Balkan Civil Practices #3 (macedonian)

BALKANSKA MRE@A ZA RAZVOJ NA GRA\ANSKOTO OP[TESTVO Vo sorabotka so

Balkanski gra|anski praktiki

#3

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Partnership in Action - Strengthening Balkan Civil Society Development Network This project is funded by the European Union Partnerstvo vo akcija - Zajaknuvawe na Balkanskata mre`a na gra|anskoto op{testvo Proektot e finansiran od Evropskata Unija Balkanski gra|anski praktiki [#3]



© Balkanska mre`a za razvoj na gra|anskoto op{testvo i ECAS Avtorskite prava se za{titeni. Bez eksplicitna dozvola od Balkanskata mre`a za razvoj na gra|anskoto op{testvo nitu eden del od ovaa publikacija ne smee da se publikuva, vo bilo koja forma. Kopii od publikacijata mo`e da se nara~aat po po{ta ili e-mail na slednata kontakt adresa: Balkanska mre`a za razvoj na gra|anskoto op{testvo (BCSDN) Makedonski centar za me|unarodna sorabotka (MCMS) - Sekretarijat Izvr{en direktor na MCMS: Sa{o Klekovski Koordinator na BCSDN: Tawa Hafner - Ademi Adresa: Nikola Parapunov bb. P.F. 1060 - Skopje, Makedonija E-po{ta: [email protected]

Izdava~: Makedonski centar za me|unarodna sorabotka Avtor: Marika Harjula, ECAS, Belgium Ureduva~ na tekstovi: Tawa Hafner - Ademi, MCMS, Makedonija Preveduva~: Pqatina Rexepi Dizajn i obrabotka: Koma, Skopje, Makedonija Pe~ati: Borografika, Skopje, Makedonija Publikuvano vo Makedonija, fevruari 2007

CIP – Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka “Sv. Kliment Ohridski”, Skopje 341.171.073.52(4-672EU):061.2(035) HARJULA, Marika Prira~nik za gra|anski organizacii: izvori za finansirawe od Evropska unija / [avtor Marika Harjula] – Skopje: Makedonski centar za me|unarodna sorabotka, 2007. – 261 str. ; 24 sm. – (Balkanski gra|anski praktiki; 3) Prevod na deloto: A guide to European Union for NGOs / Marika Harjula ISBN 978-9989-102-41-4 a) Evropska unija – Finansirawe nevladini organizacii- Prira~nici COBISS.MK-ID 69024778

Ovoj dokument e publikuvan so finansiska podr{ka od Evropskata unija. Odgovornosta za sodr`inata na ovoj dokument e na BCSDN i ECAS i istiot vo nitu eden slu~aj ne gi otslikuva stavovite na Evropskata unija.



Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

SODR@INA GLAVA 1 7 Voved vo finansiraweto od EU 7 1.1 Op{t voved 7 1.2 Buxet na EU 10 1.3 GD i slu`bi za nadvore{no finansirawe 13 1.4 Reforma na upravuvaweto so nadvore{na pomo{ 16 1.5 Soveti na EKAS za dobivawe fondovi za nadvore{no finansirawe 16 1.6 Prilozi 19 GLAVA 2 22 Finansirawa od fondacii i korporativni sponzori 22 2.1 Voved vo fondacii 22 2.2 Kategorizacija 23 2.3 Finansirawe od fondacii 24 2.3.1 Karakteristiki na sektorot na fondacii 24 2.3.2 Sektorot na fondacii vo novite zemji ~lenki na EU 2.4 Mapa na sektorot na fondacii 25 2.5 Proces na aplicirawe 28 2.5.1 Preliminarno istra`uvawe 28 2.5.2 Osnovi na predlog-proektot 31 2.6 Voved vo korporativni sponzori 33 2.7 Profili na fondacii i korporativni sponzori 33 2.7.1 Fondacii 33 2.7.2 Korporativni sponzori 68

25

Balkanski gra|anski praktiki [#3]



GLAVA 3 72 Interni buxetski stavki 72 3.1 Spisok na interni buxetski stavki 72 3.1.1 Audiovizuelni sredstva, mediumi, pe~at, komunikacii i informirawe 77 3.1.2 Gra|ansko op{testvo, evropski asocijacii, napreduvawe na Evropa, GO 85 3.1.3 Obrazovanie, obuka, mladi i kultura 93 3.1.4 Vrabotuvawe i socijalni raboti 100 3.1.5 Energija i transport 108 3.1.6 Pro{iruvawe 112 3.1.7 Pretprijatija 114 3.1.8 Okolina 117 3.1.9 Zdravstvena za{tita i za{tita na potro{uva~ite 3.1.10 Pravda i vnatre{ni raboti 127 3.1.11 Istra`uvawe, tehnolo{ki razvoj 135 GLAVA 4 139 Strukturni fondovi i koheziskiot fond 139 4.1 Politikata na eu za socijalna, ekonomska i teritorijalna kohezija 140 4.1.1 Op{to 140 4.1.2 Programirawe i osnovni principi 143 4.2 Strukturnite fondovi i koheziskiot fond 149 4.2.1 Strukturnite fondovi i koheziskiot fond vo periodot 2000-2006 godina 149 4.2.2 Strukturnite fondovi i koheziskiot fond vo periodot 2007-2013 godina 158 4.2.3 Evolucija na instrumentite i celite 164 GLAVA 5 165 Nadvore{ni buxetski stavki 165 5.1 Lista na buxetski stavki 165 5.2 Finansirawe na programite 168 5.2.1 Op{ti informacii za finansiraweto na programite 168 5.2.2 Programi vo tematski kategorii 169



Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

123

GLAVA 6 213 Pretpristapna pomo{, pomo{ za Zapaden Balkan, evropska sosedska politika 213 6.1 Pretpristapna pomo{ 213 6.1.1 Instrument za pretpristapna pomo{ IPA (IPA) 213 6.1.2 Centralna i isto~na Evropa 218 6.1.3 Turcija 228 6.2 Pomo{ za zapaden balkan - KARDS 230 6.3 Evropskata sosedska politika (ENP) 235 6.3.1 Mediteranskite i zemjite ne~lenki 240 6.3.2 Drugi buxetski stavki koi ne se pokrivaat so MEDA 243 6.3.3 Isto~na Evropa i Centralna Azija - TACIS (TACIS) 243 6.3.4 Korisni veb-stranici 247 GLAVA 7 249 Korisni linkovi i kontakti

249

ZA SERVISOT ZA EVROPSKA GRA\ANSKA AKCIJA EKAS (ECAS)

256

BALKANSKA MRE@A ZA RAZVOJ NA GRA\ANSKOTO OP[TESTVO (BCSDN) MAKEDONSKI CENTAR ZA ME\UNARODNA SORABOTKA (MCMS)

258

261

Balkanski gra|anski praktiki [#3]





Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

GLAVA 1

Voved vo finansiraweto od EU 1.1 OP[T VOVED Celta na na{iot prira~nik e da se obezbedi kratok pregled koj gi spojuva informaciite rasprskani po veb-stranicite na razli~ni generalni direktorati na Komisijata. Ako go koristite na{iot prira~nik za identifikacija na mo`ni programi od interes, pa potoa da se obratite na poso~enite veb-stranici, }e najdete pove}e detali za programi i povici za tenderi, kade ima razlika od eden GD do drug. Primeri za vidovite na finansirani proekti se dostapni na veb-stranicite na nekoi od GD. Evropskata komisija e sekako najgolemiot donator na Evropa. Se procenuva deka 1 milijarda evra (od vkupniot buxet od okolu 100 milijardi evra) se raspolo`livi za proekti na GO, a toa e vrvot na ledeniot breg. Mnogu e storeno vo poslednata decenija od strana na samite GO so poddr{ka na evropskiot parlament vo nasoka na zgolemuvawe na buxetot fokusiran pove}e na ekonomskite politiki kon prakti~no sekoja oblast na aktivnost generirana od gra|anskite asocijaciii. Poradi ova, problemot ne e vo nedostigot na programi ili fondovi. Tie pokrivaat mnogu {irok delokrug na aktivnosti. Prakti~no, sekoj proekt koj ima vistinska evropska dimenzija i mo`e da se povrze so politikite na EU, nao|a soodveten fond. Problemot le`i pove}e vo imaweto dobra strategija za prio|awe do buxetot na EU.

Balkanski gra|anski praktiki [#3]



Uspe{noto dobivawe fondovi po~nuva so sposobnosta za prio|awe do to~nite informacii za toa {to se bara

Ako vie i va{ata organizacija potro{ite neophodno vreme na usvojuvawe na strate{kiot pregled i procenuvawe na osnovnite pravila so cel da se izbegnat stapicite vo usoglasuvaweto na dogovorite i upravuvaweto so finansiite, apsolutno ne postoi pri~ina da prodol`ite da gi gubite mo`nostite nudeni od evropskite proekti. Poradi ova, vo ova vovedno poglavje nie sme vklu~ile soveti za olesnuvawe na dobivaweto evropski fondovi. Uspe{noto dobivawe fondovi po~nuva so sposobnosta za prio|awe do to~nite informacii za toa {to se bara. Potoa, ova mora da bide pridru`eno od re{enosta da se odi dokraj. Potrebno e isto taka da gi procenite argumentite za i protiv finansirawe od EU. Od edna strana, negativnite aspekti zavisat od mnogu strogite i birokratski sistemi koi ja opkru`uvaat ovaa praktika. Osobeno malite GO treba da gi procenat ovie nepovolni okolnosti:



Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

• Finansiskite barawa se premnogu golemi. Za sre}a, se slu~i popu{tawe vo baraweto za garancija i organizaciite ne mora sekoga{ da ja obezbedat nea. Sepak, vo onie slu~ai koga toa se bara, nao|aweto garancija za proekt, vo klima vo koja bankite, duri i onie socialno-ekonomskite i bliski na toj sektor baraat aktiva ili celosno pokritie vo gotovina, mo`e da se poka`e kako nevozmo`no. • Procedurite na aplicirawe se premnogu te{ki. Za tipi~en odgovor na povik za dostavuvawe izrabotka na buxet vo specijalen format , nabavuvawe obvrzuva~ki pisma od kofinansierite i za ispolnuvaweto na site formalni barawa, kako {to se izjavi od banki i revizori, e potrebno okolu eden mesec. Potrebno e da se blokirate cel eden den samo za da gi sostavite site dokumenti na pravilen na~in vo zape~ateni koverti, pred istekot na rokot. Potrebno e golema zalo`ba za sostavuvawe na aplikacijata zatoa {to taa mo`e da bide odbiena od ~isto formalni pri~ini: statutite bile na pogre{en jazik; nedostigale smetkite itn. • Odnapred odreden i premnogu strog pristap mo`e da ja zadu{i kreativnosta. ^esto pati molbite se odobruvaat ili otpa|aat pove}e poradi sovpa|awe so postoe~ki objektivi, koi odrazuvaat programi prethodno odobreni od instituci-

ite, otkolku poradi nivnite mo`nosti za pomestuvawe na granicite na politikite. Osven toa, dozvolenite otstapki vo buxetot ili promenite vo vremenskiot razmer se mnogu restriktivni, ote`nuvaj}i im na GO da eksperimentiraat so razli~ni na~ini na vr{ewe na rabotite za vremetraeweto na eden proekt. Od druga strana, rabotata so fondovite na EU mo`e da bide isplatliva. Iako popolnuvaweto na formularite za aplikacija e ma~no, toa isto taka e dobra ve`ba za strate{ko planirawe. Toa ne samo {to go podobruva kapacitetot na finansiskoto upravuvawe na edna organizacija, tuku gi obvrzuva GO da baraat partneri, {irej}i gi na toj na~in nivnite mre`i na drugi zemji i organizacii. Mnogu ~esto, fondovite na EU mo`e da se koristat za eksperimentirawa so novi {emi – na pr. za urbanata regeneracija, sozdavaj}i ogromno znaewe, delej}i evropski mre`i i probivaj}i go kalapot na potradicionalni izvori na finansirawe od strana na nacionalnite vladi ili lokalnite avtoriteti. Isto taka, iskustvoto steknato od rabotata so fondovite na EU ja olesnuva rabotata so drugi tela na finansirawe.

Evropskata Unija e edna od glavnite akteri vo asistiraweto na me|unarodnata sorabotka i razvoj. Evropskata zaednica i zemjite ~lenki vkupno obezbeduvaat nad 50% od celokupnata svetska Slu`bena pomo{ za razvoj - ODA (Official Development Assistance) i pove}e od dve tretini grantovi. Samata komisija e odgovorna za 10% na ODA.

Evropskata Unija e edna od glavnite akteri vo asistiraweto na me|unarodnata sorabotka i razvoj. Evropskata zaednica i zemjite ~lenki vkupno obezbeduvaat nad 50% od celokupnata svetska Slu`bena pomo{ za razvoj - ODA (Official Development Assistance) i pove}e od dve tretini grantovi. Samata komisija e odgovorna za 10% na ODA. Nadvore{nata pomo{ zasega se upravuva od ~etiri generalni direktorati (GD) na Evropskata komisija. Tie se: 1) Kancelarija za sorabotka i za evropskata pomo{; 2) GD za odnosi so stranstvo; 3) GD za razvoj; 4) Evropskata kancelarija za humanitarna pomo{ (ECHO). Postapkata na upravuvawe so nadvore{nata pomo{ dadena od Evropskata Unija od neodamna e vo revizija. „Reformata na nadvore{nata pomo{“, koja se orientira kon pogolema efikasnost, ~uvstvitelnost kon problemite vo zemjite vo razvoj i kon poefikasna upotreba na fondovite, opfati vremensko rastojanie od ~etiri godini (2002-2006). Reformata, koja e

Balkanski gra|anski praktiki [#3]



vo tek, im dava pove}e avtonomija i odgovornost na delegaciite na Evropskata komisija vo zemjite vo razvoj. Kako rezultat na ova, mnogu fondovi i buxetski stavki }e bidat upravuvani na decentraliziran na~in, so direktno vklu~uvawe na delegaciite na EU vo soodvetnite zemji. Za pove}e informacii i za poslednite dopolnuvawa na procesot na reformirawe, ve molime sovetuvajte se na sledniot link: http://www.europa. eu.int/comm/europeaid/reports/reform_def_en.pdf

1.2 BUXET NA EU Finansiskite perspektivi 2007-2013 Ovoj prira~nik doa|a vo vreme koga ima dogovor za finansiskite perspektivi za 2007-2013 (april 2006) i toa sleduva po postignuvaweto na politi~kiot dogovor na krajot na britanskoto pretsedatelstvo na EU vo dekemvri 2005 g. Rezultatot na ovie pregovori mo`e da se sfati kako kompromis. Vo soop{tenieto (juli 2004), Komisijata predlo`i zgolemuvawe na u~estvoto na prihodot na EU so cel odr`uvawe na 1,24 % od bruto-nacionalniot dohod, koj vo sekoj slu~aj }e podrazbira{e nekakva redukcija na postoe~kite resursi kako rezultat na pro{iruvaweto. Na ovoj na~in, isto taka be{e predlo`eno modificirawe na strukturata na finansiskata perspektiva so cel ostvaruvawe poefektivna implementacija na fondovite, so glaven fokus na zgolemuvawe na konkurentnosta i vrabotenosta. Me|utoa, Sovetot vo dekemvri 2005 g. se soglasi so finansiskite perspektivi 2007-2013 (kako {to be{e odredeno vo Dokumentot 15915/05, po predlog od avstriskoto pretsedatelstvo) i pritoa ja namali gornata granica na samo 1,045%, t.e. 862.4 milijardi evra.

10

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Parlamentot, nezadovolen od reduciraniot buxet, pobara zgolemuvawe od 12 milijardi, no, vo april 2006 g., so pregovorite so avstriskoto pretsedatelstvo, se postigna dogovor za zgolemuvawe od samo 4 milijardi evra. Ova zgolemuvawe e koncentrirano na programi vo oblasta na konkurentnosta i inovaciite, so glaven fokus na transevropskite mre`i, u~eweto cel `ivot i R&D (R&D) (istra`uvawe i razvoj). Na ovoj na~in, jasno e deka

rezultatot be{e kompromis i komisionerot za finansisko programirawe i buxet, Gribauskajt (Grybauskaite), me|u drugite, go pozdravi postignuvaweto na dogovorot, no zabele`a deka ova ne e potrebniot buxet za idninata na Evropa. Spored toa, revizijata na buxetot na EU 2008 od mnogumina e pozdravena kako mo`nost za popravka na buxetot na EU pred 2013 g.

Buxetskata postapka Buxetskata postapka, utvrdena vo ~lenot 272 na EEZ, gi zacrtuva etapite i vremenskite ograni~uvawa koi mora da se po~ituvaat od strana na Sovetot i Parlamentot (dvete race na buxetskiot avtoritet): Ovaa postapka, kako {to se definira vo dogovorot, se protega od 1 septemvri do 31 dekemvri na godinata {to £ prethodi na buxetskata godina za koja se raboti. Nakratko, podgotovkata na buxetot e vo osnova postapka vo tri fazi. 1) Komisijata podgotvuva preliminaren nacrt-buxet vo maj. Prethodno, }e bidat odr`ani diskusii vo tri nasoki me|u Komisijata, Parlamentot i Sovetot, pred usvojuvaweto na preliminarniot nacrt–buxet. Buxetot preminuva vo Sovetot za razgleduvawe od ekspertite na buxetot. Potoa se podnesuva na KOREPER (COREPER), koj }e glasa so kvalifikuvano mnozinstvo, potoa toj }e odi vo Sovetot za buxet. Trgnuvaj}i od ova glasawe, Sovetot go utvrduva nacrt-buxetot (krajot na juli). 2) Vo slednata etapa, nacrt-buxetot preminuva vo Parlamentot za prvoto ~itawe. Govornicite (Rapporteurs) na razli~nite komisii izgotvuvaat amandmani vrz osnova na preporakite na ~lenovite na komisiite, koi potoa i se podnesuvaat do Komisijata za buxet. Komisijata za buxet potoa gi razgleduva site amandmani podneseni od komisiite i politi~kite grupi na edna dolga sednica na Komisijata i taa odlu~uva za nejzinata pozicija po sekoj amandman pred glasaweto za buxetot na plenarna sednica odr`ana vo oktomvri. Vo ovaa faza, sudbinata na amandmanite na buxetot e re~isi re{ena, i pokraj vtoroto ~itawe koe pretstoi. 3) Vo tretata faza, nacrt-buxetot mu se vra}a na povtorno ~itawe na Sovetot vo tretata nedela na noemvri. Sovetot ja

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

11

So cel ostvaruvawe proekti i aktivnosti, Komisijata dodeluva pari~ni sredstva vo forma na grantovi. Aktivnostite i proektite koi }e bidat razgledani mora da se odnesuvaat na politikite na EU

Komisijata isto taka izgotvuva dogovori za javni nabavki za nabavka na stoki, izvr{uvawe raboti ili obezbeduvawe uslugi. Ovie dogovori se izgotvuvaat po povicite za tenderi

ima mo}ta da go promeni nacrt-buxetot, da gi zeme predvid amandmanite izglasani od Parlamentot pri prvoto ~itawe. Sovetot mo`e, vo ovoj moment, da dade predlozi. Potoa nacrt-buxetot se korigira i se vra}a vo Parlamentot kon krajot na noemvri. Vo sredinata na dekemvri, Parlamentot gi razgleduva amandmanite i predlozite dadeni od Sovetot i vo pogolem del }e go zadr`i istiot buxet vraten od Sovetot. Me|utoa, toj go ima pravoto da go prifati ili da go odbie. Za kone~nata verzija se glasa na plenarna sednica vo dekemvri, na koja pretsedatelot na Parlamentot go proglasuva usvojuvaweto na buxetot i toj sega mo`e da se primenuva.

1.2.1 OBJASNUVAWA NA FINANSISKITE ARAN@MANI Grantovi i javni nabavki So cel ostvaruvawe proekti i aktivnosti, Komisijata dodeluva pari~ni sredstva vo forma na grantovi. Aktivnostite i proektite koi }e bidat razgledani mora da se odnesuvaat na politikite na EU. Grantovite mo`e da se dodelat vo razni oblasti, kako {to se: istra`uvaweto, obrazovanieto, zdravstvoto, za{titata na potro{uva~ite, za{titata na okolinata, humanitarna pomo{ itn. Razli~nite oblasti se kategoriziraat po buxetski stavki (objasneto podolu). Dodeluvaweto na grantovite e odgovor na povici za predlozi objaveni od Komisijata na nivnite internet-stranici; preku pokanite za pribirawe ponudi se povikuvaat kandidatite da pretstavat, vo odreden rok, predlog za akcija koj se sovpa|a so sledenite celi i gi ispolnuva baranite uslovi. Ovie povici za predlozi mo`e isto taka da se objavat vo Slu`beniot vesnik na Evropskata Unija – C-serii. Komisijata isto taka izgotvuva dogovori za javni nabavki za nabavka na stoki, izvr{uvawe raboti ili obezbeduvawe uslugi. Ovie dogovori se izgotvuvaat po povicite za tenderi. Za pove}e informacii, treba da se konsultirate na stranicite na raznite oddelenija na Komisijata i Slu`beniot vesnik na Evropskata Unija, kade {to se objavuvaat oglasite za tenderi.

Buxetski stavki 12

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Buxetskite stavki se kodiraat vo zavisnost od oblastite na politikata. Daden e eden primer koj objasnuva kako sekoja

oblast na politikata se analizira vo novata nomenklatura. Buxetskata stavka: 15 02 02 02 stoi za: Politika: 15 (Obrazovanie i kultura) Poglavje: 15 02 (Obrazovanie) ^len: 15 02 02 (Op{to i visoko obrazovanie) Paragraf: 15 02 02 02 (Sokrates)



1.3

GD I SLU@BI ZA NADVORE[NO FINANSIRAWE

EUROPEAID Komisionerot Ferero Valdner (Ferrero-Waldner), za GD za nadvore{ni odnosi, se javuva vo uloga na pretsedava~, a komisionerot g. Luis Mi~el (Louis Michel), za GD za razvoj, vo uloga na izvr{en direktor na EuropeAid. Kancelarijata gi primenuva instrumentite za nadvore{na pomo{ na Komisijata, koi se finansirani od buxetot na Evropskata zaednica i Evropskiot fond za razvoj (EDF). Ovoj ured upravuva so site fazi na ciklusite na proekti na 80% od programite za pomo{ na EU (Afrika, Karibi i Pacifik, Mediteran, Zapaden Balkan, porane{en Sovetski Sojuz, Azija i Latinska Amerika) i nad 80% od godi{niot buxet od 9,6 milijardi evra na EU za nadvore{na pomo{. Od 1 januari 2001 g., koga se osnova kancelarijata za sorabotka EuropeAid, GD za nadvore{ni odnosi so stranstvo i GD za razvoj se odgovorni za pove}egodi{ni programi i EuropeAid do krajot na ciklusot na proekti. Celta e da se odvojat politi~kite i strate{kite pra{awa od identifikacija i sproveduvawe na proektite. Detali za Kontakt: European Commission EuropeAid H 05, B-1049 Brussels Tel. +32 2 299 4237/4825, Faks +32 2 299 6407 E-po{ta: [email protected] Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/europeaid



PE 331.944; RR/509681EN.dok str. 366

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

13

GD ZA NADVORE[NI ODNOSI (RELEKS) GD za nadvore{ni odnosi e odgovoren za odnosite so zemjite nadvor od zonata na EU i me|unarodnite organizacii, kako {to se Obedinetite nacii. Toj e isto taka odgovoren za administrirawe na nad 120 delegacii na Komisijata vo treti zemji. Komisionerot za nadvore{ni odnosi e g-|a Benita Ferero-Valdner (Benita Ferrero-Waldner), koja e primarna vrska na Komisijata so visokiot pretstavnik za zaedni~ka nadvore{na i bezbednosna politika, kako i so Sovetot za op{ti raboti na EU. Analizi na odgovornostite na generalniot direktorat mo`e da se najdat na negovata veb-stranica http://europa.eu.int/comm/dgs/external_relations/index_en.htm

GD ZA RAZVOJ Generalniot direktorat za razvoj dejstvuva vo tesna sorabotka so GD za nadvore{ni odnosi, EuropeAid i ECHO. Komisionerot za razvoj i za ECHO (vidi podolu) e g. Luis Mi~el. Glavna zada~a na Direktoratot e finansiski da se pomaga razvojot na zemjite na ACP (Afrika, Karibi i Pacifik) i prekumorskite zemji i teritorii (OCT). EDF se finansira od direktni pridonesi na zemjite ~lenki. Pove}e informacii mo`at da se najdat na veb-adresata podolu: http://europa.eu.int/comm/development/ index_en.htm Kontakti:

Unit B/1 – Development Policy, Coherence and Forward Studies Head of Unit Ms Françoise Moreau Tel. +32 2 299 0772, Faks +32 2 299 2915 E-po{ta: [email protected] Unit A/3 - Relations with civil society Mr P Bangma Tel. +32 2 296 6052, Faks +32 2 299 3206 E-po{ta: [email protected]

EVROPSKA KANCELARIJA ZA HUMANITARNA POMO[ (ECHO)

