni bi lo več strah.

Dejan ROGINA 4.a. _ OŠ VIDEM

Tadej Šmigoc 7.r; šola Leskovec

c'"

IZ NAŠiH OŠ

'\

~

lADejA

~MtTEC. ~.!t.

24

IZ NAŠiH OŠ

VSEM OSAMLJENIM IN '" Vse okrog nas kaže na to, da bodo kmalu

božični

in novo letni prazniki. Tudi v naši družini praznike z veseljem

I2ričakujemo.

Za l pa za vse ljudi to ne velja. Veliko ljudi je bolnih, revnih in osamljenih. Prav ti s tesnobo v srcu pričakujejo te praznične dni , saj vedo, da bodo v teh dneh še posebej ža lostni in osamljeni. Močno si že lim , da bi prav vsak človek , pa naj bo reven ali bogat, mlad ali star, v teh dneh začuti, da ga ima nekdo rad in da na svetu ni sam. Tatjana ZAVEC 5.a. OŠ VIDEM

MODERNA PRAVLJICA Kakšen zafrknj en dan. Mama je v službi , oče doma. Ne smem ven. Najraje bi kar pobegnila z začaranim konjem. Kje naj ga dobim? Ga bom kar poklicala! Kaj bi spet rada, tečka , tečkasta. Greva na sprehod, oblečem svoje najljubše hlače in mega pulover in že greva. Pokličem še svoje prijatelje, skupaj bomo šli na žur. Okej. Dobimo se na i grišču, kjer bomo še igrali fuzbal. ( Manuela FORSTNARIČ 4.b OŠ VIDEM

GOBJIPLES Nadaljevanje po zgled u pesmi Mete Rainer Mušnica gleda okrog po dvorani , vražj igoban stoj i tam ob strani. Z roko objema ježevko malo in jo odpelje v plesno dvorano. Mušnicareče:

"Hej jurček, stoj, vseeno zapleši z mano nocoj!" Jurček

veselo jo je objel in po plesišču se z njo zavrtel.

BorutNOVAK,4.a OŠ VIDEM

ZA RAZVEDRilO

Nagradna križanka Za sodelovanje pri žrebanju zadostuje ges lo, ki ga dobite na ose n čen ih poljih križanke. Poš lj ite ga sku paj s svojim imenom na naslov: Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju, s pripisom nag radna kri žanka V prej šnji števi lki sta nagradnq)
RIMSKO

ZA

50'

SVEtE

NE1ME'IO· VAl\OST. PRIKRI. TOST

(SIMON)

19

OSNOVNA SOLA

5

1,'

2

IVAN

MINAITI

I

122

RAZ NO· BARVEN I POLDRAG

SLOV. PES·

KA:'>1I::. N

'ICA SKERL IME IGRAL

,, KRATICA

6

RUSK IH

LETAL

BOJNA

KRATICA

LADJA

Sr:-
IZ lJ

do

I5STOl.

eNEGA

MA'\IILA

II

,,-,.

14

8

Zl\'AK ZA

21

A)\''TIMO:-':

SREDINA

PRAMEN

ZMES PlI1'OV, KI l\'AS OBDAJA

KAVE

13

DEC

25. IN 24.

e RKA

STOPALA

16

10

KRAVJI MLADIC

12

DEC PAVOKOT,

PROJEK· ClJE

20

HRVASKO M.I~1E.

ANTltNO IME ZA ZA DAR

4

3

(INO. DAUSE)

7

DRUGO IMElA TRO BEN· TlCO

MA02.AR. SKA SA B· UARKA (ILO!'-/A) PREHOD DNEVA V Not

7..NA1">H0 \ lil· FI NAPRAV

15

SH. EL"t-;O

I'R EOO· VOR. REKLO

200J

T[7.JE: 8ES[I)[: A KAI. D1LL, [LE K. ITT, .JAD[RA. KOGA, RAED E R. ROOSA , ULA!" I O Š l evilčene čr ke vam dajo geslo

