Bean Bag

  • November 2019
  • PDF

This document was uploaded by user and they confirmed that they have the permission to share it. If you are author or own the copyright of this book, please report to us by using this DMCA report form. Report DMCA


Overview

Download & View Bean Bag as PDF for free.

More details

  • Words: 621
  • Pages: 2
Vreče sedeži v 60. letih V šestdesetih letih se je začelo novo oblikovalsko obdobje, zanimivo in spremenjeno tako v zamislih kot v eksperimentiranju, z novimi pogledi, barvami in materiali, ki so jih nenehno predstavljali zaradi spremenjenih tehnologij. Nova generacija oblikovalcev

je

zavračala

ideje

in

vrednote

organskega

modernizma

z

eksperimentiranjem z novimi materiali, kot je plastika, da bi ustvarila novo pohištvo v živih barvah in gibljivih oblikah. V stanovanjih tistega časa, ki so bila opremljena z dobro mero oblikovalskega zavedanja, praviloma niso manjkali skandinavski stoli in jedilni pribor iz nerjavečega jekla ter italijanske luči in stekleni izdelki. Danski oblikovalec Verner Panton ter italijanska Joe Colombo in Anna Castelli-Ferreri so izkoristili spremenjene čase, naklonjene eksperimentiranju s plastiko in materiali, da bi ulovili futurističen slog oblikovanja 60. let. Ta je vpeljal estetiko popa v pohištvo in notranje opremljanje. Panton je bil uradno prvi, ki je razvil napihljivo pohištvo. V času, ko so predstavljali od plastičnih stolov do napihljivega pohištva, so nastale tudi vreče sedeži – in sicer leta 1969. V sedemdesetih letih je notranja oprema in oblikovanje postalo divja vožnja. Splošno razpoloženje je bilo zamračeno s številnimi dogodki po svetu, od vietnamske vojne, študentskih protestov do drugih političnih nemirov. Mnogi konservativni oblikovalci, kot Paolo Deganello in Ettore Sottsass, so zavračali sodobno gibanje, oblikovalec napihljivega pohištva Verner Panton pa je izgubil svoje mesto v središču oblikovalskega prizorišča. Eden od konceptov, ki se ni izgubil, je bila ideja o uporabi polistirena (po domače stiropora) v pohištvu. Tega so uporabili tudi trije italijanski oblikovalci, Piero Gatti, Cesare Paolini in Franco Teodoro, ki so za italijansko pohištveno podjetje Zanotta konec leta 1968 oblikovali domnevno prvi vrečast naslanjač (bean bag) – sacco. Cesare Paolini se je rodil leta 1937 Genua in Franco Teodoro in Piero Gatti pa v Torinu. Skupaj so začeli delati na področju oblikovanja leta 1965, preusmerili so se v arhitekturo, dekoracijo, industrijsko in urbano oblikovanje, produktni razvoj in grafično ter korporativno oblikovanje. Leta 1968 so predstavili svojo najbolj znano stvaritev, vrečo, ki je postala bolj znana pod imenom fižolasta

vreča (bean bag). Postala je hipni vsesvetovni pojav in vodilna ikona sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Danes je razstavljena v galerijah in muzejih, med drugim tudi v newyorški MoMi, ter je prejela številne oblikovalske nagrade. Prvobitno je bila označena za anatomski stol in je bila prvi množično proizveden tovrstni kos pohištva. Vreče naslanjači so bile izdelane iz polivinila in napolnjene s stiroporom, torej izdelane iz materialov, ki so bili za tisti čas zelo nenavadna. Ti stoli pa so bili zato lahko prilagodljivi telesu. To je bil revolucionarni koncept, obenem pa je ta vsesplošno priljubljen izdelek izražal pohištvo, kot nekaj, kar se mora premikati s človeškim telesom. Sacco je izražal, da pohištvu ni treba biti statično in določeno, to pa je nagovarjalo mlajšo publiko, čeprav je bil všeč tudi marsikateremu predstavniku starejše generacije. Vrečo naslanjač še vedno izdelujejo pri italijanski oblikovalski in pohištveni znamki Zanotta in v nasprotju s številnimi cenejšimi kopijami je na voljo tudi v vseh mogočih barvah in materialih. Čeprav so ga izboljšali tako pri velikosti kot obliki, njegova prvotna oblika v splošnem ostaja enaka. Koncept tega izdelka je bil novost v različnih pogledih. V nasprotju z običajnim pohištvom ga je mogoče zlahka prestavljati iz sobe v sobo ali tudi na vrt ali balkon, njegovo spremenljivost pa izraža tudi vedno drugačna oblika. Visoko cenjena je tudi njegova udobnost ter to, da se lahko prilagaja različnim postavam. Dandanes se tovrstne stole uporablja za različne namene, ne da bi imeli svojo ciljno skupino. Preprosto so udobni stoli za poležavanje in lenarjenje, v njih svoj prostor za dremež najdejo tudi domači ljubljenci. Notranji opremljevalci uporabljajo vrečaste stole, kadar želijo v stanovanju ali pisarni dodati rahel oblikovalski poudarek. Ti stoli so idealen poligon za različne vzorce, materiale, barve in velikosti.

Related Documents

Bean Bag
November 2019 21
Bean
October 2019 21
Sawney Bean
August 2019 16
Coffee Bean
December 2019 20
Coffee Bean
June 2020 3