14

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Celta na ECHO, osnovana vo 1992 g., e da obezbeduva itna humanitarna pomo{ kako odgovor na prirodnite katastrofi i vooru`enite konflikti vo zemjite ne~lenki. ECHO raboti vrz

osnova na ramkovni dogovori za sorabotka (FPA) so humanitarni GO i me|unarodni humanitarni organizacii i finansiski i administrativni ramkovni dogovori (FAFA) so agencii na ON. Nov FPA po~na da se sproveduva na 1 januari 2004 g., so cel da se poednostavat procedurite povrzani so finansiraweto na ECHO i da se podobrat sproveduvaweto i rezultatite na finasiranata humanitarna pomo{ na EU. ECHO ima potpi{ano nov ramkoven dogovor za sorabotk a so 130 GO. ECHO dobiva fondovi od buxetskiot fond na Komisijata za humanitarna pomo{, naslov 23, i od Evropskiot fond za razvoj. Pokraj finansiraweto humanitarna pomo{, ECHO e isto taka odgovoren za finansiraweto {emi na obuki i kampawi za podigawe na svesta, koi se odnesuvaat na humanitarnata pomo{. Za pove}e informacii, ve molime posetete ja: http://europa. eu.int/comm/echo/index_en.html Kontakti:

ECHO 7 - Information and communication Mr Simon Anthony HORNER (Head of Unit) Tel. +32 299 2996 E-po{ta: [email protected] ECHO 1 – Africa, Caribbean, Pacific Mr Cornelis Wittebrood (Head of Unit) Tel. +32 2 295 7312 E-po{ta: [email protected] ECHO 2 - Central and Eastern European Countries, NIS, Mediterranean countries and Middle East Mr Jean-Claude HEYRAUD (Head of Unit) Tel. +32 2 296 9471 E-po{ta: [email protected] ECHO 3 - Asia, Central and South America Mr Esko KENTRSCHYNSKYJ (Head of Unit) Tel. +32 2 295 3420 E-po{ta: [email protected] ECHO 4 – Raboti na op{ta politika; odnosi so evropskite institucii, partneri i drugi dariteli; koordinacija i poddr{ka na planirawe; op{ta poddr{ka za golemi krizi Mr Johannes LUCHNER (Head of Unit) Tel. +32 2 296 8811 E-po{ta: [email protected]

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

15

Klu~en element na reformata e premestuvaweto na procesot na upravuvaweto so pomo{ta na delegaciite na Komisijata, so cel podobruvawe na kvalitetot i brzinata na dostavuvaweto pomo{ za site programi

1.4 REFORMA NA UPRAVUVAWETO SO NADVORE[NA POMO[ Klu~en element na reformata e premestuvaweto na procesot na upravuvaweto so pomo{ta na delegaciite na Komisijata, so cel podobruvawe na kvalitetot i brzinata na dostavuvaweto pomo{ za site programi. Momentalno Komisijata ima pretstavni{tva vo 128 zemji niz celiot svet i tie igraat sè pova`na uloga vo pomo{ta za razvoj {to se odnesuva na zgolemenoto vlijanie na identifikacija i procenka na proekti, dogovaraweto i isplatata na fondovite na Unijata i nadgleduvaweto i vrednuvawe. Me|utoa, potrebno e u{te mnogu da se stori vo ovoj pravec. Kako del od ovaa procedura, Evropskata komisija isto taka planira da ja intenzivira koordinacijata me|u zemjite ~lenki na teren, vo sorabotka so vlastite vo zemjite. Za informacii za nadvore{nata pomo{, kontaktirajte so relevantnite delegacii. Ve molime obratete se na slednata Vebstranica: http://europa.eu.int/comm/external_relations/delegations/intro/web.htm

1.5 SOVETI NA EKAS ZA DOBIVAWE FONDOVI ZA NADVORE[NO FINANSIRAWE Identifikuvajte gi vistinskite priliki za finansirawe Najprvo posetuvajte ja redovno veb-stranicata na EuropeAid (europa.eu.int/comm/europeaid), koja e najva`en izvor na informacii za nadvore{na pomo{. Veb-stranicata sodr`i celosni detali za postapkite za sklu~uvawe dogovor i seta potrebna dokumentacija: formulari za aplikacija, standardni dogovori, soop{tenija za nabavki, povici za predlozi itn. Sekoj zainteresiran (firmi, GO itn.) mo`e da gi prefrli ovie dokumenti direktno. (Zapomnete deka EKAS obezbeduva redovni informacii za povici za predlozi i tenderi za nejzinite ~lenovi. Za pove}e, mo`e da kontaktirate na [email protected]).

16

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Osigurete se deka imate vreme, potreben pribor i sposobnost za planirawe

U~estvoto na poivik za predlozi ili tender mo`e da zna~i celo rabotno vreme za eden ~ovek za eden mesec. Toa mo`e isto taka da vklu~uva dolgotrajni pregovori so partneri {to se odnesuva na nivnite ulogi i buxetot. Mo`e duri i da ne e isplatlivo ako va{ite procenki za uspeh ne se visoki. Vnimavajte na slednoto: • Predvidetete go vremeto - na primer, mo`e da vi bide potreben cel eden den za da sostavite sè; • Bidej}i va{ite proekti glavno }e se odnesuvaat na nadvo­ re{nata pomo{ na EZ, }e vi bide potrebno poznavawe na na­~inot na upotreba na instrumentite na EU za proekti za razvoj, kako rakovodewe so proekten ciklus (RPC) i priod na logi~ka ramka. Ovie instrumenti se koristat od Komisijata za podgotovka na proekti i nivna procenka (ve molime pogledajte go krajot na ova poglavje - dodatok I za informacii za ovie instrumenti); • Potrebna vi e pretstava za toa kako }e se izbiraat proektite za finansirawe i {to treba da vklu~ite vo buxetot. Osigurete se deka buxetot e podgotven vo formatot koj se bara vo upatstvoto. Izgradete sistem na usoglasuvawe dogovori

Najprvo posetuvajte ja redovno veb-stranicata na EuropeAid (europa. eu.int/comm/europeaid), koja e najva`en izvor na informacii za nadvore{na pomo{

Osigurete se deka imate vreme, potreben pribor i sposobnost za planirawe

Za da go napravite ova, vnimavajte na slednoto: • Vodete evidencija. Potrebno e da se evidentira rabotnoto vreme i fakturite od nabavuva~i i partneri, na na~in koj ovozmo`uva lesna revizija - vo elektronska forma i na hartija. Normalno, so zavr{niot izve{taj treba da se predadat i da se odobrat site finansiski opravduvawa pred poslednata isplata; • Izmeni na buxetot. Kako op{to pravilo, izbegnuvajte gi izmenite na buxetot. Vo slu~aj da se neophodni tie i da se odnesuvaat na samata priroda na proektot, potrebna e prethodna soglasnost od Evropskata komisija pred izvr{uvaweto na izmenite. Ako izmenata e ednostavno prefrluvawe na buxet od edno zaglavje vo drugo i se raboti za poka~uvawe od pomalku od 10% po zaglavje, izmenata mo`e da se izvr{i, no Komisijata mora da bide informirana vo {to pokratok rok.  Cf. ~len 97 od pravilata za implementacija

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

17

Sledete gi barawata za izve{tai Za celosni informacii za op{tite administrativni provizii, obratete se na: http://europa.eu.int/comm/europeaid/tender/ gestion/cont_typ/st/cg_en.pdf

Izgradete sistem na usoglasuvawe dogovori

Sledete gi barawata za izve{tai

18

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Slednite izve{tai so koi bi trebalo da rabotite vo idnina sodr`at: Tekovni izve{tai – vo zavisnost od vidot i vremetraeweto na proektot, }e vi bide pobarano da sostavuvate nedelni, mese~ni, ~etvrtgodi{ni ili {estmese~ni izve{tai za napredokot. Izve{taite obi~no treba da se na ~etiri ili na {est stranici i treba da se pi{ani na jazikot na dogovorot. Vremeni izve{tai – ovoj izve{taj, kako {to navestuva imeto, treba da se predade vo sredinata na proektot. Osven vo slu~ai koga e naglaseno na drug na~in, izve{tajot treba da bide napi{an kako raska`uvawe na slu~uvawata po datum, objasnuvaj}i kako go gledate vie napredokot na proektot vo idnina i ulogite na razni partneri vo proektot. Dodadete i kratok dokument na procenka na proektot, koj treba da nabrojuva kakvi bilo problemi vo sproveduvaweto na proektot, slabostite i jakite strani na proektot, kako i do koja mera se ispolnuvaat celite na proektot. ]e vi se pobara da osigurate dodatna dokumentacija i primeri. Isto taka, vo ovoj moment }e imate mo`nost da dadete kakvi bilo preporaki. Zavr{ni izve{tai – pred kompletiraweto na proektot, }e treba da podgotvite cel izve{taj na aktivnostite. Normalno, izve{tajot ne treba da bide podolg od 20 stranici i treba da bide vo tri primeroci. Izve{tajot treba da bide raska`uvawe na aktivnostite koi se slu~ile i treba da gi nabrojuva postignatite rezultati. Vo procenkata mo`e da vklu~ite kakvi bilo preporaki koi gi imate vie za idnina. Dodatocite mo`at da se vklu~at vo slu~aj na niv da bilo referirano vo zavr{niot izve{taj. Vidovite dokumentacija koi treba da se vklu~at vo dodatokot opfa}aat: programi, izve{tai, spisoci na u~esnici, statistiki za koli~inata i vidot na proizvedeni materijali, na pr., videofilmovi, softver, kako i detali za toa kako i komu se distribuirani tie. Isto taka treba da se dodadat i izjavi za pe~atot.

Finansiski izve{tai – mora da sostavite celosen finansiski revidiran izve{taj, pred da bide ovozmo{ena kakva bilo krajna isplata, normalno, vo tri primeroci, pred krajniot rok nazna~en vo dogovorot. Obi~no rokot se odreduva tri meseci po datumot na kompletiraweto na proektot. Na izve{tajot treba da gi dodadete site zna~ajni evidencii za rabotnoto vreme, fakturi itn. Treba da se zacrta zavr{niot buxet. Mora da se obezbedi objasnuvawe za kakva bilo zna~ajna varijacija. Treba da se ovozmo`i kontrolna traga za revizija od izve{tajot, nanazad do izvornite dokumenti. Zabele`ete deka finansiskiot izve{taj treba da se potpi{e od istoto lice koe go potpi{alo dogovorot. Na va{iot finansiski izve{taj treba da dodadete pismo so barawe za krajna isplata vo koja se navedeni detali za kontakti so va{ata banka. Od vas mo`e da se pobara vo va{eto pismo da izjavite dali od avansot isplaten od Komisijata e dobiena kamata. Otkako }e bidat odobreni i zavr{niot i finansiskiot izve{taj, isplatata treba da sleduva za 60 dena. Me|utoa, iskustvoto poka`uva deka isplatata mo`e da se odol`i, {to mo`e da pretstavuva finansiski pote{kotii za va{ata organizacija. Bidete podgotveni da koristite mo`ni rezervni fondoi ili duri da zemete bankarski zaem. Korisno e da se istra`at i drugi mo`nosti za finansirawe, kako na pr. niskokamatni zaemi od banki za socijalna ekonomija ili kooperativni banki ili osnovawe fondovi za garancija so drugi GO.

1.6

PRILOZI

1.6.1 DVA INSTRUMENTA NA EU ZA RAZVOJ NA PROEKTI Rakovodewe so proekten cilus (RPC) Vo 1992 g. Evropskata komisija go usvoi „Rakovodewe so proekten ciklus“ (RPC), koj e zbirka na sredstva za dizajnirawe i upravuvawe so proekti, so cel da se podobri kvalitetot na planiraweto i upravuvaweto so proektite, a so toa i efektivnosta na pomo{ta. Ovoj instrument se koristi, vo prv red, za efektivno sproveduvawe na nadvore{nata pomo{ na EZ. RPC pomaga vo dobivaweto garancija deka:

Korisno e da se istra`at i drugi mo`nosti za finansirawe, kako na pr. niskokamatni zaemi od banki za socijalna ekonomija ili kooperativni banki ili osnovawe fondovi za garancija so drugi GO

“Rakovodewe so proekten ciklus“ (RPC), koj e zbirka na sredstva za dizajnirawe i upravuvawe so proekti, so cel da se podobri kvalitetot na planiraweto i upravuvaweto so proektite, a so toa i efektivnosta na pomo{ta

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

19

• Proektite gi poddr`uvaat glavnite celi i politi~kite celi na EZ i na partnerite za razvoj; • Proektite se od zna~ewe za dogovorenata strategija i vistinskite problemi na celnite grupi/korisnicite; • Proektite se izvedlivi, {to zna~i deka celite mo`e realno da se ispolnat vo ramkite na ograni~uvawata na operativnoto opkru`uvawe i mo`nostite na agenciite koi gi sproveduvaat; i,  Izvle~enata korist od proektite, po site priliki, }e bide odr`liva. Proektniot ciklus na EZ ima 5 glavni fazi, koi se prika`ani vo sledniot prikaz.  Programirawe

Ocenka

Identifikacija Odluka za finansirawe

Sproveduvawe

Formulacija

ili Odluka za finansirawe

Instrumentot im ovozmo`uva na planerite da razmisluvaat za na~inot na koj }e go nadgleduvaat i procenuvaat proektot od samiot po~etok

20

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Za pregled na a`uriran elektronski prira~nik, posetete ja slednata Veb-stranica: www.europa.eu.int/comm/europeaid/qsm/documents/pcm_ manual_2004_en.pdf Priod na logi~ka ramka (LR) Ova e instrument za kreirawe i upravuvawe so proekti, koj obezbeduva na~in na pregled na vnatre{nata logika na planot za proekt. Instrumentot im ovozmo`uva na planerite da razmisluvaat za na~inot na koj }e go nadgleduvaat i procenuvaat  Tabela i informacija zemeni od EuropeAid, Veb-stranica: www.europa.eu.int/comm/europeaid/qsm/project_en.htm

proektot od samiot po~etok. Klu~nata informacija za proektot e sostavena vo eden dokument – logi~ka ramka, koja nudi kratok pregled, kako i osnova za podgotvuvawe akciski planovi, razvivawe sistem na nadgleduvawe i ramka za procenka. Ova e glavniot instrument koristen vo ramkite na rakovodeweto so proektniot ciklus. LFA e ilustriran podolu : PRISTAP NA LOGI^KA RAMKA FAZA NA ANALIZA  Analiza na u~esnicite

- identifikuvawe i karakterizirawe na mo`nite glavni u~esnici; procenka na nivnite kapaciteti  Analiza na problemot identifikacija na klu~nite problemi, prepreki i mo`nosti; odreduvawe na pri~insko posledi~nite odnosi  Analiza na celite razvoj na re{enija od identifikuvanite problemi; identifikacija na sredstva za odnosite  Analiza na strategijata identifikacija na razli~ni strategii za postignuvawe na re{enija; izbor na nasoodvetna strategija.

FAZA NA PLANIRAWE  Razvivawe na matrica

na Logi~ka ramka - definirawe na strukturata na proektot, testirawe na vnatre{nata logikike i rizici, formulirawe na merlivi pokazateli na uspeh  Planirawe na aktivnostite - odreduvawe na redosled i zavisnost na aktivnostite; procenka na nivnoto vremetraewe i odreduvawe odgovornost  Planirawe na resursi - od planiraweto na aktivnostite se pravi planirawe na vleznite elementi i buxetot

Za pove}e informacii za metodi na ocenka, posetete ja vebstranicata: http://www.europa.eu.int/comm/europeaid/ evaluation/methods/index.htm

 Od veb-stranicata Europa: http://www.europa.eu.int/comm/europeaid/ qsm/project_en.htm

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

21

GLAVA 2

Finansirawa od fondacii i korporativni sponzori 2.1

VOVED VO FONDACII

Fondaciite imaat dolga istorija na rabota so GO. Od nivniot razvoj vo sredniot vek, fondaciite bile sekoga{ vklu~eni, do nekoj stepen, vo humanitarni dejnosti i dru{tveni akcii. Uspehot na amerikanskiot model na fondacii, kako i ekonomskoto zazdravuvawe i politi~kata stabilnost vo Zapadna Evropa, pridonesuva za obnovuvaweto na zna~eweto na evropskiot sektor na fondacii. Kako rezultat na ova, ulogata na fondaciite stanuva sè poistaknata vo poleto na podigaweto fondovi. Se procenuva deka postojat okolu 200.000 fondacii vo Centralna, Isto~na i Zapadna Evropa, koi vo golema mera gi dopolnuvaat institucionalnite fondovi od nacionalnite vladi i od Evropskata Unija. Zna~eweto na fondaciite, {to se odnesuva do globalnoto upravuvawe i razvojot nadvor od EU, e priznato vo Soop{tenieto na Evropskata komisija od 2003 godina i vo posledno vreme na istoto pra{awe se osvrna i generalniot sekretar na ON, Kofi Anan.

22

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

 Karina Holly, "Journey Without Borders - Researching and Applying to Foundations," The Intenational Foundation Directory 2003, 12th ed. (London: Europa Publications, 2003) 19-22.  Komisija na evropskite zaednici, “Communication on Governance and De-

Sektorot na fondacii e mnogu raznoviden i {irok. Fondaciite niz cela Evropa finansiraat iljadnici razni proekti i programi sekoja godina, variraat od pogolemi me|unarodni gra|anski programi (INGO), do lokalni „gras rut-proekti“; od nau~no najspecializirani pra{awa, kako {to se istra`uvawata na mati~na kletka, do najop{ti i najabstraktni, kako {to se ~ovekovite prava. Poradi ova, kako rezultat na raste~kata uloga na fondaciite vo finansiraweto, slednoto poglavje ima za cel da go objasni na~inot na koj dejstvuvaat tie i kako da postapite za da dobiete fondovi od niv.

2.2 KATEGORIZACIJA Od klu~no zna~ewe za baratelite na fondovi e razvivaweto na sposobnosta za definirawe na fondaciite, ako sakaat nivnite napori da vrodat so plod. Baratelite na grantovi }e treba da gi klasificiraat fondaciite so cel da go sfatat nivniot celosen potencijal. Sme gi koristele slednite kategorii, za da pomogneme vo va{eto tragawe: • Grantovski fondacii: Ovie se organizacii koi dodeluvaat fondovi za specifi~ni nameni. Ovie tipovi fondacii po~esto se sre}avaat vo SAD, otkolku vo Evropa. » Primeri: Fondacijata Ford (SAD), Leverhulme Trust (OBEDINETO KRALSTVO), Volkswagen Stiftung (Germanija), Bernard Van Leare Foundation (Holandija), Carlesberfond (Danska). • Operativni fondacii: Fondacii koi operiraat so svoi sopstveni programi i proekti. » Primeri Institutot Paster (Pasteur) (Francija), Fondacijata Paskator (Pescatore) (Luksemburg), Fondacijata Kaluste Gulbenkijan Calouste Gulbenkian (Portugalija). • Me{ani Fondacii: Ovie vidovi fondacii operiraat so svoi proekti i programi i vo isto vreme se vklu~eni vo zna~itelni dodeluvawa na grantovi. » Primeri: Fundacion BBV ([panija), Robert Bosch Stiftung (Germanija) velopment” Europa Websire, 20 Oct 2003, dostapna na http://www.europa. eu.int/eur-lex/en/com/cnc/2003/com2003_0615en01.pdf. “Anan povikuva na ‘nov na~in na grupno razmisluvawe’ vo ON, ne vklu~uvaj}i gi tuka samo vladite, tuku i narodite”, Govor od 26 jan. 2006 g., dostapen na http:// www.un.org/apps/news/story.asp?NewsID=17305&Cr=economic&Cr1=forum (20 fev. 2006)

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

23

2.3 FINANSIRAWE OD FONDACII Fondaciite obezbeduvaat zna~aen izvor na finansirawe za GO. Fondaciite obi~no primenuvaat pomalku institucionaliziran priod za finansirawe, koj e privle~en za organizacii so pomalku izvori na sredstva, ili onie koi ednostavno baraat kofinansier. Osven toa, dominira misleweto deka fondaciite, generalno, ja cenat li~nata interakcija, sprotivno na pobezli~niot priod prifaten od Evropskata komisija. Poradi ova, baratelite na fondovi gledaat na fondaciite pove}e kako na sojuznici, otkolku kako pre~ka vo nivnata potraga po fondovi. Za da bidat uspe{ni, baratelite na fondovi mora da ja prilagodat nivnata strategija na pribirawe sredstva na mnogubrojnite komplikacii koi go opkru`uvaat procesot na aplicirawe za dobivawe fondovi od fondaciite.

2.3.1 KARAKTERISTIKI NA SEKTOROT NA FONDACII Sektorot na fondacii vo celina se ima razvieno so golema brzina vo poslednite ~etiri decenii, dozvoluvaj}i ni podobro razlikuvawe na nekoi od negovite trendovi i karakteristiki. Ovie tendencii treba da se imaat predvid od idnite aplikanti na fondovi, so cel podobro razbirawe na rabotnata dinamika na sektorot na fondacii. Pra{awata od globalnata agenda vlijaat na fondaciite na ist na~in kako i na u~esnicite vo tretiot sektor. Anga`iraweto na fondaciite za postignuvawe na celite na mileniumskiot razvoj sekako }e vlijaat na iznosot na fondovite koi{to }e gi namenat tie za namaluvawe na siroma{tvoto i proektite za spre~uvawe na SIDA, bez da se vbrojat tuka fondovite donirani za proekti za odr`liv razvoj, voop{to.

24

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

 Programa za razvoj na Obedinetite nacii, Izve{taj za ~ovekoviot razvoj 2003: Mileniumski razvojni celi - Dogovor me|u naciite za spre~uvawe na ~ove~kata siroma{tija (New York: UNDP, 2003)  “Sredba na fondaciite za unapreduvawe na istra`uvawata vo zdravstvoto, za celite na mileniumskiot razvoj”, Evropski centar na fondacii onlajn, 27 maj 2004 g., dostapno na http://www.efc.be/agenda/event. asp?EventID=1839 (20 fev. 2006)

2.3.2 SEKTOROT NA FONDACII VO NOVITE ZEMJI ^LENKI NA EU Anga`iraweto na me|unarodniot, a osobeno na zapadnoevropskiot sektor na fondacii za osnovawe operacii vo isto~na i centralna Evropa, pridonese vo golema mera za razvojot na sektorot na fondacii vo ovie zemji. Inicijativi, kako {to e Trustot za civilno op{testvo, osnovan od Institutot otvoreno op{testvo, i pet drugi me|unarodni fondacii, ja obezbedija neophodnata infrastruktura za razvojot na tretiot sektor vo ovie novi zemji ~lenki. Ovie me|unarodni napori go obezbedija vistinskiot politi~ki moment za sozdavawe nacionalni ramki povolni za razvojot na lokalniot sektor na fondacii. Anga`manot na me|unarodniot sektor na fondacii vo novite zemji ~lenki na isto~na i centralna Evropa go pomogna za~etokot na politi~kite i institucionalnite promeni vo polza na razvojot na lokalniot sektor na fondacii. Vo ^e{kata Republika, na primer, po devet godini pregovori, Fondacijata Investment fond (Investment Fund) (FIF), dobivaj}i 1% od akciite od privatizacijata na dr`avna sopstvenost, po~na so dodeluvawe na prvite grantovi vo 2001 g10. Sli~ni inicijativi se prezemaat od strana na romanskata vlada vo obid da se promoviraat lokalnite filantropski aktivnosti.

2.4

MAPA NA SEKTOROT NA FONDACII

Slednata mapa ovozmo`uva pregled na sektorot na fondacii, koristej}i serija pokazateli koi{to onie koi baraat fondovi treba da gi imaat predvid pri izrabotkata na nivnite strategii za dobivawe fondovi 11.