rl

2

3 1

4)5 ------.L

6

17

8 1

9

10

112

13

1

114

15

6

117

'18

9

r

I~

T

26

[wi1 ~

POLICIJA SVETUJE, PO HALOŠKIH POTEH

PoUcija svetuje Spoštovane občanke, spoštovani občani I

Spet je leto naokrog in pred nami zadnja številka lokalnega glasila, kar pameni, da smo v zadnjem mesecu leta 2002, preti IIami pa so tudi tako imenovan; družillski praZlliki, praZlliki miru, izpollljevanja Ileizpolnjellih želja iII jJričllkov(ll~i, to je čas božič"ih iII čas novolelnih praznikov. Tako, kot vsako leto, va m tudi v i ztekaj oče m se letu že limo, da bi bož i čne in novoletne praznike preži veli varo, mimo in v krogu svoj ih najdražjih, zato mi do volite, da vas ponovno seznanim in opozorim na neustrezno uporabo raz nih pirotehn i čn i h izdelkov, kot so PETARDE, RAKETE in OGNJEMET I, katerih uporaba j e manjšemu štev ilu predvse m ml ajših občano v v veselj e, za ve li ko večino pa j e uporaba pirotehnike m oteča in pomeni poseg v nji hov mir in vamos t. V čas u bož i čn ih in novol etnih praznikov se bo poveča la uporaba PETARD, RAKET in drugih nap ra v, ki povzročajo pok, ogenj in dim . Kljub nenehnem u opozarjanju s strani poli cije se vsako leto s reč uj e mo s poškodbam i, katere nastanejo za radi ne vestnega, obj estnega in neodgovornega ra vnanja s pirotehničnimi sredstvi. Tak o j e policija tudi v lanske m letu na območju države beležil a več manjših in nekaj hujših poškodb, predvsem opek line ro k in obraza, raztrganine prstov na roka h in poškodbe oči , kakor tudi več požarov stanovanjskih in drugih poslopij . Z zadovolj stvom ugotavljamo, da na območju obč ine Videm v zadnjih letih ni pri šlo do hujših poškodb ali požarov za radi neustrezne ali objestne uporabe petard in raket, k temu pa je svoj delež prav gotovo prines lo neneh no opozarjanje in osveščanje otrok v osnovnih šo lah s strani vodj e policij skega oko li ša. Ne moremo pa mimo dej stva, da na policiji vsako leto beležimo več prij av s strani starejš ih obča no v in mater malih otrok, kate re pokanje in povzročanje prekomemega hrupa predvsem v nočnem času ze lo moti . Zaradi tega policija svetuje, da se metanju razn ih petard odpovejte, saj j e ve liko načino v, s kate rimi lahko slavite bož i čne in novoletne praznike, starše otrok pa še posebej opozalj amo, da s tem , ko svoj im otrokom dajo denar za

nakup pirotehnike prevzamejo vso odgovomost za ravnanje svojih otrok in za njih tudi materialno in kazensko odgova lj ajo.

Za ti ste, ki se pa metanju petard, spu ščanju raket in uporabi druge pirotehnike ne morejo upreti pa velja, da je njihova uporaba " dovoljena" v čas u od 26.12.2002 do 02.01.2003 med 07.00 in 20.00 uro, vendar samo izven nase lj enih kraj ev, otroci pa lahko pirotehniko uporab lj aj o le pod nadzorstvom in s pri volitv ijo staršev. Pirotehni č ne izdelke pa j e strogo prepovedano uporabljati v bli žini šol, vrtcev, domov za ostarele, bolni šnic, av tobusnih po stajali šč, trgovskih in gostinsk ih lokalov, cerkev in ostalih javnih krajev, kjer se zbira večje štev ilo ljudi. Ne nazadnj e pa ne smemo pozabiti , da razno pokanje po vz roča veliko vznemirj enost in prestrašenost tako domač ih kot di vjih živa li. Držimo se reka, da drugim ne poč nimo stvari , za katere želimo, da jih ti ne bi počeli nam . Tako, kot vsako leto bo tudi letos vodja pol icij skega okoliša Videm z nevarnostmi in neželj enimi posledicami uporabe pirotehnike seznani l vse u čence od 5 - 8. ra zreda OŠ Videm in OŠ Leskovec. Na koncu mi do volite, da se vsem občanom občine Videm zah valim za sodelovanje in vam vošč im vesele bož i čne in novoletne praznike, v pri haj aj očem letu 2003 pa vam žel im obilo uspeha, sreče, varnosti , izpolnitev vse h skritih želja, osebnega zadovolj stva in zdravja. y

,

Vodja paliCijskega okoliša Miran BRUMEC

Prav tako vam sporočam , da v prostorih občine Videm še vedno deluje policij ska pisarna, katera bo od 1. 1.2003 za vas delovala dvakrat tedensko in sicer vsako sredo med 14.00 in 15.00 uro in vsak petek med 8.00 in 9.00 uro, kamor lahko tudi pokli čete po telefonu na tel, števi lko 76 ~ 09 08 in se o zadevah s p odročja policijskega deL _ pogovorite z vodjo policij skega okoliše Miranom Brumcem .