 Pavlína Kalousová, “Foundation Investment Fund Boosts Czech Foundations' Income”, Trust za gra|ansko op{testvo vo centralna i isto~na Evropa onlajn, juni 2002 g., dostapno na http://www.ceetrust.org/news/3.html (20 fev. 2006) 10 Idem 11 Podatocite za ovoj del se dobieni od razli~ni izve{tai na zemjite vo Andreas Schlüter, Volker Then and Peter Walkenhorst, Eds., Foundations in Europe, society Management and Law (London: Directory of Social Change, 2001)

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

25

26

Sredni -golemi

Golemi

Golemina na sektorot na fondacii (5)

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Danska

14.000 (1)

 

Kultura i umetnosti

Obrazovanie

Socijalni uslugi

 

Zdravstvo

Socijalni uslugi

Me|unarodni aktivnsoti

Sredna (3)

Kultura i umetnosti

Socijalni uslugi

Obrazovanie

Sredna (3)

Socialni uslugi

Kultura i umetnosti

Obrazovanie

Sredna (3)

 

 

2.989 8.800 (1)

Norve{ka

1.000 (1)

Mnozinstvo

Skoro 100%

Holandija

8.312

50% (1) 25% (1)

OK

Germanija

2.522

50% 20%

5%

Finska

[vajcarija

8.000 (1)

Kultura i umetnosti

Socijalni uslugi

Obrazovanie

Sredna (3)

[vedska

20.00-30.000

 

 

Lihten{tajn

 

15%

600 (1)

Socijalni uslugi

Obrazovanie

Visoka(2)  

Kultura i umetnosti

 

 

Visoka(2)

Italia

Dr`ava

1.300 (1) 43%

Mnozinstvo

Broj na fondacii

SAD

 

Fondacii Relativen od me{an udel na fondacii koi vid dodeluvaat grantovi

50.201

Pretpo~itani oblasti za dodeluvawe fondovi Stapka na {irewe na sektorot na fondacii Treta Vtora Prva

Kultura i umetnost Socijalni uslugi

Visoka (2)

Visoka (2)

Obrazovanie  

Socijalni uslugi Zdravstvo  

Zdravstvena za{tita Obrazovanie Smestuvawe

Sredna (3)

Socijalni uslugi Zdravstvo

Obrazovanie

Socialni uslugi

Niska (4)

Zdravje

Obrazovanie

Kultura i umetnost

Niska (4)

Socijalni uslugi

Obrazovanie

Verska

Obrazovanie

Obrazovanie

Treta

Niska (4)

Obrazovanie

Zdravje

Kultura i umetnost

Vtora

3%

Nekolku

Mnozinstvo

Mnozinstvo

Mnozinstvo

Me{ani fondacii

27%

Nekolku

Nekolku

5%

143

30

500 (1)

404

310

803

9.326

6000 (1)

664

Luksemburg

Irska

Grcija

Francija

Belgija

Avstrija

Turkija

[panija

Portugalija

Zemja Relativen Broj na udel na fon- fondacii dacii koi dodeluvaat grantovi

(1) Pribli`no (2) Visokite stapki na rast im se pripi{uvaat na promenata na zakonskata ramka koja se odnesuva na fondaciite (na pr. Zakonot na Amato vo Italija, 1990) ili brziot ekonomski razvoj (na pr. [panija i Portugalija po za~lenuvaweto). (3) Srednite stapki na rast se ~esti vo zemji koi istoriski imale prili~noa golemi sektori na fondacii i dolg period na ekonomska i politi~ka stabilnost. (4) Niskite stapki na rast se rezultat na zastareni zakonski proceduri koi go ote`nuvaat osnovaweto na fondaciite. (5) Kombinirano merewe na aktiva, vraboteni i broj na fondacii.

mala

Socijalni uslugi

Visoka (2)

Sredna -mala

Prva

Pretpo~itani oblasti na dodeluvawe fondovi

Stapka na {irewe na sektorot na fondacii

Golemina na fondaciskiot sektor (5)

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

27

2.5

PROCES NA APLICIRAWE

Procesot na aplicirawe za finansirawe od fondacii mo`e da bide zbunuva~ki ako na nego ne se pristapi so serioznost. Za razlika od evropskite institucii, fondaciite ne primenuvaat standardni kriteriumi za aplicirawe. Poradi ova, baratelite na fondovi mora da se svesni za specifi~nite barawa na sekoj donator pred podnesuvawe na kakov bilo predlog za proekt. Po prvata faza, baratelite na fondovi mora promisleno da izrabotat predlog za proekt koj gi ispolnuva site uslovi postaveni od finansierot. Edno istra`uvawe od Evropskiot centar na fondacii procenuva deka 90% od site aplikacii za finansirawe se odbivaat vedna{ od finansierite12. Poradi ovaa pri~ina, baratelite na fondovi treba da se mnogu vnimatelni koga go zapo~nuvaat procesot na aplicirawe, ako sakaat da postignat uspeh.

2.5.1 PRELIMINARNO ISTRA@UVAWE Preliminarnoto istra`uvawe e odlu~uva~ko poradi raznite kriteriumi za aplicirawe {to gi primenuvaat fondaciite. Iskusnite barateli na fondovi prepora~uvaat 60% od potrebnoto vreme za izrabotka na predlog za proekt da se potro{i na istra`uvawe i planirawe13. Me|utoa, so cel da se isplati istra`uvaweto, toa mora da se napravi iscrpno, temelno i na organiziran na~in. Ovde se dadeni nekoi od pra{awata na koi baratelite na fondovi treba da odgovorat vo nivnoto preliminarno istra`uvawe14.

28

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

12 Karina Holly, "Journey Without Borders - Researching and Applying to Foundations," The Intenational Foundation Directory 2003, 12th ed. (London: Europa Publications, 2003) 19-22. Isto taka pogledajte gi komentarite na Vilijam Tomson (William Thomson), direktor na bordot na doveritelite na Carnegie UK Trust , vo “Foundation shifts focus from grants to support for more sustainable change,” od Charlie McConell, Carnegie UK Trust Online, 1 dek. 2004, dostapno na: http://www.carnegieuktrust.org.uk/news_and_events/ all_change (20 fev. 2006) 13 Idem 14 Ovoj del go kombinira iskustvoto na EKAS so informaciite obezbedeni od “Grantseekers,” Founders Online, {to se na raspolagawe na http://www. fundersonline.org/grantseekers/ (20 fev. 2006); J.C. Geever, Foundation Center’s Guide to Proposal Writing, 3 izd. (New York: The Foundation Center, 2001); David Lopez, “Conceptos Basicos,” Justificacion Tecnica y Administrativa de Proyectos Subvencionados, Centro de Estudios Ramon Areces Ed. (Madrid:

Za proektot • Dali fondacijata ja poddr`uva temata na proektot? (na pr. obrazovanie za decata so sindromot Daun pod petgodi{na vozrast) » Sovet: Organizaciite mora da ja definiraat i obrabotat temata na proektot nivnite proekti pred da se vpu{tat vo kakva bilo aktivnost za dobivawe fond. Organizaciite mora da go odbegnuvaat isku{enieto da ja definiraat nivnata tema na na~in taa da gi ispolnuva barawata i principite na finansierite. Osven toa, tie mora da se podgotveni da objasnat zo{to oaa tema e va`na. Ova mo`e da se postigne samo preku analiza na procenka na neopphodnost. • Dali fondacijata odobruva samo proekti vo odredeni geografski lokacii? (na pr. centralnite naselbi na London) » Sovet: Osven definiraweto na lokacijata na sedi{teto na proektot, organizaciite mora da go definiraat geografskiot dofat na proektot: dali se raboti za lokalen, provincijalen, regionalen, nacionalen ili me|unaroden proekt? Dofatot na proektot mora da bide vo tesna vrska so obrabotenata tema i izbranite aktivnosti. • Dali fondacijata gi poddr`uva vidovite aktivnosti predlo`eni od va{iot proekt? (na pr. seminari za obuka) » Sovet: Izborot na aktivnosti mora da bide rezultat na analiza na neophodnost so cel da se obezbedi vnatre{nata koherentnost na proektot. Aktivnostite ne smeat da se modificiraat za da gi ispolnat direktivite na fondacijata. • Dali fondacijata dava grantovi vo visina na sumata {to ja barate vie? » Sovet: Osigurete se sekoj tro{ok da bide povrzan so edna aktivnost ili neophodna investicija (za upatstvata vo vrska so buxetskata koherentnost, pro~itajte vo glava 1). Ako fondacijata nema upatstva za visinata na nivnite grantovi, baratelite na fondovi treba da gi poglednat minatite grantovi za sli~ni proekti. Ova e dobar na~in za procenuvawe na politikite na fondacijata vo odnos na visinata na grantovite. Centro de Estudios Ramon Areces, 2003)

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

29

• Dali fondacijata bara va{iot proekt da se napravi vo sorabotka so drugi organizacii? » Sovet: Partnerite mora da se izbiraat trgnuvaj}i od nivniot tehni~ki pridones za proektot. Me|utoa, baratelite na fondovi mora da se zapoznaeti so aktivnostite, programite i interesite na nivnite partneri nadvor od proektot. Va`no e partnerite i finansierite da se prifatat. • Dali fondacijata bara proektot da se kofinansira? » Sovet: Treba da znaete kolku kofinansirawe se bara i koi izvori se podobni. Osigurete se da nema sudir na interesi me|u kofinansierite. Isto taka, zapomnete deka izborot na kofinansierot treba sekoga{ da bide podreden na izborot na va{iot glaven sponzor. Za finansierot • Dali gi imate potrebnite kontakt-detali na finansierot? » Sovet: Osven op{tata kontakt-adresa, istra`ete go organogramot na fondacijata, za da vostanovite koi kontakti mo`e da vi bidat korisni za va{ata odredena cel. • Dali se raboti za operacionalna, grantovska ili me{ana fondacija? » Sovet: Koga aplicirate za dobivawe fondovi od fondacii od me{an karakter, treba da ste sigurni deka fondacijata ne sproveduva sli~en proekt. • Dali fondacijata prifa}a spontani aplikacii ili objavuva povici za predlozi? » Sovet: Retko e prepora~livo da se pra}aat spontani aplikacii. Se prepora~uva da se izgradi odnos na doverba so finansierot, pred da aplicirate za grant. • Koi se preporakite za procenka na aplikacija za fond i koj gi odreduva? » Sovet: Najgolemiot broj fondacii koristat preporaki za procenka na aplikacii za dobivawe fondovi. Ovie obi~no se odreduvaat od bord na doveriteli. Ako tie ne se dostapni, podnesuva~ite na barawe mo`e da go prou~at sostavot na bordot kako zastapnik15.

30

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

15 Vo nivnata studija na 45 golemi evropski fondacii, istra`uva~ite od Kompanija Di San Paolo i Evropskiot centar na fondacii zaklu~ija deka 88% koristat preporaki za procenka odredeni vo 44% slu~ai od bord na doveriteli. Vidi European Foundations Center and Compagnia di San Paolo,

• Sostavete spisok na mo`ni finansieri vo soglasnost so potrebite na va{iot proekt. » Sovet: Proverete gi site mo`ni izvori, vklu~uvaj}i imenici, prira~nici, mre`i, ~ador-organizacii i centri na istra`uvawe. Na baratelite na fondovi im se sovetuva da predadad 6 do 10 aplikacii za sekoj proekt za koj o~ekuvaat da dobijat fondovi16. Osigurete se spisokot na potencijalnite finansieri da gi ispolnuva site pogoreopi{ani uslovi.

2.5.2 OSNOVI NA PREDLOG - PROEKTOT Kako rezultat na negovata heterogena priroda, fondaciskiot sektor ne koristi standardni preporaki za aplicirawe za fondovi. Poradi ova, vnimavajte da gi razberete individualnite preporaki na sekoj finansier. Spored edno istra`uvawe na Evropskiot centar na fondacii i Kompanija Di San Paolo (Compagnia de San Paolo), pri~inata broj eden za odbivawe na edno barawe e nepridr`uvaweto kon preporakite17. Eve nekolku osnovni komponenti na predlog- proektot koi obi~no mo`at da se najdat vo preporakite na fondaciite. Voved • Vovedno pismo: Go opi{uva vidot i baraniot iznos, celite na proektot i na koj na~in se sovpa|aat tie so preporakite na fondacijata, buxetot i imeto na partnerite i kofinansierite. Ovoj dokument vo mnogu slu~ai e osnova za zemawe predvid ili odbivawe na baraweto. • Naslovna stranica i sodr`ina: Nudi ednostaven pregled na raznite sektori na predlogot, vklu~uvaj}i gi to~nite broevi na stranicite. • Kratok pregled: Gi opfa}a site delovi na predlogot za proekt vo edna stranica. Ovoj del gi sodr`i informaciite za dostapnite izvori i ekspertiza, korisnici, kako i potrebniot personal. European Foundations and Corporate Funders: Evaluation Methods (Brussels: European Foundation Center, 1998) 8-9. 16 Holly, 21.. 17 EFC and Compgnia di San Paolo, 11.

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

31

Predlog-proekt • Izjava za opravdanosta: Kratok pregled na problemot koj go tretira proektot. Vklu~uva fakti, statistiki i drugi studii vrz koi se bazira potrebata za negovo re{avawe. • Celi i nameri: Ovoj del go opi{uva na~inot na pristap kon problemot. Dava kratok pregled na ideologijata na proektot, kako i na dopirlivite celi koi se stremi da gi postigne toj. • Metodologija i raspored: Naveduva kako i koga }e se postignat celite. Metodologijata treba da se odnesuva na ekspertizata na va{ata organizacija. • Ocenka: Glavni crti na koristenite instrumenti i sovetodavnite tela vklu~eni vo procesot na ocenka. Treba isto taka da gi navede nadvore{nite procesi na ocenka. • Pregled na buxetot: Go vklu~uva vremetraeweto na proektot, vkupniot iznos na tro{ocite i raspolo`livite prihodi. • Detalen buxet: Iscrpna finansiska izjava za proektot, vklu~uvaj}i gi tro{ocite, re`iskite tro{oci itn. Metodologijata na presmetuvawe treba da e vo soglasnost so upatstvata na fondacijata (za primer, pogledajte ja glava 1). • Idni planovi za finansirawa: Gi opi{uva izvorite na finansiski sredstva potrebni za prodol`uvawe na proektot, otkako }e prestane finansiskata poddr{ka i ja prika`uva vo glavni crti strategijata za dobivawe na ovie sredstva. Dopolnitelni informacii

32

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Site informacii koi bi mo`ele da pomognat vo poddr`uvaweto na proektot, treba da se vklu~eni. Informacii povrzani so organizacijata, vklu~uvaj}i gi tuka godi{nite izve{tai, organigramite i rabotnite planovi, treba da se dodadat. Kakva bilo druga informacija povrzana so proektot, kako {to se ekonomski analizi, statisti~ki izve{tai i sociolo{ki studii, treba da se vklu~i.

2.6. VOVED VO KORPORATIVNI SPONZORI Iako konceptot na korporativna dru{tvena odgovornost pro­ dol`uva da se soo~uva so te{ki predizvici, toj sepak promovira va`na rasprava za ulogata na korporaciite vo aktivnostite na civilnoto op{testvo. Korporejt sou{l responsibiliti (Corporate Social Responsibility) (KSR) e koncept spored koj{to kompaniite gi integriraat dru{tvenite i ekolo{kite pra{awa vo nivnite delovni operacii i nivnata interakcija so nivnite akcioneri vrz dobrovolna osnova18. Namerata ne e da se osnova nezavisen entitet za finansirawe, tuku da se vovede dru{tvena odgovornost vo vnatre{nite politiki i upravuvawe na korporacijata.

2.7 PROFILI NA FONDACII I KORPORATIVNI SPONZORI 2.7.1 FONDACII DOBROTVORNA FONDACIJA AKCENTUS (ACCENTUS) Interesi za finansirawe: Celta na Akcentus e da pridonese za dru{tvoto, pottiknuvaj}i dru{tveni, humanitarni, kulturni, zdravstveni, nau~ni i ekolo{ki obvrski i drugi aktivnosti za op{toto dobro. Oblast na dodeluvawe fondovi: Me|unarodna. Dosega dodeleni se fondovi vo razni zemji vo Afrika i vo Azija, kako i vo nekoi dr`avi vo Latinska Amerika i vo Evropa. Na~in na aplicirawe: Barawata se razgleduvaat tekovno. Ve molime podnesete molba so prilo`eni: opis na proektot, buxetot i planovite za finans18 Komisijata na EZ, “Promovirawe evropska ramka za korporativna dru{tvena odgovornost - Grin pejper“, veb-stranica Europa, juli 2001, dostapen na http://europa.eu.int/eur-lex/lex/LexUriServ/site/en/com/2001/ com2001_0366en01.pdf (20 fev. 2006)

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

33

irawe, informacii za odgovornite lica/sponzori, preporaki, izve{taj za statusot i kratki opisi na tekovnite ili uspe{no implementiranite proekti, godi{en izve{taj, bilans, kako i smetka na dobivka i zagubi. Kontakt:

Accentus Charitable Foundation P.O. Box 610, CH-8039 Zurich, Switzerland Tel. +41 44 333 03 33 Faks +41 44 333 03 99 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: www.accentus.ch

FONDACIJA AGA KAN (AGA KHAN) Vkupen iznos na fondovi: Vo 2004 g. Fondacijata finansirala pove}e od 130 proekti, so buxet od 149 milioni USD. Interesi za finansirawe: Misijata na Fondacijata e da razvie trajni re{enija za prob­ lemi koi go spre~uvaat dru{tveniot razvoj. Glaven fokus se zdravstvoto, obrazovanieto, ruralniot razvoj i gra|anskoto o{testvo. Podra~ja vo koi se dodeluvaat fondovi: Sega{nite finansirani proekti se vo nekoi oblasti vo Avganistan, Banglade{, Kanada, Indija, Kenija, Mozambik, Pakistan, Portugalija, [vajcarija, Sirija, Taxikistan, Tanzanija, Uganda, Velika Britanija i SAD.

34

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Na~in na aplicirawe: Pove}eto grantovi se dodeluvaat na lokalni „gras rut“ organizacii. So nekolku isklu~oci, Fondacijata finansira programi vo zemji kade {to taa ima pretstavni{tva i lokalen profesionalen kadar za nadgleduvawe na sproveduvaweto (Ju`na i Centralna Azija, supsaharska Afrika i Sredniot Istok). Ne postoi formalna procedura za aplicirawe. Me|utoa, pred podnesuvawe celosen predlog, na aplikantite im se sovetuva da se raspra{aat vo zemjata od koja poteknuva predlogot ili

kade }e se izvr{uva toj. Ako nema lokalna kancelarija, toga{ vo kancelarijata vo @eneva. Ve molime posetete ja veb-stranicata za detalite na kontakti vo lokalnite pretstavni{tva. Kontakt:





Aga Khan Foundation 1-3 Avenue de la Paix, 1202 Geneva, case postale 2369, 1121 Geneva 2 Switzerland Tel. +41 22 909 7200 Faks +41 22 909 7291 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: www.akdn.org/agency/akf.html

FONDACIJA AZIJA Vkupen iznos na fondovi: Iznosot na grantovi za 2005 iznesuva{e nad 61 milioni USD. Osven toa, Fondacijata ima distribuirano knigi i obrazovno gradivo vredno 28 milioni. Interesi za finansirawe: Fondacijata pomaga za mirniot, prosperiteten, pravi~en i otvoren razvoj na azisko-pacifi~kiot region. Glavni programi se: upravuvawe, pravo i gra|ansko op{testvo, emancipirawe na `enata, ekonomski reformi i me|unarodni odnosi. Podra~ja vo koi se dodeluvaat fondovi: Azisko–pacifi~kiot region. Na~in na aplicirawe: Pove}eto grantovi im se dodeleni na organizaciite vo Azija. Me|utoa, Fondacijata isto taka gi razgleduva i aplikaciite nadvor od Azija koi se odnesuvaat na pra{awa od tekoven interes i koi postoi mo`nost da imaat {iroko vlijanie. Prvi~niot pristap e preku kratko pismo na zainteresiranost do soodvetniot programski pretstavnik (za detali, ve molime posetete ja veb-stranicata). Na ova treba da e dodaden kratok voved vo organizacijata, kratok opis na proektot i procenkata na buxetot.

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

35

Kontakt:





The Asia Foundation Headquarters 465 California Street 9th floor, San Francisco, CA 94119-3223 Tel. +415 982 4640 Faks +415 392 8863 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: www.asiafoundation.org

FONDACIJA BERNARD VAN LEER (BERNARD VAN LEER) Vkupen iznos na fondovi: Iznos na grantovi od 14,8 milioni evra za 2002 godina. Interesi za finansirawe: Misijata na BVLF e zasiluvaweto na mo`nostite za socijalno i ekonomski obespravenite deca od 0 do 8-godi{na vozrast. Grantovite se na raspolagawe za proekti koi se odnesuvaat na ranata detska gri`a i razvoj. Vo januari 2006 godina BVLF specificira deka fondovite i grantovite mo`e da se dobijat vo tri oblasti: zajaknuvawe na gri`ata za okolinata, uspe{ni tranzicii (od doma{nata okolina do `ivotot nadvor) i socijalnata inkluzija/po~ituvawe na diverzitetot. BVLF dodeluva fondovi za holisti~ki proekti i proekti za gradewe kapaciteti so dolgotrajni efekti i im se dava poddr{ka na lokalni organizacii-partneri. Nema da se finansira slednoto: pomo{ za oddelni deca, proekti koi se odnesuvaat samo na eden aspekt na razvojot, izgradba/odr`uvawe zgradi, kupuvawe oprema, barawa {kolarina, konferencii i mediumski nastani i op{ta organizaciska poddr{ka.

36

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Podra~ja vo koi se dodeluvaat fondovi: Vo momentov, zemji vo koi se dodeluvaat fondovi se: Brazil, Kolumbija, isto~nokaripski region, Germanija, Grcija, Indija, Indonezija, Izrael, Kenija, Meksiko, Maroko, Holandija, Peru, Polska, Ju`na Afrika, Tanzanija, Tajland, Turcija, Uganda, SAD i Zimbabve. Fondacijata nema planovi za pro{iruvawe na spisokot na zemjite.

Aplikacii: Predlozi bez pretstavnik, retko se razgleduvaat. Me|utoa, na organizaciite koi imaat `elba da ja isprobaat mo`nosta za dobivawe fondovi od ovaa fondacija im se sovetuva da ne podgotvuvaat detalen predlog. Namesto toa, tie se zamoleni da podnesat kratok pregled na nivnata organizacija i predlog, vklu~uvaj}i ja zemjata kade {to se odviva dejstvoto, i da go pratat po E-po{ta: na [email protected]. Ve molime ne kontaktirajte so organizacijata po telefon. Jazici: holandski, angliski i {panski Kontakt:





Mr Peter Laugharn, Executive Director Eisenhowerlaan 156, P.O.Box 82334, 2508 EH The Hague, Netherlands Tel. +31 70 331 2200 Faks +31 70 350 2373 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://www.bernardvanleer.org

FONDACIJA BIL I MELINDA GEJTS (BILL & MELINDA GATES) Vkupen iznos na fondovi: iznos na grantovi od 1.225.762.783 USD za 2004 g., od koi 60% za globalni proekti, dodeka drugiot del za proekti vo SAD. Interesi za finansirawe: Fondacijata Gejts dejstvuva vo ~etiri oblasti: globalno zdravstvo, obrazovanie, javni biblioteki i poddr{ka za semejstvata izlo`eni na opasnost vo sojuznata dr`ava Va{ington i po{irokata oblast na Portlend. Nadvor od SAD, oblasti od interes ja vklu~uvaat globalnata programa na zdravstvo i me|unarodnata programa za biblioteki. Za „Programata za globalno zdravstvo“, grantovi se dodeluvaat so cel postignuvawe dolgoro~ni promeni so promovirawe na napredocite vo naukata, medicinata i op{toto zdravje, oso-

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

37

beno vo zemjite vo razvoj. Vo glavnite prioriteti se vbrojuvaat borbata protiv malarijata, HIV/SIDA, tuberkulozata, imunizacijata, zdravjeto na deteto i na majkata i ishranata; dodatni oblasti koi mo`at da dobijat grantovi mo`at da se najdat na veb-stranicata. Nema da se finansira slednoto: nabavki za zdravstvena za{tita/infrastruktura, programi za zdravstvo vo razvienite zemji, hroni~nite sostojbi, kampawi so politi~ki ili isklu~ivo verski celi, ekolo{ki kampawi koi vlijaat na zdravjeto, poddr{ka za poedinci i povratni tro{oci. Na~in na aplicirawe: Fondacijata gi pottiknuva barawata za finansirawe od celiot svet, osobeno od zemjite vo razvoj. Prvo proverete go povikot za podnesuvawe predlozi na Fondacijata (RFP) i ako proektot ne spa|a vo niedna RFP, no se sovpa|a so prioritetite na Fondacijata za dodeluvawe grantovi, toga{ e vozmo`no da podnesete pismo so barawe na informacii (LOI). Ve molime posetete ja veb-stranicata na Fondacijata, za pove}e informacii. Kontakt:

Bill & Melinda Gates Foundation PO Box 23350 Seattle, WA 98102 Tel. +1 (206) 709-3100 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://www.gatesfoundation.org

KARPATSKA FONDACIJA Izdatoci za grantovi: Celosnata suma na dodeleni grantovi za 2002 iznesuva 853.037 evra.

38

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Interesi za finansirawe: Fondacijata promovira dobrososedski odnosi, stabilnost i ekonomski razvoj na grani~nite regioni na Ungarija, Polska, Romanija, Republika Slova~ka i Ukraina, so dodeluvawe grantovi i tehni~ki pomo{ na GO i na lokalnite vladi.

Op{to, Fondacijata dodeluva fondovi za inovativni proekti koi se odnesuvaat na lokalnite potrebi. Osven toa, preferirani se proektite koi za unapreduvawe na grani~nata sorabotka i multikulturalizmot. Osnovni programi se: iIntegriran ruralen razvoj, prekugrani~na sorabotka, inicijativa za lokalen razvoj i Romanet. Podra~ja vo koi se dodeluvaat fondovi: Grani~nite regioni na Ungarija, Polska, Romanija, Slova~ka i Ukraina. Na~in na aplicirawe: Sekoja programa ima svoi barawa i uslovi za aplicirawe; detalite mo`at da se najdat na veb-stranicata. Jazici: ungarski, polski, romanski, slova~ki, ukrainski i angliski. Kontakt:

Ms Alina Bernecker, Acting Executive Director Carpathian Foundation Headquarters Szarvas ter 1, 3300 Eger Hungary Tel. +36 36 515 182 Faks +36 36 518 750 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://www.carpathianfoundation.org

KARITAS EID FONDEJ[N (CHARITIES AID FOUNDATION) (CAF) Vkupen grant: 1,2 milioni funti od rezervite na doveritelite i pridonesite na donatorite na CAF, dodeleni vo periodot maj 2005 – april 2006. Interesi za finansirawe: Misijata na CAF e da se zgolemi iznosot i prilivot na fondovite i resursite za dobrotvorni i dobrovolni organizacii vo Obedinetoto Kralstvo i vo prekumorskite zemji. Misijata

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

39

prodol`uva preku aktivnosti za promena na davawe i obezbeduvawe soodvetni produkti i uslugi. CAF go poddr`uvaat razvojot na dobrovolniot sektor preku organizirawe i upravuvawe so proekti od dobrovolniot sektor. Grantovite za ovie nameni se dodeluvaat od dva razli~ni fonda: Fondot za obuka i konsultacija i Fondot na sorabotka. Dodeluvaweto grantovi od obata fondovi im slu`i na op{tite celi na CAF, no podobnite aplikanti, prioritetite na finansirawe, iznosite na grantovi i aktivistite na koi nema da im bidat odobreni fondovi, se razlikuvaat. Za pove}e informacii, ve molime obratete se na veb-stranicata. Podra~ja vo koi se dodeluvaat fondovi: Obedineto Kralstvo, Evropa, SAD, Afrika, Indija, aziskopacifi~kite regioni i Ju`na Amerika. Na~in na aplicirawe: Apliciraweto mo`e da se izvr{i po E-po{ta: ili veb-stranica, kade {to standardni formulari za aplikacija i upatstva isto taka vi se na raspolagawe. Koga podnesuvate barawe za grant od Kolaborej{n fond (Collaboration Fund), ve molime zapomnete deka od vas se bara da kontaktirate so CAF za da diskutirate za va{ite idei, pred da aplicirate. Jazici: angliski Kontakt:





Ms Sharon Stearnes, Executive Director, Philanthropy Services Charities Aid Foundation, 25 Kings Hill, West Malling, Kent, ME19 4TA, United Kingdom Tel. +44 1732 520000 Faks +44 1732 520001 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://www.cafonline.org

40

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

FONDACIJA ^ARLS STJUART MOT (CHARLES STEWARD MOTT) Vkupen iznos na grantovi: Vo 2004 g. fondacijata ^arls Mot dodeli 558 grantovi vo vkupen iznos od 98.718.479 USD. Interesi za finansirawe: Celta na fondacijata e da unapreduva pravi~no, nepristrasno i stabilno op{testvo so socijalna kohezija i funkcionalni zaednici. Vo momentov postojat pet programski oblasti, od koi ~etiri se od interes za GO koi baraat finansirawe vo Evropa: gra|ansko op{testvo, ekologija, siroma{tija, istra`uva~ki i specijalni proekti. Vo Centralna i Isto~na Evropa, Rusija i Ju`na Afrika grantovite se dodeluvaat na humanitarnite organizacii za razvoj na demokratski, pluralisti~ki dru{tva. Celta e jaknewe na neprofitabilniot sektor, promovirawe na pravata na gra|anite i odgovornostite i da se podobrat rasnite i etni~kite odnosi. Fondacijata istaknuva deka onie koi apliciraat za me|unarodno finansirawe ne treba da apliciraat samo so lokalni proekti. Ne se odobruvaat grantovi za poedinci ili specifi~ni verski celi. Podra~ja vo koi se dodeluvaat fondovi: SAD (najgolemiot broj grantovi), Ju`na Afrika, Centralna i Isto~na Evropa i Rusija. Na~in na aplicirawe: Fondacijata neme formalen formular na aplikacija. Prvo, kontaktot treba da se vospostavi preku pismo na informirawe so prilo`en kratok opis na proektot. Site predlozi treba jasno da bidat nazna~eni so „Grant proposal“ (‘GRANT PROPOSAL’) i ako predlogot e za dodeluvawe fondovi za proekti vo Centralna i Isto~na Evropa, toj treba da se vrati vo sedi{teto na fondacijata vo Flint, Mi~igen, SAD. Kontakt:

Home Office, Charles Stewart Mott Foundation 503 S. Saginaw St. Suite 1200 Flint, Michigan 48502-

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

41













1851, U.S.A. Tel. +1 810 238 5651 Faks +1 810 766 1753 E-po{ta: [email protected] Civil Society, Charles Stewart Mott Foundation Fifth Floor, Cambridge House, 100 Cambridge Grove Hammersmith, London, W6 OLE Tel. +44 207 031 0220 Faks +44 207 031 0221

Veb-stranica: http://www.mott.org

KOMPANIJA DI SAN PAOLO (COMPAGNIA DI SAN PAOLO) Vkupen iznos na grantovi: 119 milioni evra za 2004 g., pred­viduvawa za 2005 - 125,4 milioni. Interesi za finansirawe: Glavnite aktivnosti i programi na Kompanija Di San Paolo se fokusirani na istra`uvawa od oblasta na naukata, ekonomijata i pravoto, obrazovanieto, umetnosta, kulturnoto i ekolo{koto nasledstvo, zdravstvoto i pomo{ na socijalno zagrozenite kategorii. Podra~ja vo koi se dodeluvaat fondovi: Italija i me|u­na­rodno. Na~in na aplicirawe: Informacii i formulari za aplicirawe se dostapni po barawe na veb-stranicata. Osven toa, se bara i kratko objasnuvawe za proektot. Jazici: italijanski i angliski Kontakt: 42

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Mr Dario Disegni, Head of Institutional Relations and Communications









Compagnia di San Paolo Corso Vittorio Emanuele II, 75, 10128 Turin, Italy Tel. +39 011 559 6911 Faks +39 011 559 6976 E-po{ta: [email protected]

Veb stranica: http://www.compagnia.torino.it

HOLANDSKI FONDACII ZA SORABOTKA ZA CENTRALNA I ISTO^NA EVROPA Iznos na grantovi: 4,3 milioni evra vo 2004 g. Interesi za finansirawe: CNF se formira so cel da ja pomogne socijalnata tranzicija na postkomunisti~kite dru{tva vo Centralna Evropa, zajaknuvaj}i ja op{testvenata blagosostojba, zdravstvoto i obrazovanieto. Se sostoi od slednite fondacii: Fondacija za blagosostojbata na decata, Orawe-fondovi, Fondacija R.C.Magdenhaus (R.C. Maagdenhuis), Fondacija Javino (Javino) i SkaN (SkaN). Podra~ja vo koi se dodeluvaat fondovi: Edinaeset zemji vo regionot. Vo nekoi zemji finansiraweto na programi e ograni~eno na odredeni oblasti. Na~in na aplicirawe: Grantovite se odobruvaat na lokalnite „grasrut“ GO. Voop{to, se odobruvaat samo ednokratni grantovi. Ve molime kontaktirajte so koordinatorite na proekti za dobivawe formular za ap­ licirawe. Za sekoja zemja ima razli~ni koordinatori, osven za Romanija, kade treba da se kontaktira so koordinatorot vo Holandija. Specifi~ni detali za kontaktite od site zemji mo`e da se najdat na veb-stranicata. Kontakt:





General Co-ordination, Ms L Willekens (Application Manager) P.O.Box 156, NL-1200 AD Hilversum, The Netherlands Tel. +31 35 624 96 51

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

43





Faks +31 35 624 61 32 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: www.cnfcee.nl

FINANSISKI MEHANIZAM EEZ / NORVE[KIOT FINANASISKI MEHANIZAM Iznos na grantovi: Finansiskite merki }e ovozmo`at 1,17 milijardi evra da bidat dostapni vo periodot od 2004 do 2009 g. Interesi na finansirawe: Glavnata cel na ovie finansiski mehanizmi e da se promovira socijalnata i ekonomskata kohezija vo EEZ i na toj na~in da se pridonese kon solidarnosta, prilikite i sorabotkata. Vo prioritetni oblasti se vbrojuvaat: okolinata, odr`liviot razvoj, kulturnoto nasledstvo, humanite resursi, zdravstvoto i gri`ata za decata, Schengen acquis, regionalnata politika i prekugrani~nite aktivnosti, acquis communautaire, i akademskoto istra`uvawe. Vo ovie sferi, postojat pospecifi~ni celi koi zavisat od geografskiot fokus. Dodeluvaweto fondovi e dostapno vo oblik na individualni proekti, programi, blokgrantovi i po~eten kapital, so toa {to blok-grantovite se najrelevantni vo finansiraweto na GO. Podra~ja vo koi se dodeluvaat fondovi: Finanskkiot mehanizam EEZ poddr`uva proekti vo deset novi ~lenki na EEZ i vo Grcija, vo Portugalija i vo [panija. Norve{kiot finansiski mehanizam finansira samo vo deset novi ~lenki na EEZ (Kipar, ^e{ka Republika, Estonija, Ungarija, Letonija, Litvanija, Malta, Polska, Slova~ka i Slovenija). Na~in na aplicirawe: GO vo zemjite korisni~ki mo`at da konkuriraat pod istite finansiski mehanizmi po ista osnova kako i drugite u~esnici. Osven toa, GO mo`at da dobijat poddr{ka od fondovi koi mnogu zemji korisni~ki gi formiraat specijalno za sektorot na GO. 44

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Aplikaciite i pra{awata treba da se upatat na „Fokal points“ (Focal Points) vo zemjite korisni~ki; ve molime posetete ja veb-stranicata za detali. Uspe{nite aplikacii od „Fokal points“ }e bidat naso~eni kon Kancelarijata na finansiski mehanizmi kade {to }e se procenat. Aplikaciite se proveruvaat i od Evropskata komisija. Uspe{nite aplikacii potoa vodat kon dogovor me|u korisnicite i Komitetot na finansiski mehanizmi ili norve{koto Ministerstvo za nadvore{ni raboti, vo zavisnost od proektot. Kontakt:

Financial Mechanism Office 12-16 Rue Joseph II, B-1000 Brussels, Belgium Tel. +32 2 286 1701 Faks +32 2 286 1789 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: www.eeagrants.org

EVROPSKA KULTURNA FONDACIJA (ECF) Celosen iznos na grantovi: 1.173.913 evra za grant-izdatoci vo 2004 g. Interesi za finansirawe: ECF promovira evropski kulturni i obrazovni aktivnosti, kako i istra`uvawa. Fondacijata ja naglasuva ulogata na kulturnite aktivnosti vo procesot na integracija i gra|anskoto op{testvo, drugi bitni vrednosti vklu~uvaat otvorenost i po~ituvawe na ~ovekovite prava i kulturnata razli~nost. Grantovi se dodeluvaat na lica i organizacii. Individualnite grantovi od {emata „Step bijond mobiliti“ (STEP Beyond Mobility) mo`e da se dobijat od odredeni lica koi dejstvuvaat vo kulturnata sfera od edna do druga odredena zemja. Za pove}e informacii, posetete ja veb-stranicata. Vo momentov, grantovi za organizacii se dodeluvaat vo slednite oblasti: interkulturno osposobuvawe i prekugrani~na sorabotka, zgolemena zastapenost vo umetnosta i mediumite, kulturnata

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

45

dimenzija na pro{iruvaweto na EU, strategii za promeni vo kulturnite infrastrukturi, kreativni odgovori na momentalni politi~ki pra{awa i razvoj na zaedni~kiot javen i kulturen evropski prostor. Podra~ja vo koi se dodeluvaat fondovi: ECF e otvorena za aplikacii od nezavisni kulturni organizacii od EU, Albanija, Belorusija, Bosna i Hercegovina, Bugarija, Hrvatska, Makedonija, Moldavija, Romanija, Rusija, Srbija, Crna Gora, Turcija i Ukraina i site proekti treba da opfatat barem edna od zemjite od ovaa grupa. Na~in na aplicirawe: Site aplikacii treba da se podnesat onlajn do Oddelenieto za grantovi pri Evropskata fondacija za kultura, koristej}i gi formularite za aplikacija koi se na raspolagawe na vebstranicata na Fondacijata. Dopolnitelni materijali se dobredojdeni vo forma na aneks na onlajn-predlogot praten po E-po{ta:. Zadocnetite aplikacii nema da se zemaat predvid. Jazici: francuski i angliski Kontakt:







Lodewijk REIJS, Grants Officer / Esther Claassen, Grants Administrator European Cultural Foundation Jan van Goyenkade 5, 1075 HN Amsterdam, Netherlands Tel. +31 20 573 3868 Faks +31 20 675 2231 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://www.eurocult.org

FOUNDEJ[N DE FRANS (FONDATION DE FRANCE)

46

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Iznos na grantovi: Izdatocite za programi za 2004 g. iznesuvaa 64 milioni evra. Totalniot broj na dodeleni grantovi be{e 6.600.

Interesi za finansirawe: Celta na Fondacijata e borbata protiv izolacijata i isklu­ ~uvaweto, gradeweto vrski me|u lu|eto i nivnoto op­{testvo i po~ituvaweto na ~ove~koto dostoinstvo. Tri oddelenija davaat grantovi: Oddelenieto za zdravstvo, Oddelenieto za ekonomija i solidarnost i Oddelenieto za kultura, deca i ekologija. Ovie opfa}aat razni oblasti na programi. Podra~ja vo koi se dodeluvaat fondovi: Francija, Evropa i zemjite vo razvoj. Pogolemiot del od proektite se izveduvaat od francuski organizacii, a nekoi od pokanite za proekti se ograni~eni samo na francuski organizacii. Programa od poseben interes za organizacii koi ne se so sedi{te vo Francija e Me|unarodnata programa za solidarnost (Oddelenie za ekonomija i solidarnost). Fondacijata posebno gi poddr`uva organizaciite koi izveduvaat proekti vo zemjite vo razvoj i vo Centralna i Isto~na Evropa i/ili koi dejstvuvaat vo oblasti kade e potrebna itna pomo{ poradi prirodni nepogodi ili katastrofi pri~ineti od ~ovekot. Na~in na aplicirawe: Ve molime obratete se na veb-stranicata za pokani za predlozi. Site aplikacii mora da se napi{ani na francuski, dodeka standarden formular na aplikacija mo`e da se dobie na veb-stranicata na Fondacijata. Jazici: francuski Kontakt:

Mr Francis Charhon, Chief Executive Fondation de France 40 Avenue Hoche, 75008, Paris, France Tel. +33 1 44 21 3100 Faks +33 1 44 21 3101 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://www.fdf.org Balkanski gra|anski praktiki [#3]

47

FONDACIJA FORD Celosen iznos na grantovi: Izdatocite za grantovi za 2005 godina do septemvri, iznesuvaat 511.847.000 USD. Interesi za finansirawa: Fondacijata Ford celi kon zajaknuvawe na demokratskite vrednosti, namaluvawe na siroma{tijata i nepravdata, unapreduvawe na me|unarodnata sorabotka i unapreduvawe na ~ovekovite dostignuvawa. Vo momentov mo`e da se aplicira za grantovi vo tri oblasti od interes. Programata za sozdavawe sredstva i razvoj na zaednicata poddr`uva sozdavawe sredstva, preku koi lu|eto od obespravenite zaednici dobivaat pove}e mo`nosti i kontrola vrz nivnite `ivoti. Programata za mir i socijalna pravednost celi kon mir preku socijalna pravednost so pomo{ na zakonot, gra|anskoto u~estvo i politika. Proektot za znaewe, kreativnost i sloboda dejstvuva vo pravec na unapreduvawe na dostignuvawata vo umetnostite, obrazovanieto i stipen­ diraweto i go unapreduva pozitivnoto poznavawe na seksu­ alnosta. Osven toa, toj gi promovira mediite i religijata kako demokratski sili vo razni kulturni konteksti. Ne se dava poddr{ka za rutinski operacionalni tro{oci na institucii ili za religiozni aktivnosti i izgradba i odr`uvawe zgradi. Podra~ja vo koi se dodeluvaat fondovi: I pokraj toa {to pove}eto proekti finansirani od fondacijata se so sedi{te vo SAD, Fondacijata isto taka odobruva zna~ajni fondovi za proekti izvr{uvani od evropski GO vo Afrika, Sredniot Istok, Azija, Latinska Amerika, Rusija i Centralna i Isto~na Evropa.

48

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Na~in na aplicirawe: Prvi~nite predlozi treba da se vo forma na kratko pismo na izrazuvawe interes. Ako Fondacijata e zainteresirana za va{iot predlog, }e bidete zamoleni da dostavite formalen predlog (nema formalen formular za aplicirawe). Aplikan-

tite od zemji nadvor od SAD, nivnite aplikacii gi podnesuvaat vo najbliskata prekumorska kancelarija na Fondacijata; za detali, ve molime posetete ja veb-stranicata. Jazici: angliski Kontakt:



Mr Barron M. Tenny, Executive Vice President, Ford Foundation 320 East 43rd Street, New York, NY 10017-USA Tel, +1 212 573 5000 Faks +1 212 351 3677 E-po{ta: office-of-communications@fordfound. org, [email protected]

Veb-stranica: http://www.fordfound.org

FRIDRIH EBERT STIFTUNG (FRIEDRICH EBERT STIFTUNG) Interesi za finansirawe: Fondacijata e anga`irana vo pravec na ideite i osnovnite vrednosti na demokratijata i poddr`uva programi vo slednite oblasti: Politi~ka i socijalna edukacija na lica so razno poteklo, so cel da se posreduva me|u demokratski vrednosti i stavovi; Unapreduvaweto na me|unarodnoto razbirawe i sorabotkata so zemjite vo razvoj; Unapreduvawe na talentirani i socijalno anga`irani studenti i mladi nau~nici od Germanija i nadvor od nea; Nau~no istra`uvawe vo ustanovite na samata fondacija i unapreduvawe na istra`uva~ki proekti; Promovirawe na umetnosta i kulturata kako elementi na demokratijata. Podra~ja vo koi se dodeluvaat fondovi: Germanija, Evropa i me|unarodno. Na~in na aplicirawe: Se aplicira direktno vo Fondacijata. Balkanski gra|anski praktiki [#3]

49

Jazici: germanski Kontakt:

Mr Ralf MELZER, Head of Press and Information Godesberger Allee 149 53170 Bonn, Germany Tel. +49 228 8830 Faks +49 228 88 3396 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://www.fes.de

FONDACIJA HEJNRIH BOL (HEINRICH BÖLL) Celosen iznos na fondovi: Vo 2004 g. fondacijata dobi 36,2 milioni evra za finansirawe na nejzinite proekti. Interesi za finansirawe: Fondacijata e bliska so Partijata na zelenite i deli isti vrednosti, so naglasok na intelektualnata otvorenost. Glavnata cel na organizacijata e poddr{kata na politi~kata edukacija, a so toa ohrabruvaweto na demokratskata vklu­ ~enost, sociopoliti~kata aktivnost i transkulturno pozna­ vawe. Poddr{ka isto taka se nudi i za umetnost i kultura, nauka i istra`uvawe, obrazovanie, razvojna sorabotka i politika, demokratija me|u polovite, migracija, ekologija i socijalni pra{awa. Podra~ja vo koi se dodeluvaat fondovi: Germanija, Afrika, Azija, Karibi, Centralna i Ju`na Amerika, Centralna, Jugoisto~na i Isto~na Evropa, Sreden Istok i Severna Afrika, Zapadna Evropa i SAD.

50

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Na~in na aplicirawe: GO koi sakaat da apliciraat za fondovi od fondacijata treba prvin da dostavat kratok opis na proektot vo relevantnata regionalna kancelarija; za kontakt-detali, ve molime posetete ja veb-stranicata.

Kontakt:

Head Office Heinrich Böll Foundation, Hackesche Höfe Rosenthaler Str. 40/41, 10178 Berlin, Germany Tel. +49 30 285 340 Faks +49 30 285 34 109 E-po{ta: [email protected]



Heinrich Böll Foundation European Union/Belgium Claude Weinber 15 Rue d’Arlon, B-1050, Brussels, Belgium Tel. +32 2 743 4100 Faks +32 2 743 4109 E-po{ta: [email protected]



Veb-stranica: http://www.boell.de/ http://www.boell.be/nav/28.htm

GERMANSKI MAR[ALOV FOND NA SAD Celosen iznos na grantovi: 6.135.606 evra izdatoci na grantovi vo 2003 g. Interesi za finansirawe: Glavnata cel na organizacijata e da ja promovira sorabotkata i podobroto razbirawe me|u Evropa i SAD. Za dobivawe fond, mo`e da apliciraat organizacii i lica koi rabotat na transatlantski politi~ki pra{awa. Podra~ja vo koi se dodeluvaat fondovi: Organizacijata dodeluva fondovi za programi vo SAD i vo Evropa. Na~in na aplicirawe: Prvi~nite predlozi treba da se vo oblik na kratko pismo, napi{ani na angliski jazik. Vo svojot predlog GO treba da poka`at jasno na koj na~in nivniot proekt }e bide korisen za Evropa i za SAD. Predlogot treba vo kratki crti da ja prika`e celta na proektot vo ramkite na programite na GMF; buxet; drugi potencijalni izvori na finansirawe; kvalifikaciite na aplikantot, kako i plan za rasprostranuvawe

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

51

na rezultatite i prodol`uvawe. Predlozite treba da se pratat vo kancelarijata vo Va{ington ili vo Berlin. Kontakt:

The German Marshall Fund of the United States Washington DC Office Mr Craig Kennedy, President 1744 R Street, NW, Washington DC, 20009 Tel. +1 202 45 3950 Faks +1 202 265 1662 E-po{ta:: [email protected]





The German Marshall Fund of the United States, Berlin Office Oranienburger Strasse 13/14, 10178 Berlin, Germany Tel. +49 30 288 8130 Faks +49 30 2888 1310 E-po{ta:: [email protected]





Transatlantic Centre: Brussels Office Résidence Palace, Rue de la Loi 155 Wetsraat





1040 Brussels, Belgium Tel. +32 2 238 5270 Faks +32 2 238 5299 E-po{ta: [email protected]



Veb-stranica: http://www.gmfus.org

HUMANITAREN TRUST JOZEF ROUNTRI (JOSEPH ROWNTREE) Ve molime zabele`ete deka postoi i Jozef Rountri foundej{n end reform trust (Joseph Rowntree Foundation and Reform Trust). Me|utoa, za celite na ovoj prira~nik, Humanitarniot trust e od pogolem interes poradi finansiraweto evropski i me|unarodni programi.

52

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Celosen iznos na grantovi: Celosnata suma na izdatoci za grantovi iznesuva pribli`no 5 milioni funti. Grantovite se dvi`at od nekolkustotini funti, do nad 100.000 funti od ednogodi{ni do trigodi{ni. Interesi na finansirawe: Misijata na JRCT e da gi oformuva postoe~kite strukturi na mo} vo op{testvoto, so cel postignuvawe vistinska, dolgoro~na promena. Fondacijata odobruva fondovi za dejstvuvawe vo slednite oblasti: mir, rasna pravednost, vlast i odgovornost, problemi na Kvekerite, Irska, Severna Irska i Ju`na Afrika. Ve molime obratete se na relevantnite stranici za politikata, dostapni vo celost na veb--stranicata na Trustot, koi objasnuvaat za {to Trustot odobruva ili ne odobruva grantovi. Podra~ja vo koi se dodeluvaat fondovi: Najgolem del od fondovite Fondacijata gi dodeluva za rabota koja se odviva vo Obedinetoto Kralstvo i vo Irska, kako i za proekti vo Ju`na Afrika. Me|utoa, fondacijata isto taka poddr`uva i mal broj evropski organizacii koi dejstvuvaat na evropsko nivo. Na~in na aplicirawe: Veb-stranicata na fondacijata sodr`i upatsva za informaciite koi treba da se opfateni vo aplikacijata. Vo momentov ima tri grant-ciklusi sekoja godina i ve sovetuvame da ja pratite va{ata aplikacija po po{ta ili po E-po{ta: na applications@jrct. org, pred istekot na krajnite rokovi odredeni na veb-stranicata. Kontakt:

Mr Stephen Pittam, Secretary The Joseph Rowntree Charitable Trust The Garden House, Water End – York North Yorkshire, YO30 6WQ, United Kingdom Tel. +44 1904 627810 Faks +44 1904 651990 E-po{ta: [email protected] Kralstvo

Veb-stranica: http://www.jrct.org.Obedineto Kralstvo Balkanski gra|anski praktiki [#3]

53

FONDACIJA KRAL BODUEN Celosen iznos na grantovi: Godi{nite izdatoci na fondacijata iznesuvaat okolu milioni evra, od koi 87% se dodeleni za proekti.