Planinsko društvo haloze organiziralo tradicionalni jesenski pohod kAvguštinu Nova knjiga spominov Pot do vrha ni bila niti najmanj naporna, vse skup aj smo vzeli bolj za zabavo, da se malo razgibamo, naredimo nekaj za svoje telo in si tako naberemo novih moči. Avguštinov grič - s 507 metri tudi najvišji vrh v osrednjih Halozah - je tistega lepega sobotnega dopoldneva kar vabil v svoj Objem. 23_ november je bil čudovit dan, sonce nas je spl-emljalo ves čas na poti in tudi prijetni dru ž bi planincev bi se človek težko odrekel. Zbrali smo se že v Zg. Leskovc u pri Leski, potem pa z avtob usom pot nadalje va li v doliino Vel ike Vamice, odkoder pa je bilo treba vzeti pot pod noge in se povzpeti k dve ma

haloški ma biseroma, tako namreč mnog i pravijo obmejnima in danes tudi lepo obnov ljenima cerkvama p osvečen im a sv. Avgušt inu in sv. Magdaleni. Ta znana romarska pot namreč postaj a tudi vse bolj obi skana tu ri st i čn a in pl aninska pot, do Avg uština pa se pride po mnogih, tudi skri vnih poteh, z griča paj e č udov it razgled daleč naokorg. Imeli smo to srečo, daj e bilo ti stega dne zelo jasno vreme in smo videli d a l eč. Na vrhu smo se o krepča li , malce o dpoč ili , potem pa v cerkvici sv. Avguština s pesmij o obogati li svečan trenutek, ko j e mag. Ivan B ož ičko gospodu Janezu Šmigocu Gorskemu, skrbniku in klju ča rju obeh cerk va, v skrb i z ro č il no vo kllj igo spominov in vti sov. Stara iz leta 191 6 (d ruštvo si jo m očno želi v

27

H POTEH oskrbo) je namrec ze prepolna, v njej pa so shranjeni zanimivi verz i in pri povedi, spo mini mnogih , ki so v skoraj 100 letih bili pri Avguštin u in mu s svojim obiskom dal i svojstven pečat. Tudi planinci so med njimi , in čez leta bo zanimivo pogledati ter prebrati , kaj smo zap isali v novembru

pohodniki dobro, predvsem pa doma če počutili v Halozah. T. Mohorko

ZGODBA, KI SI JO VELJA ZAPOMNITI Po Veliki Varnici

2002. Pohodniki smo pri če li pot pri Pernekavi kapeli v Veliki Varnici. Pot smo zastav ili tako, da nasje vod il a na najvišji vrh v osrednj ih Halozah. Ves čas pohoda namje družbo delal dež in megla, za to je bila pot še bolj prijetno težka in očarljiva , saj smo zvon iz cerkve sv. Avguština zaslišali mnogo prej , kot zag ledali zvo nik. Po prihodu na vrh smo si ogledali notra njost cerkve sv. Avg uština in sv. Magdalene.

Lepa narava je vplivala tudi na

počutje

pohodnikov.

V DOLINO DO FOSNARIČE VIH Pot v dolino Ve like Varniceje bila prav tako posebna, že pod Avguštinam se je bilo treba spet ustaviti , tokrat pri Tereziji Meško, ki jo na ta kraj vežejo prav tako lepi spomini, še posebej, kerje tod preživela otroštvo in mladost, z dru žino pa sc v rojstno hi šo pogosto vrača. Pri Terezij i smo na zdravili , z navdušenjem s premljali delovni " dvo boj" takrat še kandidatov za župana: Branka Mariniča in Friderika Bračiča, ki sta se pomerila kar v sekanju drv, oba pa dokazala, daj ima to de lo gre kar dobro od rok. V spom in na ta dogodek smo naredili nekaj fotografij , se tudi od srca na smejal i, potem pa poh iteli na pot, do Fo s narič ev ih , kjer nas j e čakala domača ..,...(užina" in haloška kap ljica.