40

Interesi za finansirawe: Celta na fondacijata e da se sozdadat podobri uslovi za `ivot za populacijata, ohrabruvaj}i ja pravdata, demokratijata i razvojot. Taa dejstvuva preku proektirawe sopstveni prog­ rami, pa potoa objavuva pokani za organizaciite za u~es­tvo vo ovie programi. Momentalnite temi se: migracijata i mul­ tikulturnoto op{testvo, siroma{tijata i socijalnata pravda, gra|anskoto op{testvo i dobrovolnata rabota, zdravstvoto, filantropijata, Balkanot i Centralna Afrika. Podra~ja vo koi se dodeluvaat fondovi: Fondacijata raboti so evropski organizacii. Glavnata oblast na dejstvuvawe e okolu Belgija, kako i na me|unarodno nivo so fokus na Jugoisto~na Evropa i transatlantskite odnosi. Na~in na aplicirawe: Fondacijata ima posebni formulari za sekoja programska oblast, na pr. siroma{tija, gra|ansko op{testvo. GO koi baraat fondovi za proekti vo Centralna i Isto~na Evropa treba da go popolnat relevantniot formular, vo zavisnost od oblasta na koja se odnesuva nivniot proekt. Kontakt:







Mr Dominique Allard Director of Funds and Contemporary Philanthropy The King Baudouin Foundation Rue Brederodestraat 21, 1000 Brussels, Belgium Tel. +32 2 511 18 40 Faks +32 2 511 52 21 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://www.kbs-frb.be

54

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

LUSO - AMERIKANSKA FONDACIJA ZA RAZVOJ Celosen iznos na grantovi: Od formiraweto vo 1985 g., Fondacijata ima finansirano 10.645 proekti vo vrednost od nad 99 milioni evra. 4.266.813 evra iznesuvaat izdatocite za grantovi za 2004 godina. Interesi za finansirawe: Glavnata cel na fondacijata e da pridonese kon razvojot na Portugalija, so davawe poddr{ka na sorabotkata me|u amerikanskoto i portugalskoto gra|ansko op{testvo, vo po­ leto na biznisot, obrazovanieto, naukata, tehnologijata i kulturata. Podra~ja vo koi se dodeluvaat fondovi: Iako glavnata gri`a na FLAD se odnosite me|u Portugalija i SAD, taa isto taka finansira nekoi programi vo Evropa i vo Mediteranot i sorabotuva so afrikanski zemji od portugalskoto govorno podra~je, za proekti koi go poddr`uvaat obrazovanieto. Kako aktivna ~lenka na Evropskiot centar na fondaciite, FLAD u~estvuva i finansiski pomaga mnogu konferencii vo koi se vklu~eni organizacii od SAD i od Evropa. Na~in na aplicirawe: Site barawa treba da se ispratat vo centralnata kancelarija na FLAD vo Lisabon. Aplikaciite treba da se vo forma na pismo, ne podolgo od 10 stranici. Pove}e upatstva mo`e da najdete na veb-stranicata. Kontakt:

Luso-American Development Foundation Rua do Sacremento à Lapa, 21, 1249-090 Lisbon, Portugal Tel. +351 21 393 5800 Faks +351 21 396 3358 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://www.flad.pt

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

55

MRE@A NA EVROPSKITE FONDACII ZA SORABOTKA VO INOVACIITE (NEF) NEF se sostoi od slednite evropski fondacii: Fondacijata Humanitarna pomo{, Fondacijata ^arls Stjuart Mot, Kompanija De San Paolo, Evropskata kulturna fondacija, Foundej{n de frans, Fundacio Kaloste Gulbenkijan (Fundação Calouste Gulbenkian), Fondacijata Gabriel, Humanitarniot trust Jozef Rountri, Fondacijata Kral Boduen, Fondacijata Riksbankens end jubilemsfond end Van Ler grup (Riksbankens Jublilemsfond and the Van Leer Group). Izdatoci za grantovi: Izdatocite za proekti vo 2004 iznesuvaa 1.658975 evra. Interesi za finansirawe: Celta na NEF e zajaknuvaweto na sorabotkata me|u fondaciite na evropsko nivo, preku razvivawe proekti me|u fondaciite i drugi vidovi organizirana filantropija, preku razvivawe proekti koi se odnesuvaat na Evropa i preku donesuvawe evropsko vlijanie vo regionalnite i lokalnite proekti. Momentalnite prioritetni temi opfa}aat: osposobuvawe i inicijatava na mladite, integracija i migracija, nau~no obrazovanie i op{testvo, op{to zdravje, evropska kulturna sorabotka, spre~uvawe i re{avawe konflikti, jaknewe na demokratijata, Evropa vo globalnata scena, integraciskiot proces i poddr{ka za publikacii koi ja gradat svesta za partnerski dogovori me|u fondaciite. Podra~ja vo koi se dodeluvaat fondovi: Evropa i me|unarodno. Kontakt:

56

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Mr Alexandre Kirchberger, NEF Residence Palace, block C, 4th Floor, office 4221 Rue de la Loi 155, 1040 Brussels, Belgium Tel. +32 2 235 24 16 Faks +32 2 230 22 09 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://www.nefic.org

FONDACIJA ROBERT BO[ (ROBERT BOSCH) Celosen iznos na grantovi: Vkupnite izdatoci za programi vo 2004 iznesuvaa 49,1 milioni evra, od koi 70% bea dodeleni za me|unarodni proekti. Interesi za finansirawe: Misijata na fondacijata e da gi olesni site vidovi stradawe i da go unapreduva moralniot, fizi~kiot i intelektualniot razvoj na lu|eto. Temite vrz koi e koncentrirana fondacijata se: nauka i istra`uvawe, zdravstvena za{tita i humanitarna po­­mo{, me|unarodno razbirawe, obrazovanie i gra|ansko op{­tes­tvo i kultura. Fondacijata isto taka realizira razni me|unarodni programi za stipendirawe, promoviraj}i gi na ovoj na~in razmenata i sredbite na mladite. Ve molime za­pom­ nete deka fondacijata glavno pravi i raboti svoi proekti. Taa poddr`uva samo programi so ograni~eno vremetraewe. Ne se dodeluvaat grantovi za institucii, nitu grantovi za balansirawe na buxetski deficiti. Podra~ja vo koi se dodeluvaat fondovi: Germanija i vo momentov Francija, SAD, Centralna i Isto~na Evropa, Balkanot i Rusija. Na~in na aplicirawe: Ima posebni uslovi za proektite na samata fondacija i ne postoi standarden formular. Prviot ~ekor e ispra}awe pismo, za pove}e informacii ve molime konsultirajtese na veb-stranicata. Jazici: germanski, angliski i francuski Kontakt:

Ms Stephanie Hüther, Public Relations Officer Robert Bosch Stiftung GMBH Heidehofstrasse 31, 70184 Stuttgart, Germany Tel. +49 711 460 840 Faks +49 711 460 841 094 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://www.bosch-stiftung.de

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

57

FOND BRA]ATA ROKFELER Celosen iznos na fondovi: Buxetot na grantovi za 2003 godina iznesuva{e 20.288.000 USD. Interesi za finansirawe: Glavnata cel na fondot e da ja ohrabri globalnata me|uzavisnost i socijalnata promena koja pridonesuva za popraveden, odr`liv i miren svet. Glavnite vrednosti go vklu~uvaat po~ituvaweto na kulturnata razli~nost i ekolo{ki integritet. Fondot ima ~etiri glavni interesi: praktikuvaweto na demokratijata, odr`liviot razvoj, mir i sigurnost i napredokot na ~ove{­ tvoto. Podra~ja vo koi se dodeluvaat fondovi: Momentalno, RBF dejstvuva glavno vo Wujork, vo Ju`na Afrika, vo Srbija i Crna Gora i vo Kina. Na~in na aplicirawe: Po~etnata aplikacija treba da bide vo forma na pismo na barawe podatoci (dve ili tri stranici), vklu~uvaj}i kratok opis na predlo`eniot proekt i kako se sovpa|a toj so celite na RBF, kako i kratok pregled na buxetot, vklu~uvaj}i go i iznosot na baranite fondovi. Pismoto mo`e da se isprati po E-po{ta: ([email protected]) ili po po{ta. Barawata za dodeluvawe fondovi se razgleduvaat niz cela godina. Jazici: angliski Kontakt:



Mr Benjamin R. Shute Jr., Secretary and Program Officer Rockefeller Brothers Fund 437 Madison Avenue, 37th Floor New York, NY 10022-7001, USA Tel. +1 212 812 4200 Faks +1 212 812 4299 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://www.rbf.org 58

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

FONDACIJA NA MIROT SASAKAVA Celosen iznos na grantovi: Izdatocite za grantovi vo 2003 g. iznesuvaa 2.421.151 evra. Interesi za finansirawe: Misijata na fondacijata e da se unapredi blagosostojbata na ~ove{tvoto i razvojot na me|unarodnata zaednica preku neguvawe na me|unarodnoto razbirawe i sorabotka, na ovoj na~in pridonesuvaj}i za mirot vo svetot. Vo momentov ima tri programi: „Kon koegzistencijata na pluralisti~kite vrednosti“, „Neguvaweto na bezbednosta na ~ove{tvoto i privatnite neprofitabilni aktivnosti“ i „Japonija i Azija vo Svetot“. Vtoriot e od posebna va`nost za evropskite GO. Slednite aktivnosti nema da se finansiraat: kupuvawe nedvi`nini/gradewe zgradi, ~isto teoretski istra`uvawa, humanitarna pomo{ po katastrofi, nastani od komercijalna priroda, individualni barawa/stipendii, subvencionirawe operativni tro{oci na organizacii, kupuvawe oprema. Podra~ja vo koi se dodeluvaat fondovi: Me|unarodna. Preku Centralnoevropskiot fond Sasakava (SCEF), fondacijata finansira proekti vo Ungarija, Polska, Slova~ka i Republika ^e{ka, i toa proekti koi ja unapreduvaat zaemnata razmena me|u Japonija i ovie zemji, koi ja unapreduvaat ulogata na ovie zemji vo 21. vek i ~ij interes e ulogata na GO vo gra|anskoto op{testvo. Na~in na aplicirawe: Predlozite mo`at da se podnesat vo kakva bilo forma i da se rezimiraat vo tri do ~etiri stranici na A4. Ne postojat posebni krajni rokovi za predlozi ili ograni~uvawa na iznosot na finansiskata pomo{. Se prifa}aat samo aplikacii prateni po E-po{ta: i treba da se podnesata nekolku meseci odnapred.. Jazici: japonski i angliski Kontakt:

Grant Administration Section, Project Division The Sasakawa Peace Foundation

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

59









The Nippon Foundation Building, 4th Floor 1-2-2, Akasaka, Minato-ku, 107-8523, Tokyo, Japan Tel. +81 3 6229 5400 Faks +81 3 6229 5470 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://www.spf.org

FONDACIJA V.K. KELOG (W.K. KELLOGG) Celosen iznos na grantovi: Vkupen buxet na Fondot i na Trustot na Fondacijata pri krajot na 2005 g. iznesuval 6,9 milijardi USD. Vo tekot na fiskalnata godina, koja zavr{i na 31 avgust, izdatocite za grantovi iznesuvaa nad 181 milion USD. Interesi na finansirawe: Izjavata za misijata na fondacijata glasi: „Za da im pomognete na lu|eto, pomognete si sebesi“. Taa stremi kon podobruvawe na kvalitetot na `iveeweto na sega{nite i idnite generacii preku gradewe kapaciteti, so namera da sozdadat blagosostojba i sposobni poedinci, zaednici i op{testva, kako i odgovorni institucii. Grantovite se dodeluvaat vo ~etiri oblasti: zdravstvo; sistemi na hrana i ruralen razvoj; mladi i obrazovanie i volonterizam. Interesite na Fondacijata vo sekoja oblast variraat vo zavisnost od geografskoto podra~je na programata. Podra~ja vo koi se dodeluvaat fondovi: SAD, Latinska Amerika i Karibi i sedum isto~noafrikanski dr`avi – Bocvana, Lesoto, Malavi, Mozambik, Ju`na Afrika, Svazilend i Zimbabve.

60

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Na~in na aplicirawe: Fondacijata nema odnapred pe~ateni formulari za aplikacija, pa barawata za grantovi treba da se podnesat elektronski vo onlajn-forma. Me|utoa, aplikantite koi ne se vo sostojba da go storat toa, treba da podnesat pretpredlog-dokument

od pomalku od pet stranici. Ima odredeni detali koi treba da bidat opfateni so po~etniot kontakt; vo vrska so ova, ve molime konsultirajte se na veb-stranicata. Jazici: angliski Kontakt:

WKKF Headquarters W.K. Kellogg Foundation One Michigan Avenue East, Battle Creek, Michigan, 49017-4012, USA Tel. +1 616 968 1611 Faks +1 269 968 0413

Veb-stranica: http://www.wkkf.org

NACIONALNO DONIRAWE ZA DEMOKRATIJA (NED) Interesi za finansirawe: Celta na NED e zajaknuvaweto na demokratskite institucii, postapki i vrednosti niz svetot, preku napori na gra|anskiot sektor. Grantovi se odobruvaat za programi koi ja poddr`uvaat politi~kata i ekonomskata sloboda, gra|anskoto op{testvo, nezavisnite mediumi, ~ovekovite prava i vladeeweto na pravoto. Podra~ja vo koi se dodeluvaat fondovi: Afrika, Azija, Centralna i Isto~na Evropa, Latinska Amerika, Sreden Istok i porane{en Sovetski Sojuz. Na~in na aplicirawe: Odlukite za dodeluvawe donacii se nosat ~etvrtgodi{no. Ve molime obratete se na veb-stranicata za upatstvata za podgotvuvawe predlog za dobivawe grant (dostapni na arapski, angliski, francuski, portugalski, {panski, ruski i ukrainski). Kontakt:

Ms Barbara Haig, Director of Programmes 1101 Fifteenth Street, NW, Suite 700, Washington DC 20005 USA

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

61





Tel. +202 293 9072 Faks +202 223 6042 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: www.ned.org

FONDACIJATA SOROS Interesi za finansirawe: Fondaciite Soros se avtonomni institucii osnovani vo oddelni zemji so cel inicirawe i poddr{ka na aktivnosti na otvorenoto op{testvo. Izjavata za misijata na mre`ata na fondacijata glasi: „Da se pomogne vo izgradbata na neophodnata infrastruktura i institucii za otvoreni op{testva“. Institutot otvoreno op{testvo (IOO) e formiran vo 1993 g. so cel da se pomogne poddr{kata na fondaciite. Toj dava inicijativi koi naj~esto se ostvaruvaat zaedno so fondacijata Soros i za koi mo`e da se dobijat grantovi. IOO odobruva fondovi za programi vo oblasti kako {to se: mladinata, mediumite, gra|anskoto op{testvo, ~ove~kite prava i humanitarnata pomo{, nauka i medicina, umetnosti i kultura i ekonomsko restruktuirawe. Pove}e za ovie inicijativi i na~inot na aplicirawe mo`e da najdete na veb-stranicata. Dodatni grantovi i lokalni programi mo`e da se najdat preku Fondacijata Soros, koja se sostoi od fondaciite na 29 zemji (vklu~uva}i gi pove}eto zemji ~lenki) i dve regionalni fondacii. Detali za kontakt mo`e da se dobijat na www.soros.org/about/foundations. Podra~ja vo koi se dodeluvaat fondovi: Me|unarodno Kontakt: 62

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

OSI – Brussels 6 place Stéphanie 1050 Brussels, Belgium Tel. +32 2 505 4646 Faks +32 2 502 4646 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://www.soros.org

FONDACIJA ZA DEMOKRATIJA VESTMINSTER (WESTMINSTER) Celosen iznos na grantovi: Izdatocite za grantovi vo 2004 g. iznesuvaa 3.499.299 funti. Interesi za finansirawe: Fondacijata za demokratija Vestminster postoi so cel da go promovira razvojot na demokratijata niz celiot svet. Fondacijata im dodeluva fondovi na poedinci, GO, sindikati, politi~ki partii i mediumi, za proekti koi go ohrabruvaat razvojot na demokratskite dr`avi. Podra~ja vo koi se dodeluvaat fondovi: Prioritetni podra~ja za dodeluvawe fondovi se Centralna i Isto~na Evropa, dr`avite na porane{niot Sovetski Sojuz, Sredniot Istok, Severna Afrika i supsaharska Afrika. Na~in na aplicirawe: Aplikaciite treba da se napravat vo forma dostapna na vebstranicata ili na barawe, od VFD (WFD). Bordot na upravuva~i e odlu~uva~ko telo odgovorno za dodeluvawe fondovi, toj se sostanuva ~etiri pati vo godinata za da gi razgleda site podneseni barawa. Kontakt: Westminster Foundation for Democracy Mr David French, Chief Executive 2nd Floor, 125 Pall Mall, London SW1Y 5EA Tel. +44 207 930 0408 Faks +44 207 930 0449 E-po{ta: [email protected] Veb-stranica: http://www.wfd.org

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

63

FONDACIJA STEFAN BATORI (STEFAN BATORY) Celosen iznos na fondovi: Izdatocite za grantovi vo 2004 g. iznesuva{e 2.947.146 evra. Interesi za finansirawe: Misijata na fondacijata e poddr{ka vo gradeweto otvoreno, demokratsko op{testvo vo Polska i vo drugi centralni i isto~ni zemji. Taa celi kon zajaknuvawe na ulogata i vklu~enosta na gra|anskoto op{testvo, unapreduvawe na gra|anskite slobodi i vladeeweto na pravoto i razvivaweto na me|unarodnata sorabotka i solidarnost. Vo momentov, na raspolagawe se grantovi za organizacii za sedum programi: gra|ansko op{testvo, tretiot sektor, pravnoto obrazovanie, ednakvi mo`nosti, Istok–Istok, zbratimeni gradovi i gra|ani vo akcija. Podra~ja vo koi se dodeluvaat fondovi: Polska i Centralna i Isto~na Evropa. Na~in na aplicirawe: Grantovite se odobruvaat vrz osnova na konkursi, a za niv se re{ava na stru~ni paneli. Detalite za konkursite, programite i stipendiite se izdavaat vo pe~atot i vo ~etvrtgodi{niot bilten na fondacijata, kako i na veb-stranicata. Prvoto raspra{uvawe se vr{i so pismo. Jazici: polski i angliski Kontakt:

Ms Ana Rozicka, Executive Director Sapieżyńska 10a, 00215 Warsaw, Poland Tel. +48 22 536 0200 Faks +48 22 536 0220 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://www.batory.org.pl

64

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

STIFTELSEN RIKSBANKENS JUBILEUMSFOND (STIFTELSEN RIKSBANKENS JUBILEUMSFOND) Celosen iznos na grantovi: Izdatocite za grantovi vo 2004 godina iznesuvaa 252.981.262 SEK, {to e ednakvo na 28.059.769 evra. Interesi za finansirawe: Celta na Fondacijata e da se unapredi istra`uvaweto, dodeluvaj}i grantovi za proekti na oddelni istra`uva~i i grupi istra`uva~i, glavno vo oblasta na humanite i socijalnite nauki. Podra~ja vo koi se dodeluvaat fondovi: [vedska i me|unarodno, so momentalni me|unarodni obvrski koncentrirani vo Evropa. Na~in na aplicirawe: Aplikaciite od stranstvo mora da demonstriraat postoewe jasno definirana sorabotka so {vedskite nau~nici ili istra`uva~ki instituti. Prviot kontakt se vospostavuva so podnesuvawe kratok opis na glavnite crti na proektot, po {to potencijalnite korisnici na grantovi }e bidat pokaneti da pratat cela aplikacija. Ve molime zapomnete deka aplikaciite po faks ili po E-po{ta: nema da se zemat predvid. Jazici: {vedski i angliski Kontakt:





Mr Mats Rolén, Research Director Kungsträdgårdsgatan 18, Box 5675, 11486 Stockholm, Sweden Tel. +46 8 5062 6400 Faks +46 8 5062 6435 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://www.rj.se

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

65

TRUST ZA GRA\ANSKOTO OP[TESTVO VO CENTRALNA I ISTO^NA EVROPA Celosen iznos na fondovi: Trustot planira da alocira 75 milioni USD do 2012 g. za realizirawe na nivnite celi. Izdatocite za programi vo 2004 g. iznesuvaaa 3.839.369 USD. Interesi na finansirawe: Misijata na Trustot e da se poddr`i razvojot i dolgotrajnata stabilizacija na gra|anskoto op{testvo i gra|anskite organizacii vo Bugarija, Republika ^e{ka, Ungarija, Polska, Republika Slova~ka, Slovenija i Romanija. Trustot ima tri celi koi me|usebno se potpomagaat: poddr{kata na legalno, fiskalno i politi~ko opkru`uvawe vo koe gra|anskite op{testva mo`e da napreduvaat, zajaknuvaweto na neprofitnite sektori vo celnite zemji preku gradewe na institucionalnite kapaciteti i poddr`uvaweto na dolgotrajnata finansiska odr`livost na neprofitnite organizacii. Trustot za gra|ansko op{testvo vo Centralna i Isto~na Evropa e formiran vo juni 2000 godina, ottotoga{ prv od takov vid konzorcium na privatni fondacii kako nezavisen, dobrotvoren trust zdru`en vo soglasnost so zakonot na SAD. Momentalno vo fondaciite-donatori se vbrojuvaat: Atlantskite filantropi; Fondacijata ^arls Stjuart Mot; Fondacijata Ford; Germanskiot Mar{alov fond na SAD; Institutot otvoreno op{testvo; fondacijata Pficeri fondacijata Bra}ata Rokfeler. Toj dodeluva dolgoro~ni grantovi za doma{nite, neprofitni organizacii vo sedumte celni zemji, koi po red gi prenaso~uvaat ovie grantovi na lokalnite GO. Ovie organizacii partneri gi prezemaat pove}eto programski aktivnosti na trustot specifi~ni za odredenata zemja, vklu~uvaj}i go dodeluvaweto grantovi. Podra~ja vo koi se dodeluvaat fondovi: Centralna i Isto~na Evropa (sedumte celni zemji).

66

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Na~in na aplicirawe: Trustot ne prima aplikacii. Toj dejstvuva samo preku partnerskite organizacii, izbrani vo sekoja celna zemja. Sleduvaat detalite za kontakt za nekoi partnerski organizacii: ve molime

posetete ja veb-stranicata za iscrpen spisok, specificiran po zemji. Kontakt:





Ms Rayna GAVRILOVA Executive Director Trust for Civil Society in Central & Eastern Europe, Representative Office Solariego 1, 02-070 Warsaw Poland Tel. +48 22 576 8090 Faks +48 22 825 8099 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://www.ceetrust.org Partneri - VIA Foundation, Jelení 195/9, 118 00 Prague 1, Czech Republic Tel. +420 2 33 11 33 70, E-po{ta: [email protected], vebstranica http://www.nadacevia.cz - Stefan Batory Foundation, Sapieżyńska 10a, 00-215 Warszawa, Poland Tel. +48 22 536 02 00, E-po{ta: [email protected], vebstranica http://www.batory.org.pl - Open Society Foundation, Baštová 5, 811 03 Bratislava, Slovakia Tel. +421 2 5441 4730, E-po{ta: [email protected], vebstranica http://www.osf.sk - Ekopolis Foundation, Komenského 21, 974 01 Banská Bystrica, Slovakia Tel. +421 48 4145 259, E-po{ta: [email protected], vebstranica http://www.ekopolis.sk - Civil Society Development Fdn., Mészöly u. 4. III/3, H-1117 Budapest, Hungary Tel. +36 1 385 3938, E-po{ta: [email protected], veb-stranica http:// www.ctf.hu - Environmental Partnership Fdn., Szerb u. 17-19,H-1059 Budapest, Hungary Tel. +36 1 411 3500, E-po{ta: [email protected], veb-stranica http://www.okotars.hu - Umanotera, Netekova 6, 1000 Ljubljana, Slovenia Tel. +386 1 4397 100, E-po{ta: [email protected], vebstranica http://www.umanotera.org

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

67

2.7.2 KORPORATIVNI SPONZORI AMERIKAN EKSPRES FILANTROPSKA PROGRAMA Celosen iznos na fondovi: Vo 2004 g. Amerikan ekspres filantropska programa dodeli grantovi vo iznos od 31,7 milioni USD. Interesi za finansirawe: Glavnata cel na fondacijata e da dejstvuva i da gi usovr{uva zaednicite vo koi dejstvuva kompanijata. Ima tri programski oblasti: Kulturnoto nasledstvo - Celta na ovaa programa e da se za{titi okolinata vo koja `iveat lu|eto za da mo`e na nea da & se raduvaat idnite generacii. Isto taka, fondovi se dodeluvaat i za proekti koi se odnesuvaat na unapreduvaweto na nacionalnata i regionalnata umetnost i kultura; Ekonomska nezavisnost- Celta na ovaa programa e da se osposobat lu|eto da bidat ekonomski nezavisni, obezbeduvaj}i im obrazovanie i obuka; Slu`bi za zaednicite- Grantovi za ovaa programa se dodeluvaat samo vo slu~ai koga proektite se prepora~ani od vraboten vo Itna pomo{ Amerikan ekspres. Obi~no se finansira po ovaa programa. Ne poddr`uva, me|u drugoto, individualni potrebi, aktivnosti za sobirawe fondovi, patuvawa i religiozni/politi~ki aktivnosti. Podra~ja vo koi se dodeluvaat fondovi: Najgolemiot del fondovi se dodeluvaat za proekti vo SAD. Me|utoa, fondacijata ima komitet koj e odgovoren za proekti vo Evropa. Sekoja organizacija nadvor od SAD, koja aplicira za dobivawe fondovi, mora da bide vo sostojba da go doka`e statusot na neprofitna organizacija. Na~in na aplicirawe: Upatstvata i instrukciite za podnesuvawe predlog mo`e da se najdat na veb-stranicata. 68

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Kontakt:





Ms Connie Higginson, Vice-President International Philanthropic Program, World Financial Center New York, NY 10285-4803, USA Tel. +1 212 640 4649 Faks +1 212 640 0326

Veb-stranica: http://home3.americanexpress.com/corp/giving_back.asp

FONDACIJA LEVI [TRAUS & KO/LEVI [TRAUS (LEVI STRAUSS & CO / LEVI STRAUSS) Celosen iznos na grantovi: Fondacijata ima potro{eno pribli`no 10 milioni USD na davawe fondovi za programi vo 2004 g. Vo poslednite dve decenii fondacijata ima dodeleno grantovi vo iznos pogolem od 27 milioni USD za spre~uvawe na SIDA i za gri`a i ima dobieno brojni nagradi i priznanija za nejzinite napori vo borbata protiv epidemijata na HIV. Interesi za finansirawe: Celta na Fondacijata e da se podobri blagosostojbata na zaednicite niz celiot svet i da pridonese za pozitivna socijalna promena, rabotej}i na socijalni problemi i osposobuvaj}i gi lu|eto i zaednicite sami da gi re{avaat svoite problemi. Od glaven interes za fondacijata se: Spre~uvawe na {ireweto na HIV/SIDA: Preku programi koi se odnesuvaat na spre~uvaweto preku celnata grupa `eni i mladi, osobeno onamu kade lokalnite kreatori na politiki ne se priem~ivi ili kade socijalnata predrasuda kon HIV/SIDA ostanuva golema. Zgolemuvaweto na ekonomskiot razvoj i mo`nostite za obra­ zovanie: koi ja zgolemuvaat ekonomskata nezavisnot preku programi za mikropretprijatija i inicijativi za obespraveni `eni i mladi za sozdvawe imot i kapital. Balkanski gra|anski praktiki [#3]

69

Osven programi na finansirawe, taa isto taka gi ohrabruva vrabotenite da vr{at dobrovolna rabota vo humanitarni organizacii. Pove}e od 2.600 vraboteni volontiraa nad 20.000 ~asovi vo 71 humanitarna organizacija vo 2003 godina. Podra~ja vo koi se dodeluvaat fondovi: Finansiranite programi na fondacijata Levi [traus se fokusiraatglavno na itnite potrebi na zaednicite niz celiot svet, kade `iveat i rabotat nejzinite vraboteni i vrabotenite na izveduva~ite. Za da vidite kade dejstvuva Levi [traus, ve molime posetete ja veb-stranicata. Na~in na aplicirawe: Fondacijata Levi [traus ne prima barawa za grantovi bez zastapnik, no ako ja posetite veb-stranicata, }e dobiete informacii za inicijativite koi momentalno se finansiraat i kako da se vklu~ite. Kontakt:

Mr Zoltan Valcsicsak, Community Affairs Manager Levi Strauss Europe, Middle East, and Africa Rakoczi ut 42, Budapest 1072, Hungary Tel. +361 327 76 00 Faks +361 267 99 37 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://www.levistrauss.com/responsibility/foundation/index.htm

NAJK (NIKE) Celosen iznos na grantovi: Vo fiskalnata 2005 godina, NAJK donira 46,1 milioni USD vo gotovina i proizvodi na neprofitni partneri niz celiot svet.

70

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Interes za finansirawe: Misijata na Najk e da gi „predvodi zdru`enite gra|ani preku programi koi go odrazuvaaat vnimanieto za svetskoto semejstvo na Najk, na{ite potro{uva~i i oni koi i obezbeduvaat uslugi na Najk“.

Vo programata na zaednicite grantovite se dostapni vo slednite oblasti: sportot kako katalizator na socijalnata kohezija (preku celnata grupa obespraveni mladi), unapreduvawe na zaednicite kade {to `iveat vrabotenite na Najk i usovr{uvawe na okolinata. Postoi posebna fondacija Najk, formirana so cel da se pomogne za blagosostojbata i emancipacijata na devojkite niz cel svet, preku podobro obrazovanie i ubla`uvawe na siroma{tijata. Rabotata na fondacijata e koncentrirana na slednite oblasti: ekonomskite mo`nosti, zdravstvo/ bezbednost, obrazovanie, socijalna mobilnost, rakovodewe, glasot i pravata. Podra~ja vo koi se dodeluvaat fondovi: Programata na zaednicite e so me|unaroden fokus. Momen­ talnite geografski prioriteti na fondacijata Najk se: Banglade{, Brazil, Kina, Etiopija i Zambija. Na~in na aplicirawe: Za Programata za zaednicite ve molime ispratete gi predlozite na: Manager, Global Community Affairs, Nike Inc., PO Box 4027 Beaverton, OR 97076 USA. Konsultirajte se na veb-stranicata za upatstva za predlozi. Fondacijata Najk ne prima predlozi bez zastapnik, pa ako va{ite aktivnosti se odnesuvaat na ovaa oblast, za informacii vo vrska so politikite na finansirawe ve molime posetete ja veb-stranicata. Kontakt:





Ms Anna Maria Rugarli, manager of all Community Affairs programs across the region. Nike EMEA Headquarters, Colosseum 1, 1213 NL Hilversum, The Netherlands Tel. +31 35 6266 453 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://www.nike.com/nikebiz/nikebiz.jhtml?page=26&item=giving (the Community Program) http://www.nike.com/nikebiz/nikefoundation/home.jhtml (Nike Foundation)Interni buxetski stavki

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

71

GLAVA 3

3.1 SPISOK NA INTERNI BUXETSKI STAVKI AUDIOVIZUELNI SREDSTVA, MEDIUMI, PE^AT, KOMUNIKACII I INFORMIRAWE Pobezbeden internet plus - promovirawe pobezbedna upotreba na internetot i novi onlajn-tehnologii (09 03 03) Informirawe na gra|anite preku mediumite (16 02 02) Protok na informacii (16 05 01)

Informati~ki tehnologii za op{testvoto (09 04 01) Medija plus - merki za unapreduvawe na razvojot na audiovizuelnata industrija (09 05 01) Obuka na mediumite - merki za unapreduvawe na razvojot na stru~nata obuka vo audiovizuelnata industrija (09 05 02)

72

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

9,97 milioni evra 15,25 milioni evra (1,00 mil. rezerva) 16,75 milioni evra (1,00 mil. rezerva) 1027,74 milioni evra 77,35 milioni evra

7,46 milioni evra

Prince - Strategija na informirawe i komunikacii (22 04 01) 7,00 milioni evra Prins (Prince) - Debata za idninata na EU (16 6,66 milioni evra 03 04) (1,00 mil rezerva)

GRA\ANSKOTO OP[TESTVO, EVROPSKI ASOCIJACII ZA UNAPREDUVAWE NA EVROPA, GO Asocijacii i federacii od evropski interes (15 06 01 04) Evropski “tink-tenk” (15 06 01 05) Grantovi za organizacii koi ja unapreduvaat idejata na Evropa (15 06 01 03) Instituti specijalizirani za odnosite pome|u EU i treti zemji (19 02 02) Merki vo korist na gra|anskoto op{testvo (15 06 01 01) Podgotvitelna akcija za poddr{ka na gra|anskoto op{testvo vo novite zemji ~lenki na EU (18 04 04) Poddr{ka za me|unarodni gra|anski mladinski organizacii (15 05 05 02) [emi na zbratimuvawe na gradovi vo Evropskata Unija (15 06 01 07) Decentralizirana sorabotka vo zemjite vo razvoj (21 02 13)

1,35 milioni evra 0,40 milioni evra 2,96 milioni evra 1,22 milioni evra 3,84 milioni evra 1,00 milioni evra

2,27 milioni evra 13,50 milioni evra n.o.

OBRAZOVANIE, OBUKA , MLADI I KULTURA Sorabotka so zemji ne~lenki vo oblasta na obrazovanieto i profesionalnata edukacija (15 02 03) E-u~ewe (15 02 02 04) Erazmus Mundus (Erasmus Mundus) (15 02 02 05) Programska ramka za poddr{ka vo kulturata (15 04 02 01) Leonardo da Vin~i (Leonardo da Vinci) (15 03 01 02)

n.o. (3,00 milioni evra rezerva) 12,76 milioni evra 38,11 milioni evra 31,37 milioni evra 209,68 milioni evra

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

73

Sokrates (Socrates) (15 02 02 02) Mladi (15 05 01)

383,32 milioni evra 107,44 milioni evra

VRABOTUVAWE I SOCIJALNI RABOTI Analiza i studii za socijalnata sostojba, demografijata i semejstvoto (04 04 02 01) Merki na zaednicata za ostvaruvawe na ednakvosta me|u ma`ot i `enata (04 05 02) Organizacii na `enite (04 05 03)

3,22 milioni evra 11,14 milioni evra n.o. (0,35 milioni evra rezerva) 1,50 milioni evra

ENEA (ENEA) - podgotvitelna akcija za aktivno stareewe i mobilnost na postarite lu|e (04 04 08) Slobodno dvi`ewe na rabotnicite, koordinacija na sistemite za socijalno 3,24 milioni evra osiguruvawe i merki za emigranti, vklu~uvaj}i emigranti od treti zemji (04 04 03) Rabotni odnosi i socijalen dijalog 17,30 milioni (04 03 03 01) evra Merki za borba protiv diskriminacijata i 17,57 milioni nejzino spre~uvawe (04 04 04) evra Merki za borba protiv socijalnata 23,10 milioni ekskluzija i nejzino spre~uvawe (04 04 02 02) evra Evropska godina na ednakvi mo`nosti za p.m (2,00 milioni site vo 2007 g. (04 04 12) evra rezerva)

ENERGIJA I TRANSPORT

74

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Finansiska poddr{ka za proekti od zaedni~ki interes za transevropskata energetska mre`a (06 03 02) Programa Inteligentna energija za Evropa (2003 do 2006) (06 04 01) Programa Inteligentna energija za Evropa (2003 do 2006) „External Strand - Coopener“ (06 04 02)

21,55 milioni evra 55,47 milioni evra

4,97 milioni evra

Poddr`uvawe politiki i predviduvawa na nau~ni i tehnolo{ki potrebi (06 06 03) Odr`livi energetski sistemi (06 06 02 01) Odr`livi energetski sistemi (08 06 01 01)

8,65 milioni evra 122,37 milioni evra 115,10 milioni evra

PRO[IRUVAWE Kancelarija za tehni~ka pomo{ za razmena na informacii TAIEKS (TAIEX), aktivnosti vo ramkite na olesnuvaweto na tranzicijata (22 03 02) Olesnuvawe na tranzicijata za gradeweto na instituciite po pristapuvaweto (22 03 01)

4,15 milioni evra 63,10 milioni evra

PRETPRIJATIJA Aktivnosti na horizontalno istra`uvawe na mali i sredni pretprijatija (MSP) (08 08 01 02) Programi za pretprijatija i pretpriemni{tvo, osobeno za MSP (02 02 03 01) Istra`uvawe i novatorstvo (02 02 02 01) Poddr{ka za mali i sredni pretprijatija vo novite finansiski okolnosti (02 02 03 02)

122,66 milioni evra

18,70 milioni evra 39,94 milioni evra

7,00 milioni evra

OKOLINA Programa za akcija na zaednicata vo oblasta na za{tita na gra|anite (07 03 06 01) 7,01 milioni evra Programa za akcija na zaednicata za unapreduvawe na gra|anskite organizacii, aktivni glavno vo oblasta na za{titata na okolinata (07 03 02) 8,00 milioni evra Pridonesi za me|unarodnite ekolo{ki aktivnosti (07 02 01) 8,09 milioni evra Okolina i odr`livost (10 02 02) 10,25 milioni evra

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

75

LAJF III (LIFE III) finansiski instrument za okolinata od 2000 do 2006 - proekti za teritorijata na zaednicite - I del (za{tita na prirodata) (07 03 03 01) 71,10 milioni evra LAJF III finansiski instrument za okolinata od 2000 do 2006 - proekti za teritorijata na zaednicite - II del (za{tita na okolinata) (07 03 04) 72,10 milioni evra

ZDRAVSTVO I ZA[TITA NA POTRO[UVA^ITE Napredna genomika i nejzinata primena vo zdravstvoto (08 02 01 01) Borba protiv glavnite bolesti (08 02 01 02) Aktivnosti na zaednicata vo korist na potro{uva~ite (17 02 01) Javno zdravje od 2003 do 2008 (17 03 01 01)

355,98 milioni evra 291,31 milioni evra 19,19 milioni evra 51,69 milioni evra

PRAVDA I VNATRE[NI RABOTI AGIS (AGIS) (18 05 01 02) Programa za sorabotka po gra|anski pra{awa (18 06 01 02) Integracija na dr`avjani na zemji koi ne se ~lenki (18 03 06) Merki za borba protiv nasilstvoto vrz decata,adolescentite i `enite - Dafne II (Daphne II) (18 04 01 02) Programa za istra`uvawe i procenka na po~ituvaweto na osnovnite prava (18 04 03) EIDHR (EIDHR) - Evropska inicijativa za demokratija i ~ovekovi prava (19 04 02 - 05)

15,78 milioni evra 3,75 milioni evra 5,00 milioni evra

9,68 milioni evra 0,50 milioni evra 7,00/105,41/ 7,0/1,5 milioni evra

ISTRA@UVAWE I TEHNOLO[KI RAZVOJ Gra|anite i upravuvaweto vo op{testvo bazirano vrz znaewe (08 07 01) Naukata i op{testvoto (08 10 01 04)

76

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

61,50 milioni evra 27,84 milioni evra

Specifi~ni merki za poddr{ka na me|unarodnata sorabotka (08 08 01 03) Poddr{ka na politikite i predviduvawata na nau~no-tehnolo{kite potrebi (08 08 01 01)

96,29 milioni evra

117,29 milioni evra

Vo sledniot del nie vi obezbeduvame detali za kontaktite za specifi~ni programi, no ve molime vnimavajte: mo`e da nastanat promeni kako rezultat na prili~no redovnoto premestuvawe na slu`benicite od edna rabotna edinica vo druga. Mo`e da bide potrebno da gi posetite veb-stranicite na GD za dobivawe a`urirani informacii i/ili da se javite na dadenite broevi.

3.1.1 AUDIOVIZUELNI SREDSTVA, MEDIUMI, PE^AT, KOMUNIKACII I INFORMIRAWE 09 03 03 - Pobezbeden inernet plus (promovirawe pobezbedno koristewe na internetot i onlajntehnologiite) Alociran buxet: 9,97 milioni Celta na ovaa programa e unapreduvaweto pobezbedna upotreba na internetot i novite onlajn-tehnologii, osobeno od decata, i borbata protiv nelegalnite sodr`ini i nesakanite sodr`ini od krajniot korisnik. Programata se odnesuva ne samo na internetot, tuku i na drugite onlajn-tehnologii, kako {to se mobilni i brodbendsodr`ini, onlajn-igri i „~at rum“. Nejzinata namena e da opfati {irok krug {tetni sodr`ini, vklu~uvaj}i gi tuka i nasilstvoto i rasizmot.

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

77

Ovaa ~etirigodi{na programa (2005-2008) se sveduva na ~etiri glavni aktivnosti: • Borbata protiv nelegalnite sodr`ini; • Spre~uvawe na nesakanite i {tetni sodr`ini; • Unapreduvaweto pobezbedno opkru`uvawe; • Podigawe na svesta. Podobni za aplicirawe: Javni ili privatni organizacija zainteresirani za ovaa oblast. Podra~ja vo koi se dodeluvaat fondovi: Evropskata Unija i zemjite ~lenki na EEA/EFTA. Kontakt:





Mr Richard SWETENHAM European Commission, Directorate-General Information Society Safer Internet Action Plan Office EUFO 1197, L-2920 Luxembourg, Tel. +352 4301 32400 Faks +352 4301 34079 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://www.europa.eu.int/information_society/activities/sip/ index_en.htm

16 02 02 - Informirawe na gra|anite preku mediumite Alociran buxet: 15,25 milioni (1,00 milioni rezerva) Ovaa programa ima za cel da ovozmo`i podobro poznavawe na EU, nejzinite celi, ulogata i dejstvuvaweto. Aktivnostite imaat za cel da im ponudat na Evropejcite op{ti informacii za instituciite na zaednicata, odlukite i procesot na integracija.

78

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Instituciite na EU, nadvore{nite kancelarii na evropskiot parlament, pretstavni{tvata na Komisijata, telata za

supervizija i site drugi organizacii i tela vo ramkite na zemjite ~lenki na EU koi na evropskite gra|ani im obezbeduvaat informacii za EU. Podra~ja vo koi se dodeluvaat fondovi: Evropskata Unija. Finansirawe: 50% od priznati tro{oci (vo posebni slu~ai do 80%). Kontakt:





Mr Alain DumoRt (Head of Unit) European Commission, Directorate-General Press and Communication-C1 B - 1049 Brussels Tel. +32 2 2953 849 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://www.europa.eu.int/comm/dgs/press_communication/ index_en.htm

16 05 01 - Protok na informacii Alociran buxet: 16,75 milioni (1,00 milioni rezerva) Ovaa buxetska stavka go pokriva finansiraweto na razmena na informacii niz Evropa - evropska mre`a na direktni relei, koja ja poddr`uva rabotata na pretstavni{tvata na Komisijata vo zemjite ~lenki i funkcionira kako „interfejs“ me|u gra|anite na EU na lokalno nivo. Ovoj buxet isto taka go pokriva finansiraweto na pova`nite nacionalni informativni centri (momentalno gi ima tri, smesteni vo Francija, vo Portugalija i vo Italija) i obuka i pomo{ za informativnite mre`i. Podra~ja vo koi se dodeluvaat fondovi: Zemjite ~lenki na EU. Finansirawe: 50% od priznatite tro{oci. Balkanski gra|anski praktiki [#3]

79

Kontakt:





Miss Fabrizia DE ROSA (Head of Unit) European Commission, Directorate-General Communication Communication Relays and Networks - B1/2 Tel. +32 2 299 3739 Faks +32 2 296 0701 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/dgs/communication/grants/index_en.htm http://europa.eu.int/comm/relays/ed_en.htm

09 04 01 - Informati~ki tehnologii za op{testvoto Alociran buxet: 1027,74 milioni Celta na ovaa buxetska stavka e da se pridonese vo kreiraweto politiki vo op{testvo bazirano vrz znaewe vo soglasnost so revidiranata Lisabonska agenda. Momentalnata programa na rabota ima ograni~en broj strate{ki celi: konsolidirawe na silite vo oblastite kade Evropa e lider vo industrijata i tehnologijata; da se nadminat slabostite vo kriti~nite oblasti; da se iskoristat novi mo`nosti i da se odgovori na itnite potrebi i da se obezbedi zaedni~ki razvoj na tehnologiite i da se primenat isite. Na ovoj na~in, programata ima za cel da ovozmo`i evropska konkurentnost, inovacii i vodstvo. Podobni za aplicirawe: Mali i sredni pretprijatija, korisnici na IST, akademski istra`uva~ki laboratorii, organizacii osnovani vo zemjite kandidati i zemjite koi ne se partneri na EU. Podra~ja vo koi se dodeluvaat fondovi: 25 zemji ~lenki na EU i zemjite ~lenki na EFTA. Kontakt:

80

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija





Mr Khalil Rouhana (Head of Unit) European Commission, Information Society Directorate-General Strategy for ICT Research and Development C2 Rue de la Loi 200, B-1049 Brussels





Tel. +32 2 299 69 02 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://www.europa.eu.int/comm/dgs/information_society/ activities/index_en.htm

09 05 01 - Medija plus (merki za unapreduvawe na razvojot na audiovizuelnata industrija). Alociran buxet: 77,35 milioni Celite na ovie programi se: • Jakneweto na evropskiot sektor na distribucija {to se odnesuva do kinoto i delata nameneti za privatna upotreba; • Unapreduvaweto na po{iroko transnacionalno {irewe na stranskite evropski filmovi; • Unapreduvaweto na evropskite televiziski programi proizvedeni od nezavisni kompanii; • Poddr{kata na razvojot na audiovizuelnite dela i lingvisti~kata raznovidnost; • Poddr{ka na sozdavaweto digitalni katalozi na evropski dela, za upotreba od novite mediumi. @anrovite od interes se: fikcijata (kino i televizija), dokumentarcite, animiranite filmovi i multimediumite. Podobni za aplicirawe: Tuka se opfateni evropskite kompanii za proizvodstvo ili distribucija. Uslovite se razlikuvaat vo zavisnost od vidot na poddr{kata koja se bara. Podra~ja vo koi se dodeluvaat fondovi: Zemjite ~lenki, dr`avite na EFTA/EEA (Island, Norve{ka, Lihten{tajn), Bugarija i [vajcarija. Na~in na aplicirawe: Od 1.1.2006 g. Izvr{nata agencija za obrazovanie, audiovizija i kultura (EACEA) e odgovorna za upravuvaweto so razni Balkanski gra|anski praktiki [#3]

81

delovi na Medija-programata, vklu~uvaj}i go izgotvuvaweto pokani za predlozi i izborot na pove}eto proekti. Me|utoa, na zainteresiranite za proektot im sovetuvame da kontaktiraat so kancelariite na Medija vo nivnata zemja. Ve molime pobarajte gi detalite na http://europa.eu.int/comm/avpolicy/media/desk_en.html Kontakt:





Mr Costantin Daskalakis (Head of Unit) MEDIA Unit, Education, Audiovisual and Culture Executive Agency Bour 3/30, B-1049 Brussels Tel. +32 2 296 35 96 Faks +32 2 299 92 14 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/avpolicy/media/index_en.html

09 05 02 - Obuka na mediumite (merki za unapreduvawe na razvojot na stru~nata obuka vo audiovizuelnata industrija) Alociran buxet: 7,46 milioni Buxetska stavka na obukata na mediumite ovozmo`uva poddr{ka za prodol`uvawe (i zapo~nuvawe) programi na profesionalna obuka, za obu~uvawe profesionalci od audiovizuelnata industrija za biznis-menaxment, za tehniki na pi{uvawe scenarija i novi tehnologii, so cel da se zgolemi nivnata sposobnost i konkurentnost. Isto taka, taa celi kon unapreduvaweto na sorabotkata i razmena na znaewata me|u partnerite. Podobni za aplicirawe: Javni ili individualni tela koi vodat programi na obuka (profesionalni asocijacii, uiverziteti, produkciski kompa­ nii, itn.).

82

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Podra~ja vo koi se dodeluvaat fondovi: Zemjite u~esni~ki: 25 zemji ~lenki, dr`avite na EFTA-EEA (Island, Norve{ka, Lihten{tajn), Bugarija i [vajcarija.

Na~in na aplicirawe: Od 1.1.2006 g. Izvr{nata agencija za obrazovanie, audiovizija i kultura (EACEA) e odgovorna za upravuvaweto so razni delovi na Medija-programata, vklu~uvaj}i go izgotvuvaweto pokani za predlozi i izborot na pove}eto proekti. Me|utoa, na zainteresiranite za proektot im sovetuvame da kontaktiraat so kancelariite na Medija vo nivnata zemja. Ve molime pobarajte gi detalite na http://europa.eu.int/comm/avpolicy/media/desk_ en.html. Kontakt:





Mr Costantin Daskalakis (Head of Unit) MEDIA Unit, Education, Audiovisual and Culture Executive Agency Bour 3/30, B-1049 Brussels Tel. +32 2 296 35 96 Faks +32 2 299 92 14 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/avpolicy/media/index_en.html

22 04 01 - Prins (Prince) - Strategija na informirawe i komunikacija Alociran buxet: 7,00 milioni Ovaa buxetska stavka go opfa}a finansiraweto na prioritetnite informacii i komunikacii za pro{iruvaweto. Nejzinata cel e zgolemuvawe na znaewata za pro{iruvaweto vo Evropa, osobeno vo onie zemji vo koi javnoto mislewe e po~uvstvitelno na idnoto pro{iruvawe. Prioritetnite politiki vklu~uvaat: Efektiven dijalog za pro{iruvaweto i pretpristapuvaweto me|u instituciite na EU i gra|anite; vnimanie za specifi~nite potrebi na zemjata za informirawe; dijalog me|u gra|anskoto op{testvo na EU i na zemjite kandidati; informirawe na novinarite; ispituvawe na javnoto mislewe; veb-stranici; audiovizuelni materijali; konferencii i seminari i ocenka na programata.