Bi/oje lepo. še več, čudovito. nepozabno in mnogi /lam lahko samo ca vidajo. Prih odnjič bOlllo vceli s sebOj še koga, samo s seboj bo moral vceti veliko dobre volje, ca vse ostalo poskrbi orgallizalOl: /n za konec velja prav posebna zahvala tudi Janku Koze/u, ki je bil tudi tokrat v vlogi g lavnega orga ni:=alorja pohoda in se je :=elo potrudil, da smo se

Na koncu pa še skupinski posnetek Iz nahrbtnikov smo nadomestili izgub ljeno tel esno moč , zapeli nekaj ljuds kih pesmi , in pred odhodom v dolino pozvonili za s rečno vrnitev. Pot nas je nato vodila po gozdu, gozdnih in travniških jasah navzdol v grabo, še l esteče li stje pod nogami ter vete r in dež so pričarali lep pozno jesenski dan v Halozah. Pot nas je pripe ljala na kmečki turizem, v obno vlj eno kmečko hišo z vročo krušno pečj o, kjer sta nas mlada dva sprej e la in postregla z dobrotami tega de la Hal oz, za prešerno razpo loženje sta pos krbela rujna kapljica in lj udsk i godec. Pozno popoldan smo zapustili prij etno kmečko izbo ler nadalj eva li pot do i zhod iščne točke pohoda. Res, ve li ka in kulturno- turist i čno za nimi vaje Ve li ka Varn ica. Predsednik PD Haloze Mag. Ivan Božička

Planinsko društvo Haloze želi članom, simpatizerjem in občanom občin Zetale, Podlehnik, Gorišnica, Zavrč in Videm, vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto.

v

28

v

OBISK PRI NAJSTAR JSI OBCANKI v

Elizabeta Smigoc iz Belavška praznovala častitljiv 95. rojstni dan Da biji zdravje služilo še dolgo let Elizabeta Šmigoc iz Belavška 45 pri Zgornjem Leskovcu je najstarejša prebivalka v občini Videm in nekaj zadnjih let so srečanja z njo pravi dogodek. Tudi na letošnji praznični 31. oktobra smo se srečali s slavljenko, ki je dopolnila že 95 let, ki pa jih takole na prvi pogled dobro skriva. Praznovanje so slavljenki domači pripravili v lokalu Leska, kjer živi in gospodari njen vnuk Jože z družino, sicer predsednik sveta KS Leskovec, ki pa je na babico zelo ponosen in jo velikokrat obišče. Z dobrimi željami in majhno pozornostjo pa so na najstarejšo občanko spomnili tudi v vodstvu občine Videm in jo ob prazniku

Petindevetdesetletna Elizabeta je klj ub v isoki starosti še kar dobrega zdravja, nJ in tamji kaj nagaja, ve ndar prav i. da se ne da, ko pa se ponudi priložnost pa tudi zapl eše in zna biti po s k o čna kot v mladosti. Imela j e bogato, a težko življ enj e, povedo nj eni doma č i , vendar vztraj nost in haloška trnla stajo ohranjal i pri močeh. Je ponosna mama dve ma hčerama in sinu, danes že 22-krat babica, 35-krat pra babica, od lanskega slavja pa se jije izpolnila še ena ve lika želja, sajj e postala že praprababica mali A madeji.

vnovič

obiskali. Slavljenki E lizabetije v imenu občine Videm najprej čestital podžupan mag. Janez Me rc, njego vi čes titki pa so se pridružili še Bernarda Galun, predsednica odbora za soc ialna vprašanj a v videm ski občini. pa č l ana odbora Udo Nendl in Štefka Zagoranski , Brigita Po la nec, tajni ca KS Leskovec, in predsednik leskovške KS Jože Zavec, ki je tudi Elizabetin vnuk. Dobro vo ljo so med zbrane v lokalu Leska v Leskovcu pones li tudi domači ljudski pevci - Be rnardka in pevke iz Strmca s harmonikaljem, slavlj enki pa podarili nekaj izbranih ljudskih pesmi.

Čestitke ob visokem jubileju.

ln še skupen posnetek, ki bo vsem skupaj ostal v lepem spominu.

TekstiII foto: TM