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

83

Kontakt:









Mr Ludjer BLASIG (Information and Communication Officer) European Commission, Directorate-General Enlargement Enlargement Information Unit - B3 Information, Communication and Interinstitutional Relations B - 1049 Brussels Tel. +32 2 296 2293 Faks +32 2 299 1777 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/enlargement/financial_assistance/ index_en.htm

16 03 04 - Prins (PRINCE) - Debata za idninata na Evropskata Unija Alociran buxet: 6,66 milioni (1,00 milioni rezerva) Ovaa buxetska stavka go opfa}a finansiraweto informaciski merki za informirawe na gra|anite za nivno vklu~uvawe vo debatata za idninata na EU. Nejzinata cel e da vospostavi dijalog me|u EU i nejzinite gra|ani vo sorabotka so zemjite ~lenki i gra|anskoto op{testvo, kako i finansiraweto na aktivnostite na GO koi obezbeduvaat forum za debata i pomagaat vo ponatamo{niot dijalog.

84

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Vo nejziniot „Plan D za demokratija, dijalog i debata“ (COM(2005)494), Komisijata ja naglasi potrebata od stimulirawe na debatata za EU i pomo{ta na gra|anskoto op{testvo vo odnos na ova. Soglasno na ova, finansiraweto e raspolo`livo za proekti koi go unapreduvaat u~estvoto na gra|anite vo debatite za EU (na pr., paneli na gra|ani), go ispituvaat javnoto mislewe i gi analiziraat pridonesite od op{toto mislewe. Ovoj povik za predlozi se rakovodi od GD za komunikacii, a pove}e informacii za inicijativite od „Plan D“ mo`e da se najdat na http://europa.eu.int/comm/dgs/communication/grants/index_ en.htm

Kontakt:

Josep COLL I CARBO European Commission, Unit A2 (planning and priorities) Plan D Project, Office BERL 5/236 B-1049 Brussels, Belgium Tel. + 32 2 299 29 89 Faks + 32 2 295 24 69 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/dgs/communication/pdf/proposalsplan-d_en.pdf http://europa.eu.int/debateeurope/about_en.htm

3.1.2 GRA\ANSKO OP[TESTVO, EVROPSKI ASOCIJACII, NAPREDUVAWE NA EVROPA, GO 15 06 01 04 - Asocijacii i federacii od interes za Evropa Alociran buxet: 1,35 milioni So ovaa stavka se opfateni aktivnosti i proekti koi se izveduvaat od asocijacii i federacii na gra|ani na Evropa, koi se odnesuvaat na unapreduvaweto na kauzata na evropskata integracija i podigaweto na nivoto na javnoto poznavawe na EU. Taa isto taka poddr`uva aktivnosti so odraz, na evropsko nivo, na eti~kite i du{evnite vrednosti i temeli na evropskata integracija. Mo`nite proekti opfa}aat debati, seminari i konferencii, nastani, osnovawe mre`i, publikacii, IT-proizvodi i radio i televizisko emituvawe. Me|utoa, operativnite tro{oci na organizaciite korisni~ki ne se pokrivaat. Podobni za aplicirawe: GO koi apliciraat za fondovi od ovaa buxetska stavka mora da se neprofitabilni i so sedi{te najmalku vo edna od zemjite ~lenki. Organizaciite od zemjite na EFTA/EEA i zemjite kandidati isto taka imaat mo`nost za dobivawe fondovi, no

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

85

im se sovetuva da doznaat za mo`nosta za nivnoto u~estvo pred da apliciraat. Kontakt:





Mr Marc JORNA (Head of Unit) Education, Audiovisual and Culture Executive Agency Youth, Sport and Relations with the Citizen, Citizenship, Unit P7 Bour 3/30, B-1049 Brussels Tel. +32 2 296 3380 / +32 2 296 5257 Faks +32 2 296 2398 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/dgs/education_culture/association/ index_en.html

15 06 01 05 - Evropski “tink-tankovi” Alociran buxet: 40 milioni Ovaa buxetska stavka se dodeluva za komiteti na eksperti „tink-tank“ (think-tanks) koi direktno pridonesuvaat kon istra`uvaweto na evropskata politika na integracija. Podobni za aplicirawe: Samo komitetite na eksperti koi se identifikuvani. Ovie informacii se objavuvvaat vo Slu`beniot vesnik na Evropskata Unija. Za pove}e informacii, kontaktirajte so Agencijata za obrazovanie, audiovizuelni izvr{iteli i izvr{iteli za kultura. Kontakt:

86

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija



Mr Marc JORNA (Head of Unit) Education, Audiovisual and Culture Executive Agency Youth, Sport and Relations with the Citizen, Citizenship, Unit P7 Bour 3/30, B-1049 Brussels Tel. +32 2 296 3380 / +32 2 296 5257 Faks +32 2 296 2398 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://eacea.cec.eu.int

15 06 01 03 - Grantovi za organizacii koi ja promoviraat idejata na Evropa Alociran buxet: 2,96 milioni Ovaa buxetska stavka pokriva izdatoci za aktivnosti ~ija cel e evropskata integracija i sorabotka, so poseben naglasok na gra|anskoto u~estvo. Finansiraweto e isto taka dostapno za dejstvuvawe na organizacii so ovie celi. Podobni za aplicirawe: Neprofitabilni, nezavisni organi­ zacii. Kontakt:





Mr Marc JORNA (Head of Unit) Education, Audiovisual and Culture Executive Agency Youth, Sport and Relations with the Citizen, Citizenship, Unit P7, Bour 3/30, B-1049 Brussels Tel. +32 2 296 3380 / +32 2 296 5257 Faks +32 2 296 2398 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://eacea.cec.eu.int

19 02 02 - Instituti specijalizirani za odnosite me|u EU i treti zemji Alociran buxet: 1,22 milioni Ovaa buxetska stavka ima za cel subvencionirawe centri, instituti i mre`i, akreditirani za dejstvuvawe vo oblasta na odnosite na EU so drugi regioni za politikite na nadvore{nite odnosi. Na ovoj na~in, pari~nata pomo{ }e im ovozmo`i na centrite da gi zgolemat nivnite aktivnosti i da opfatat temi inicirani od Komisijata. Akcent se stava na odredeni odnosi na EU so regionite, na pr., Azija, Latinska Amerika,

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

87

Mediteranot, Balkanot i nezavisnite dr`avi na porane{niot Sovetski Sojuz. Pospecifi~nite aktivnosti vklu~uvaat: studii i analizi na politikete na EU i odnosnite regioni; izrabotka na trudovi na diskusii; organizirawe okrugli masi; seminari; “tinktenkovi“; razni publikacii; podgotvuvawe veb-stranici i sorabotka so mediumite. Podobni za aplicirawe: Istra`uva~ki instituti, organizacii koi gi nadgleduvaat odnosite na EU so drugi regioni, kako i javni i individualni tela koi dejstvuvaat vo ovaa oblast. Posebno vnimanie }e im se posveti na odredeni instituti i organizacii koi se obele`ani, t.e. Evropskiot institut za aziski studii, „Centro Latinoamericano para las relaciones con Europa“, „Fondazione Laboratorio Mediterraneo“, Moskovskoto u~ili{te za politi~ki studii, Evropskiot institut Sofija i „Corporación Justicia y Democracia“. Finansirawe: Do 70% od priznatite operativni tro{oci na teloto za kalen­ darskata godina za koja e dodelen grantot. Kontakt:

Miss Cristina ORTIZ SCHOUSBOE (Grants Coordinator) European Commission Directorate-General External Relations - I2 Tel. +32 2 2996726 / +32 2 2991111 Faks +32 2 2995397 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/external_relations/grants/index_ en.htm

15 06 01 01 - Merki vo korist na gra|anskoto op{testvo Alociran buxet: 3,84 milioni

88

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Cel na ovaa stavka e da finansira merki prezemeni vo korist na gra|anskoto op{testvo, osobeno grantovi isplateni na

organizacii koi go pretstavuvaat gra|anskoto op{testvo. Pridonesi za finansirawe trajni programi na rabotata na tela ~ija cel se op{ti evropski interesi se isto taka dostapni. Kontakt:





Mr Marc JORNA (Head of Unit) Education, Audiovisual and Culture Executive Agency Youth, Sport and Relations with the Citizen, Citizenship, Unit P7 Bour 3/30, B-1049 Brussels Tel. +32 2 296 3380 / +32 2 296 5257 Faks +32 2 296 2398 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://eacea.cec.eu.int

18 04 04 - Podgotvitelna aktivnost za poddr{ka na novite zemji ~lenki na EU Alociran buxet: 1,00 milion Ovaa buxetska stavka gi pokriva podgotvitelnite aktivnosti na novite zemji ~lenki za poddr{ka na aktivnostite na lokalnite GO koi se odnesuvaat na vladeeweto na pravoto, demokratijata, elementarnite prava, transparentnosta, nepristrasniot na­ ~in na informirawe i borbata protiv korupcijata. Podobni za aplicirawe: GO koi dejstvuvaat vo slednite oblasti: • Zakoni od javen interes; • Dobro upravuvawe na centralno i lokalno nivo; • Nezavisnost na gra|anskata slu`ba; • Antikorupcija. Kontakt:

Mr Alain BRUN (Head of Unit) European Commission, Directorate-General Justice, Freedom and Security, Unit C3 Rue de Genève, 5, B-1049 Brussels Tel. +32 2 296 53 81 E-po{ta: [email protected]

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

89

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/justice_home/funding/support_ngo/ funding_support_en.htm

15 05 05 02 - Poddr{ka za me|unarodni gra|anski mladinski organizacii Alociran buxet: 2,27 milioni Celta na ova finansirawe e dodeluvawe grantovi na me|u­ narodni gra|anski organizacii ~ii aktivnosti gi opfa}aat mladite i vo evropski kontekst. Vo prioritetite za 2006 g se vklu~uva politi~kata transparentnost i vklu~uvaweto vo evropskiot proces. Podobni za aplicirawe: Me|unarodni gra|anski, neprofitni, organizacii, od ~ii aktivnosti, bilo poedine~ni ili del od po{iroka programa, imaat korist mladite lu|e. Za da bidat podobni za dobivawe sredstva, organizaciite mora da imaat aktivni ~lenki organizacii vo najmalku osum doluspomenati zemji. Podra~ja vo koi se dodeluvaat fondovi: 25 zemji ~lenki na EU, ~lenki na EFTA/EEA i zemji kandidati na EU. Programata mo`e da bide otvorena i za tela osnovani vo odredeni balkanski zemji i dr`avi na Komonveltot. Finansirawe: 50% od godi{niot buxet. Kontakt:





Mr Philippe COVA (Head of Unit) Education, Audiovisual & Culture Executive Agency, Unit YOUTH, Bour 3/30, B-1049 Brussels Tel. +32 2 299 9130 Faks +32 2 292 1330 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/youth/program/index_en.html

90

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

15 06 01 07 - [emi na zbratimuvawe gradovi vo EU Alociran buxet: 13,50 milioni Grantovi od ovaa stavka se dodeluvaat za nastani na zbratimuvawe, koi opfa}aat programi na edukacija za aktuelni evropski pra{awa. Prioritet im se dava na nastani koi opfa}aat gradovi i op{tini vo zemjite kandidati, na spogodbi za zbratimuvawe, na proekti koi opfa}aat mali op{tini ili op{tini vo geografski nepovolni podra~ja, na multilateralni nastani i proekti koi gi vklu~uvaat mladite ili obespravenite grupi. Del od ovie dava~ki e isto taka namenet za ohrabruvawe na vrskite me|u perifernite i planinskite regioni, od edna strana, i ostrovskite regioni na Evropskata Unija, od druga. Del mo`e da se iskoristi i za finansirawe ocenki na aktivnosti subvencionirani pod ovoj ~len. Podobni za aplicirawe: Lokalni i/ili regionalni vlasti vo zemjite ~lenki na EU. Kontakt:

The Town-twinning sector European Commission Directorate-General for Education and Culture VM-2 4/35, B-1049 Brussels Tel. +32 2 295 2685 (vtorn - ~etvr 9.30-12.30) Faks +32 2 296 2389 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/towntwinning/index_en.html

21 02 13 - Decentralizirana sorabotka vo zemjite vo razvoj Alociran buxet: n.o. Ova buxetsko zaglavje go ima za cel zajaknuvaweto na gra|anskoto op{testvo, „gras-rut“ demokratizacijata i u~estvoto, preku zgolemuvawe na sposobnosta na gra|anskoto op{testvo i lokalnite vlasti za dejstvuvawe i preku unapreduvawe na

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

91

dijalogot pome|u vladata i gra|anskite u~esnici. Toa opfa}a grantovi za operacii za socijalen i ekonomski razvoj, vo korist na najsiroma{nite delovi na populacijata vo zemjite vo razvoj, osobeno ~uvstvitelnite grupi. Opfateni se, isto taka, i inicijativi za odr`liv razvoj, prezemeni od lokalnite javni vlasti, organizacii koi proizleguvaat od zaednicite i grupirawa vo zemjite vo razvoj. Opfatenite aktivnosti se odnesuvaat glavno na informiraweto, edukacijata, {emite na kapitalizacija i komunikacija, poradi faktot deka glavnata cel na ovaa programa e potencijalnite u~esnici vo ovaa oblast da go sfatat podobro priodot na decentralizirana sorabotka i da stanat poaktivni vo konsultaciite koi se odnesuvaat na programi na zaednicata i sproveduvaweto decentralizirana sorabotka. Partneri Podobni za aplicirawe po ovaa buxetska stavka se: lokalnite vlasti, GO, lokalni trgovski asocijacii i grupi na gra|ani, kooperativi, sindikati, organizacii na `enite i mladi, obrazovni, kulturni i istra`uva~ki institucii i crkvi. Evropskite organizacii mo`e da se finansiraat ako rabotat vo sorabotka so nekoja lokalna organizacija vo zemjata doma}in. Prose~no, GO treba da u~estvuva so 20% od sevkupnite tro{oci na proektot. Povicite za predlozi se upravuvaat na lokalno nivo i datumite i uslovite se razlikuvaat od edna do druga zemja. Soglasno na ova, ve molime kontaktirajte so lokalnata Delegacija na EZ, pred podnesuvaweto na predlog-proektot (posetete ja www.europa. eu.int/comm/external_relations/repdel za kontakt-detali). Kontakt:



92

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija



Mr AristoTelis Bouratsis (Head of Unit) Relations with civil society and non-state actors EuropeAid - F5 Tel. +32 2 299 9244 Faks +32 2 299 2914 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/europeaid/projects/ong_cd/cdc_ page_en.htm

3.1.3 OBRAZOVANIE, OBUKA, MLADI I KULTURA 15 02 03 - Sorabotka so zemjite ne~lenki za obrazovanie i profesionalna obuka Alociran buxet: n.o. (3,00 milioni rezerva) Grantovite se dostapni za aktivnosti vo ramkite na spogodbi za sorabotka me|u EU, SAD i Kanada. Aktivnostite opfa}aat: studii za kvalifikacii i ve{tini; programi na razmena; unapreduvawe na sorabotkata me|u instituciite; vospostavuvawe odnosi me|u odnosnite sektori na industrijata i univerzitetite i sorabotka so privatniot sektor. Podobni za aplicirawe: Visoko obrazovanie, profesionalno obrazovanie i instituci­ ite na obuka ili organizacii vo 25 zemji ~lenki na EU, SAD i Kanada. Podobni za aplicirawe se isto taka i industrijata i biznis-grupite, GO, izdava~ite, vladini resori, trgovski komori i istra`uva~ki instituti. Za upatstva, ve molime konsultirajte se na veb-stranicata. Podra~ja vo koi se dodeluvaat fondovi: Evropskata Unija, SAD i Kanada. Finansirawe: Voobi~aeno, Evropskata komisija ne nadminuva 75% od odob­ reniot buxet. Kontakt:





Mr Augusto Gonzalez HERNANDEZ (Head of Unit) European Commission Directorate General for Education and Culture Unit B-6, B-1049 Brussels Tel. +32 2 296 6319 Faks +32 2 295 5719 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/education/programmes/eu-usa/ index_en.html ili http://europa.eu.int/comm/education/ programmes/eu-canada/index_en.html

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

93

15 02 02 04 - E-u~ewe Alociran buxet: 12,76 milioni Op{tite celi opfa}aat: izu~uvawe i ohrabruvawe na na~ini na koristewe na e-u~eweto za socijalna kohezija i li~en razvoj, neguvaweto na dijalogot me|u kulturite i borbata protiv digitalnata podelba. Isto taka se promovira i koristeweto na e-u~eweto pri u~eweto cel `ivot i zasiluvaweto na evropskata dimenzija vo obrazovanieto, kako i pove}e strukturiranata sorabotka i podobreniot kvalitet vo ovaa oblast. Postojat ~etiri pravci na dejstvuvawe pod ova finansirawe: unapreduvawe na digitalnata pismenost; evropski virtuelni u~ili{ta; e-zbratimuvawa na u~ili{ta i transverzalni aktivnosti za unapreduvawe na e-u~eweto vo Evropa. Podra~ja vo koi se dodeluvaat fondovi: Zemji ~lenki na EU, zemji kandidati za ~lenstvo i ~lenki na EEAEFTA. Kontakt:





Mr Sergio CORTI (Head of Unit) European Commission Directorate-General Education and Culture Unit B1 Coordination of Lifelong Learning programmes B-1049 Brussels Tel. +32 2 299 3926 Faks +32 2 295 7830 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/education/programmes/elearning/ index_en.html

15 02 02 05 - Erazmus Mundus (Erasmus Mundus) Alociran buxet: 38,11 milioni

94

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Ovaa aproprijacija go pokriva unapreduvaweto na evropskiot sistem na visokoto obrazovanie, koe e privle~no kako vo EU,

taka i von EU. Nejzinata namena e unapreduvawe na pogolem me|unaroden interes za evropski kvalifikacii i iskustvo me|u diplomci i akademici niz celiot svet. Isto taka taa dejstvuva i vo pravec na postrukturirana sorabotka me|u EZ i instituciite na treti zemji i na toj na~in na podigaweto na mobilnosta od strana na EU kako del na evropskite programi na studii. Na~in na aplicirawe: Studenti i nau~nici koi imaat `elba da u~estvuvaat vo master-kursot Erazmus Mundus (so ili bez stipendija) treba da apliciraat direktno vo izbraniot masters konzorcium na Erazmus Mundus, koj go nudi odnosniot kurs. Za pove}e informacii, ve molime posetete ja veb-stranicata. Podobni za aplicirawe: Visokoobrazovni institucii, studenti so zavr{eno prvo nivo, nau~nici i profesionalci, kadar koj e direktno anga`iran vo visokoto obrazovanie i drugi javni ili individualni tela aktivni vo visokoto obrazovanie. Podra~ja vo koi se dodeluvaat fondovi: EU i me|unarodno. Kontakt:

Mr Joachim FRONIA Education, Audiovisual and Culture Executive Agency P4 - Erasmus Mundus Bour 3/30, B-1049 Brussels Tel. +32 2 295 9692 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://eacea.cec.eu.int/static/en/mundus/index.htm

15 04 02 01 - Programska ramka za poddr{ka na kulturata Alociran buxet: 31,37 milioni Namenata na ovaa buxetska stavka e da se pokrijat aktivnosti koi se odnesuvaat na :

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

95

• Unapreduvaweto na kulturniot dijalog i poznavawe na kulturata i istorijata na narodite na Evropa; • Mobilnosta na umetnicite, sozdava~ite, drugite u~esnici i profesionalci od oblasta na kulturata, so poseben naglasok na mladite lu|e, socijalno obespravenite i kulturnata razli~nost; • Gradeweto novi oblici na kulturno izrazuvawe, deleweto i iskoristuvaweto na zaedni~koto kulturno nasledstvo od evropska va`nost i negovata za{tita; • Usovr{uvaweto na pristapot do kulturata i ohrabruvaweto na gra|anskoto u~estvo; • Ohrabruvaweto na me|ukulturniot dijalog i evropskata i neevropskata kulturna i gra|anska razmena; • Naglasuvaweto na ulogata na kulturata vo socijalniot i ekonomskiot razvoj i finansirawe na konzervacija i restavracija na zaedni~koto kulturno nasledstvo od evropska va`nost. Podobni za aplicirawe: Kreativni umetnici, kulturni operatori, javni i privatni promoteri, aktivnosti na kulturni mre`i, kulturni institucii na zemjite ~lenki i na drugi zemji u~esni~ki. Celna oblast: 25 zemji ~lenki na EU, ~lenkite na EFTA/EEA, zemjite kandidati. Kontakt:

Mr Antonios KOSMOPOULOS P5 - Culture Education, Audiovisual and Culture Executive Agency Bour 3/30 , B-1049 Brussels Tel. +32 2 299 9335 Faks +32 2 299 4577 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/culture/eac/index_en.html

96

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

15 03 01 02 - Leonardo Da Vin~i Alociran buxet: 209,68 milioni Celite po ovaa buxetska stapka se: unapreduvaweto na Evropa na znaewata i konsolidacija na evropskata sorabotka vo oblasta na obrazovanieto i obukata. Ova finansirawe e nameneto za poddr{ka na mobilnosta na lu|eto vo oblasta na profesionalnata obuka, pilot-proektite bazirani na transnacionalnite partnerstva i razvivaweto mre`i na sorabotka. Na sli~en na~in se unapreduvaat i jazi~nite sposobnosti i kulturnoto poznavawe, zaedni~koto sozdavawe i a`urirawe instrumenti na referirawe i sporedlivi podatoci preku studii i analizi. Podobni za aplicirawe: Privatni, javni ili polujavni organizacii i institucii vklu­ ~eni vo profesionalnata obuka. Celna oblast: Zemji ~lenki na Evropskata Unija, ~lenki na EFTA koi se ~lenki na EEA: Island, Lihten{tajn i Norve{ka pod uslovite na spo­ godbata na EEA i zemjite kandidati za EU. Kontakt:

Ms Monika HOLIK P3 - Leonardo da Vinci Education, Audiovisual and Culture Executive Agency Bour 3/30, B-1049 Brussels Tel. +32 2 298 5807 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/education/programmes/leonardo/ leonardo_en.html

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

97

15 02 02 02 - Sokrates (Socrates) Alociran buxet: 383,32 milioni Glavnata cel na programata SOKRATES e zajaknuvaweto na ev­ ropskata dimenzija na obrazovanieto na site nivoa, podob­ ruvaweto na poznavaweto na evropskite jazici, unapreduvaweto na sorabotkata i mobilnosta niz obrazovanieto, ohrabruvaweto na novatorstvoto i unapreduvaweto na ednakvi mo`nosti vo site sektori na obrazovanieto. Ovaa buxetska stavka pokriva aktivnosti koi se odnesuvaat na: poddr{ka na transnacionalnata mobilnost i mre`i na sorabotka; upotreba na informativnite i komunikaciskite tehnologii; unapreduvawe na jazi~nite sposobnosti i kul­ turnoto poznavawe; poddr{ka na novatorski pilot-proekti i podobruvawe na referencijalni podatoci i razmena na informacii vo oblasta na obrazovanieto. Vo odredeni slu~ai, ovaa buxetska stavka mo`e da se koristi i za finansirawe na programi za u~ili{ta, za posvojuvawe grobi{ta i spomenici od dvete svetski vojni. Podobni za aplicirawe: Vo naj~esti slu~ai, poedinci (studenti, nastavnici itn.) mo`at da u~estvuvaat vo programata preku nivnite mati~ni institucii, iako postojat isklu~oci (na pr., komenius asistenti za jazici). Celna oblast: 25 zemji ~lenki na EU, zemjite na EFTA/EEA: Island, Lihten{tajn, Norve{ka i zemjite kandidati. Na~in na aplicirawe: Postojat dva osnovni vida aktivnosti: „centralizirani akcii“ upravuvani od Komisijata i „decentralizirani akcii“, koi se upravuvaat od nacionalnite agencii. Formularite za aplicirawe za centraliziranite akcii mo`at da se dobijat od veb-stranicata na Sokrates, dodeka za decentraliziranite akcii, vo va{ata nacionalna agencija, ~ija adresa isto taka mo`e da se najde na veb-stranicata. 98

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Kontakt:

Socrates Programme Education, Audiovisual and Culture Executive Agency Bour 3/30, B-1140 Brussels Tel. +32 2 233 0111 Faks +32 2 233 0150 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://www.europa.eu.int/comm/education/programmes/ socrates/socrates_en.html

15 05 01 - Mladi Alociran buxet: 107,44 milioni Programata za mladi e nameneta za poddr{ka na transnacionalnata mobilnost na mladite, upotrebata na tehnologiite na informirawe i komunikacii, mre`ite na sorabotka, evropskoto dr`avjanstvo, jazi~nite sposobnosti i kulturnoto razbirawe. Drugite celi go opfa}aat gradeweto pilot-proekti i sozdavaweto metodi na analiza, sledeweto i gradeweto politiki za mladi na evropsko nivo. Podobni za aplicirawe: Grupi mladi lu|e, neprofitni gra|anski organizacii i asocijacii, javni vlasti, a mo`at da u~estvuvaat i drugi, so iskustvo vo oblasta mladi i neformalno obrazovanie. Celna oblast: Zemji ~lenki na EU, ~lenki na EFTA/EEA i pretpristapni zemji. Pod odredeni uslovi, programata e otvorena i za partneri od drugi zemji i delovi na svetot. Na~in na aplicirawe: So cel da u~estvuvate vo pove}eto proekti, mo`e da bide neophodno da osnovate sorabotka so pove}e partneri, vo zavisnost od pravilata za sekoja akcija i zemjata na partnerite. Balkanski gra|anski praktiki [#3]

99

Kontakt:





Mr Philippe COVA (Head of Unit) Education, Audiovisual & Culture Executive Agency, Unit YOUTH Bour 3/30, B-1049 Brussels Tel. +32 2 299 9130 Faks +32 2 292 1330 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/youth/program/index_en.html

3.1.4 VRABOTUVAWE I SOCIJALNI RABOTI 04 04 02 01 - Analiza i studii na socijalnata sostojba, demografijata i semejstvoto Alociran buxet: 3,22 milioni Celta na ovaa buxetska stavka e unapreduvaweto na spo­ redbenata analiza i razmena na pogledi na evropsko nivo, a {to se odnesuvaat na socijalnata sostojba i socio-ekonomskite trendovi vo zemjite ~lenki. Oblastite od interes go opfa}aat stareeweto na populacijata, vlijanieto na demografskata promena na politikite, vrskata me|u semejstvoto i demo­ grafskite trendovi i nivnata povrzanost so tehnolo{kiot razvoj, socijalnite celi i semejniot `ivot i detstvoto. Podobni za aplicirawe: Neprofitni organizacii, vklu~uvaj}i gi mre`ite aktivni vo unapreduvawe i za{tita na semejstvoto i pravata na decata vo ~lenkite na EU. Kontakt:

100

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Mr Constantinos FOTAKIS European Commission Directorate-General Employment and Social Affairs, Social Protection and Integration Tel. +32 2 295 02 06 Faks +32 2 299 38 90 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/employment_social/calls/anualprog_ 2006_en.cfm

04 05 02 - Merki na zaednicata za postignuvawe na ednakvosta me|u ma`ot i `enata 04 05 03 - Organizacii na `enite Alociran buxet: 11,14 milioni i n.o. (0,35 milioni rezerva) Celta na buxetskata stavka 04 05 02 e da poddr`uva akcii ~ija cel e unapreduvawe na ednakvite mo`nosti i postapki, opfa}aj}i gi pravnite aspekti. Vidovite akcii i poddr{ka se odnesuvaat na obukata i rasprostranuvaweto na dobrite iskustva vo ovaa oblast, poznavaweto na direktnata i indirektnata diskriminacija, ocenka na efektivnosta na sega{nite politiki i poddr{kata na sposobnostite na glavnite u~esnici vo ovaa oblast. Buxetskata stavka 04 05 03 dodeluva grantovi za organizacii na `enite ~ij fokus e ulogata na `enite vo op{testvoto, ednakviot odnos kon `enata i borbata protiv diskriminacijata, koi ne se pokrivaat od lobito na `enite. Podobnost za finansirawe: Lokalni i regionalni vlasti; tela koi ja unapreduvaat ednakvosta na polovite, socijalnite partneri; GO; univerzitetite i istra­ `uva~kite institucii; kancelariite na nacionalna statistika; mediumite. Celna oblast: Evropskata Unija, zemjite kandidati, ~lenkite na EFTA/EEA. Kontakt:

Miss Fay DEVONIC (Head of Unit) European Commission Directorate General for Employment and Social Affairs - G1 Equal Opportunities for Women and Men: Strategy and Programme B-1049 Bruxelles Tel. +32 2 295 6151

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

101

Faks +32 2 296 3562 E-po{ta:l [email protected] Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/employment_social/ gender_equality/index_en.html

04 04 08 - ENEA (ENEA) - podgotvitelna akcija za aktivno stareewe i mobilnost na postarite lu|e Alociran buxet: 1,50 milioni Glavnata cel na ovaa programa e finansirawe inicijativi koi go unapreduvaat aktivnoto stareewe, vklu~uvaj}i ja dostapnosta na pazarot na trudot. Vidovite finansirani akcii opfa}aat i transnacionalni programi na razmena za postari lu|e, koi se oblikuvani kako kratkotrajni prestoi vo druga zemja ~lenka na EU. Programite treba da se naso~eni kon lu|e vo sostojba na nesigurno vrabotuvawe ili vo opasnost od socijalna ekskluzija, ili kon unapreduvawe na ulogata na postarite kako aktivni u~esnici, kako i kon zacvrstuvawe na kohezijata me|u generaciite. Isto taka, se poddr`uvaat programi na specijalizirani orga­ nizacii za razmena na postari lu|e, koi, me|u drugoto, celat kon razvivawe izvori na mobilnost. Podobni za aplicirawe: Site tela na javniot i privatniot sektor vklu~eni vo pro­ moviraweto na ulogata na postarite lu|e kako bogatstvo na op{testvoto: nacionalni, regionalni ili lokalni vlasti, socijalnite partneri, socijalnite slu`bi, GO, univerzitetite ili istra`uva~kite instituti. Kontakt:

102

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija





Mr Ralf JACOB (Head of Unit) European Commission Directorate-General Employment and Social Affairs Unit E1 - Social and Demography Analysis Rue Joseph II-27 -1/242, B-1049 Brussels Tel. +32 2 299 0483 Faks+32 2 299 3890 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/employment_social/calls/proposal_ 2005_en.cfm

04 04 03 - Slobodno dvi`ewe na rabotnicite, koordinacija na sistemite za socijalno osiguruvawe i merki za emigranti, vklu~uvaj}i emigranti od treti zemji Alociran buxet: 3,24 milioni Ovaa buxetska stavka pokriva analizi i presmetuvawa na glavnite trendovi i nacionalnite sistemi na socijalnoto osiguruvawe, suplementarni sistemi na socijalno osiguruvawe i pova`nite trendovi vo legislativata na slobodnoto dvi`ewe vo zemjite ~lenki. Tuka se opfateni i proekti so poseben naglasok na glavnite karakteristiki na sistemite na socijalna za{tita, aktivnosti naso~eni kon obezbeduvawe podobri uslugi za rabotnicite emigranti i razvivaweto informacii i kampawi za podigawe na javnata svest za suplementarnite penziski sistemi za rabotnicite emigranti vo EU. Podobni za aplicirawe: Javni organizacii: ministerstva, lokalni, regionalni vlasti, univerziteti ili istra`uva~ki instituti, organizacii na rabotodavci/rabotnici aktivni vo socijalnata sfera, GO koi rabotat na interesite na rabotnicite emigranti. Celna oblast: Evropska Unija. Finansirawe: Do 80 %. Kontakt:





Mr Robertus CORNELISSEN (Head of Unit) Directorate-General Employment and Social Affairs Free movement of workers and coordination of social security schemes-E3 Rue Joseph II-27 -1/242, B-1049 Brussels

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

103





Tel. +32 2 295 7667 Faks +32 2 295 5066 E-po{ta: [email protected], [email protected]

Veb-stranica: http://www.europa.eu.int/comm/employment_social/index_ en.htm

04 03 03 01 - Rabotni odnosi i socijalen dijalog Alociran buxet: 17,30 milioni Ovie fondovi se nameneti za ohrabruvawe na u~estvoto na socijalnite partneri vo evropskata strategija na vrabo­ tuvawe. Isto taka tie pokrivaat i aktivnosti koi se odnesuvaat na unapreduvaweto na socijalniot dijalog na me|urabotno sektorsko nivo; sobiri i drugi aktivnosti ~ija cel e razvoj na stru~nosta i razmenata na informacii; pilot-proekti koi razvivaat normi na odnesuvawe i socijalni oznaki i ednakva zastapenost na `enite vo odlu~uva~kite tela. Podobni za aplicirawe: Evropski organizacii koi u~estvuvaat vo socijalniot dijalog i koi se integralen del na strukturite na socijalni partneri na zemjite ~lenki i imaat sposobnost za dogovarawe dogovori. Celna oblast: Evropskata Unija, zemjite kandidati i ~lenkite na EFTA/EEA. Kontakt:

104

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija





Mr Jackie MORIN (Head of Unit) European Commission Directorate-General for Employment and Social Affairs D1 - Interprofessional social dialogue - Industrial relations - Adaptation to change J37 3/21, Rue de Geneve, 1 - 1049 Brussels Tel. +32 2 296 11 45 / 296 89 96 Faks +32 2 296 97 71 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://www.europa.eu.int/comm/employment_social/social_ dialogue

04 04 04 - Merki za borba protiv diskriminacijata i nejzino spre~uvawe Alociran buxet: 17,57 milioni Celta na ovaa buxetska stavka e poddr`uvawe i dopolnuvawe na naporite (na nivo na zaednicite i vo zemjite ~lenki) za spre~uvawe i borba protiv diskriminacijata, bilo poradi rasna, etni~ka, religiska ili verska pripadnost, vozrast, ili seksualna orientacija. Vakvi akcii vklu~uvaat analiza na faktorite koi se odnesuvaat na diskriminacijata; ocenka na antidiskriminaciskata legislativa; transnacionalni sorabotki i podigawe na svesta. Del od ovoj buxet e namenet za poddr{ka na glavnite fondovi za GO i mre`i na evropski pretstavni{tva koi u~esetvuvaat vo borbata protiv diskriminacijata i nejzino spre~uvawe vo zaednicata i zemjite ~lenki, kako i za unapreduvawe na gra|anskiot dijalog vo ovaa oblast. Podobni za aplicirawe: Javni i privatni tela i institucii vklu~eni vo borbata protiv diskriminacijata. Kontakt:





Mr Stefan OLSSON (Head of Unit) Directorate-General Employment and Social Affairs Anti-Discrimination and Relations with Civil Society - D3 Rue Joseph II 37 -J 37 2/23, B-1049 Brussels Tel. +32 2 295 3569 Faks +32 2 295 1899 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://www.europa.eu.int/comm/employment_social/ fundamental_rights/index_en.htm. Balkanski gra|anski praktiki [#3]

105

04 04 02 02 - Merki za borba protiv socijalnata ekskluzija i nejzino spre~uvawe Alociran buxet: 23,10 milioni Aktivnostite od ovaa stapka ja imaat za cel sorabotkata me|u zemjite ~lenki za borbata protiv socijalnata ekskluzija. Se poddr`uvaat aktivnosti za promovirawe na u~estvoto i pristapot do resursite za site, spre~uvawe na ekskluzijata, pomo{ta na ranlivite grupi i mobiliziraweto na vklu~enite strani. Programata se odviva vo tri nasoki: • Analiza na karakteristikite, procesite, pri~inite na socijalnata ekskluzija i nejzinata evolucija. Novite proekti za 2006 g. opfa}aat, me|u drugoto, studii za ruralnata sirooma{tija, finansiskata ekskluzija i dostapnosta na slu`bite za zdravstvena gri`a; • Unapreduvawe na sorabotkata i razmena na informacii i dobri iskustva na transnacionalno nivo, vklu~uvaj}i aktivnosti za podigawe na svesta na narodite; • Unapreduvawe na u~estvoto na razni akcioneri i poddr{ka na mre`i na nivo na EU. Tuka e vklu~ena poddr{kata za evopski mre`i i partnerstva na GO i dobrovolni asocijacii anga`irani vo borbata protiv socijalnata ekskluzija i siroma{tijata. Podobni za aplicirawe: Lokalni i regionalni vlasti; organizacii koi dejstvuvaat vo pravec na ednakov odnos, socijalni partneri; GO; univerziteti i istra`uva~ki instituti; nacionalni kancelarii na statistika; mediumi. Celna oblast: Zemjite ~lenki, zemjite kandidati i ~lenki na EFTA/EEA. Kontakt:

106

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Mr Adam TYSON (Head of Unit) European Commission Directorate-General Employment and Social Affairs Unit E/2 - J27 01/34 200 Rue de la Loi, B-1049 Brussels Tel. +32 2 296 6056 Faks +32 2 299 0509 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/employment_social/emplweb/ tenders/index_en.cfm

04 04 12 - Evropska godina na ednakvi mo`nosti za site vo 2007 Alociran buxet: n.o. (2,00 milioni rezerva) Ovaa stavka pokriva prezemeni merki kako podgotovka na evropskata godina na ednakvi mo`nosti za site vo 2007 g., koja }e obezbeduva platforma za podigawe na svesta za pokohezisko op{testvo, koe gi po~ituva acquis na EU koi se odnesuvaat na ednakvosta i nediskirminacijata. Taa isto taka e nameneta za unapreduvawe na debatata i dijalogot. Planiranite akcii vo tekot na 2006 g. opfa}aat: • evropska konferencija na po~etok otna godinata; • kampawa na informirawe za razvojot, sozdavaweto i rasprostranuvaweto na instrumentite za podigawe na svesta, za obezbeduvawe {irok publicitet za narednata godina; • ispituvawe na nivo na Unijata, koe }e ovozmo`i merewe na vlijanieto; • ocenka na aktivnostite. Kontakt:

Miss C. MAGNANT (Programme Manager) European Commission, Empl - D3 Anti-discrimination and relations with Civil Society Tel. + 32 2 2965376 Faks +(32) 2 2951899

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/employmentsocial/emplweb/tenders/ index_calls_en.cfm http://europa.eu.int/comm/employmentsocial/calls/anualprog_ 2006_en.cfm

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

107

3.1.5 ENERGIJA I TRANSPORT 06 03 02 - Finansiska poddr{ka za proekti od zaedni~ki interes za transevropskata energetska mre`a Alociran buxet: 21,55 milioni Celta e zajaknuvawe na sigurna nabavka na energija preku osnovawe i razvivawe transevropski energetski mre`i, kako i pridones kon kompetitivno dejstvuvawe na pazarot na energija. Aktivnostite koi se pokrivaat opfa}aat fizibiliti-studii, podgotvitelni studii i ocenka i kamatni subvencii, garancii za zaemi i direktna pari~na pomo{ za proekti od zaedni~ki interes. Podobni za aplicirawe: Javni vlasti i privatni institucii pravno osnovani vo zemjite ~lenki na EU. Kontakt:





Mr Alexandros SOTIRIOU European Commission, Directorate-General Energy & Transport B-1049 Brussels Tel. +32 2 295 9003 Faks +32 2 295 6504 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/ten/energy/index_en.htm

06 04 01 - Programa Inteligentna energija za Evropa (od 2003 do 2006) Alociran buxet: 55,47milioni

108

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Buxetskata stavka 06 04 01 e nameneta za unapreduvawe na oddr`liv razvoj, sigurnost, kompetitivnost i za{tita na okolinata vo oblasta na energetikata. Isto taka se promovira

sozdavawe ili pro{iruvawe na strukturite i instrumentite za odr`liv energetski razvoj. Opfateni se ovie vidovi aktivnosti: zaedni~ki analizi; razvoj na standardi, obele`uvawe i sertifikacija na sistemi i nadgleduvawe na razvojot na pazarot i energetskite trendovi. Drugi merki poddr`ani po ovaa stavka vklu~uvaat: razvoj na finansiski produkti i instrumenti na pazarot; unapreduvawe odr`livi energetski sistemi i oprema; razvoj na struktura na informiraweto, obrazovanie i obuka i rasprostranuvawe na znaewata i najdobrite iskustva. Buxetskata stavka 06 04 02 go finansira Kopener (Coopener), nadvore{en ogranok na programata. Aktivnostite }e se fokusiraat na merki i tehniki izgradeni vo Unijata, osposobeni da se pro{irat na zemjite vo razvoj i unapreduvaweto na znaewata, kako i transferot na tehnologiite na Unijata na ovie zemji. Podobni za aplicirawe: Privatni i javni tela so inicijativa vo oblasta na energijata koja se obnovuva, energetska efikasnost i energetskiot aspekt na transportot. Se ohrabruva u~estvoto na mali i sredni pretprijatija. Celna oblast: Evropskata Unija, zemjite na EFTA/EEA i zemjite kandidati na EU. Kontakt:

Mr Patrick Lambert (Director) European Commission, Directorate-General for Energy and Transport New and renewable sources of energy, demand management & sustainable development - D B - 1049 Brussels Tel. +32 2 295 0531 E-po{ta: [email protected] / [email protected]

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/energy/intelligent/index_en.html Balkanski gra|anski praktiki [#3]

109

06 06 03 - Politiki na poddr`uvawe i predviduvawa nau~ni i tehnolo{ki potrebi Alociran buxet: 8,65 milioni Ovaa buxetska stavka e nameneta za poddr{ka na istra`uva~kite aktivnosti koi se sovpa|aat so drugi politiki na Unijata i koi se lansiraat pri itna potreba. Na ovoj na~in se ovozmo`uva nau~na potpora za ekonomskiot potencijal i kohezija na Unijata, osobeno preku poddr{ka na ocenka na odr`livite energetski i transportni sistemi i sevkupna analiza na bezbednosta vo sektorot na transportot. Podobni za aplicirawe: Istra`uva~ki timovi so osoben interes i kompetencija vo istra`uva~ki aktivnosti vo gorenavedenite oblasti, GO, me|unarodni organizacii, javniot i privatniot sektor. Kontakt:





Mr William Cannell (Head of Unit) European Commission, Directorate-General Research Anticipation of scientific and technological needs: fundamental research Rue de Genève 1, B-1140 Brussels Tel. +32 2 296 0952 Faks +32 2 299 3173 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://www.cordis.lu/nest

06 06 02 01 - Odr`livi energetski sistemi Alociran buxet: 122,37 Celta na ovaa programa e zgolemuvawe na tehnolo{kite i istra`uva~kite kapaciteti na Evropa, so cel primena na odr`liv razvoj vo ovaa oblast. Zaradi ova, ovaa buxetska stavka ima za cel da go pokrie upravuvaweto na pobaruva~kata za energija i obnovlivite izvori na energija vo zaednicite so visoka potro{uva~ka, kako i ~ist gradski transport. 110

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Podobni za aplicirawe: Evropski organizacii, pretstavnici na grupi na relevantni istra`uvawa ili u~esnici na pazarot. Podobni se isto taka i me|unarodni organizacii so istra`uva~ki aktivnosti koi se odnesuvaat na ekolo{kite posledici od energetskite politiki, me|uzavisnosta vo snabduvaweto so energija i prekugrani~nite energetski i ekolo{ki pra{awa. Kontakt: Mr Karl KELLNER European Commission, Directorate-General for Energy and Transport New and Renewable Sources of Energy; Demand Management and Sustainable Development - TREN D Rue De Mot 24, B-1049 Brussels Tel. +32 2 295 2410 Faks +32 2 296 6017 E-po{ta: [email protected] Veb-stranica: http://www.europa.eu.int/comm/dgs/energy_transport/rtd/wp_ revision/index_en.htm

08 06 01 01 - Odr`livi energetski sistemi Alociran buxet: 115,10 milioni Ovaa stavka e so ista namena kako i gorenavedenata, taa isto taka go pokriva upravuvaweto na pobaruva~kata za energija i obnovlivite izvori na energija vo zaednicite so visoka potro{uva~ka, kako i ~ist gradski transport. Poprecizno, vo oblastite na interes se vklu~uvaat: kletki na gorivo; novi tehnologii za energetski vektori, distribucija i skladirawe energija na nivo na Evropa; napredni koncepti na tehnologii koi koristat obnovlivi energetski izvori; eliminacija na jaglerodniot dioksid preku po~isti instalacii na fosilno gorivo i socio-ekonomski instrumenti i koncepti za energetskata strategija. Balkanski gra|anski praktiki [#3]

111

Podobni za aplicirawe: Evropski organizacii pretstavnici na relevantni istra`uvawa ili u~esnici na pazarot. Osobeno se ohrabruva apliciraweto na mali i sredni pretprijatija. Podobni se, isto taka, i me|unarodnite organizacii so istra`uva~ki aktivnosti koi se odnesuvaat na ekolo{kite posledici od energetskite politiki, me|uzavisnosta vo snabduvaweto so energija i prekugrani~nite energetski i ekolo{ki pra{awa. Kontakt:





Mr Michel POIREAU (Head of Unit) European Commission, Directorate-General Research - J1 B-1049 Brussels Tel. +32 2 295 1411 Faks +32 2 296 6882 E-po{ta:l [email protected]

Veb-stranica: http://www.europa.eu.int/comm/dgs/ energytransport/rtd/wp_revision/index_en.htm

3.1.6 PRO[IRUVAWE 22 03 02 - Kancelarija za razmena na informacii za tehni~ka pomo{ TAIEKS (TAIEX) - aktivnosti vo ramkite na olesnuvawe na tranzicijata Alociran buxet: 4,15 milioni Ovie fondovi gi pokrivaat tro{ocite za programi od pove­ }ekratna dobivka za obezbeduvawe kratkotrajna tehni~ka pomo{ za novite zemji ~lenki, pomo{ koja se odnesuva na pribli`uvawe na legislativata za acquis communautaire. TAIEKS organizira seminari, rabotilnici, studii i poseti na stru~waci, obuka, obezbeduva instrumenti, prevod i tolkuvawe i nudi druga tehni~ka pomo{, ne samo za vladinite slu`benici, tuku i za pretstavnicite na industrijata.

112

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Celna oblast: Novite zemji ~lenki, zemjite kandidati, Zapaden Balkan. Kontakt:

Mr Alain Servantie (Head of Unit) European Commission, Directorate-General Enlargement Technical Assistance Information Exchange Office, Enlarg - B3, B-1049 Brussels Tel. +32 2 299 89 33 Faks +32 2 299 17 77 E-po{ta: [email protected] / alain.servantie@ cec.eu.int

Veb-stranica: http://taiex.cec.eu.int/

22 03 01 - Tranzicisko osposobuvawe za gradewe na instituciite po priem Alociran buxet: 63,10 milioni Celta na ovaa programa e ponatamo{na pomo{ na novite zemji ~lenki za jaknewe na nivnata administrativna sposobnost za primena na legislativata na Zaednicata i poddr{ka na razmena na najdobrite iskustva. Pomo{ta se sostoi od finansirawe aktivnosti vo slednite oblasti: pravo i vnatre{ni raboti; finansiska kontrola; za{tita na finansiskite interesi na zaednicite i borbata protiv izmami; vnatre{en pazar; okolina; veterinarski uslugi i gradewe na administrativnite kapaciteti koi se odnesuvaat na bezbednost na hranata; administrativni strukturi i strukturi na kontrola na zemjodelstvo i ruralen razvoj, vklu~uvaj}i go integriraniot sistem na administrirawe i kontrola IAC (IAC); nuklearna bezbednost; statistika i jaknewe na javnata administracija vo soglasnost so potrebite identifikuvani vo seopfatniot izve{taj od nadgleduvaweto. Kontakt:

Ms M. MAY (Deputy Head of Unit) European Commission Directorate-General Enlargement - D5

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

113





Rue de la Loi 200, B-1049 Brussels Institution Building, Taiex, Twinning Tel. +32 2 296 3824 Faks +32 2 296 4712 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/enlargement/transition_facility.htm

3.1.7 PRETPRIJATIJA 08 08 01 02 - Horizontalni aktivnosti na istra`uvawe na malite i srednite pretprijatija Alociran buxet: 122,66 milioni Celta na ovaa buxetska stavka e poddr{ka na malite i srednite pretprijatija vo jakneweto na nivnata tehnolo{ka osposobenost i kapacitet za dejstvuvawe vo evropski i me|unarodni ramki. Aktivnostite se odvivaat kako poddr{ka na politikite na kompetitivnost, pretpriemni{tvo i novatorstvo. Kontakt:





Mr Thomas ARNOLD (Head of Unit) European Commission, Directorate-General Research Research and SMEs - M/04 Tel. +32 2 299 4062 Faks 32 2 296 3261 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://www.europa.eu.int/comm/enterprise/funding/index.htm http://www.cordis.lu/fp6/sme.htm

114

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

02 02 03 01 - Program za pretprijatija i pretpriemni{tvo, osobeno za mali i sredni pretprijatija Alociran buxet: 18,70 milioni Ovaa programa e nameneta za sproveduvawe na politikata na zaednicite za poddr{ka na pretprijatijata (osobeno malite i srednite), vklu~uvaj}i gi onie ~ija dejnost e trgovijata i distribucijata, sektorot na zanaet~istvoto, turizmot, zad­ru­gite, zaedni~kite dru{tva i asocijacii, so cel nivno ospo­so­buvawe za razvivawe na nivniot celosen potencijal za vrabotuvawe, rast i kompetitivnost. Osoben naglasok se stava na upotrebata na korporativnata socijalna odgovornost kako osnova na razvojot. Programite/proektite treba: da gi identifikuvaat najdobrite sredstva; da gi motiviraat i ohrabruvaat firmite da poka`at socijalna odgovornost vrz dobrovolna osnova; da gi istra`uvaat mo`nite kompetitivni koristi; da se osigura deka malite i golemite pretprijatija imaat koherenten i efektiven priod, da izgradat i da unapreduvaat upravuva~ki sposobnosti KSO ; da ja podobrat razmenata na iskustva i uspe{ni metodi; i, da ja podignat svesta me|u relevantnite tela. Kontakt:

Mr Peter Wagner (Head of Unit) European Commission, Directorate-General Enterprise and Industry General Coordination - A1, B-1049 Brussels Tel. +32 2 296 5498 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://www.cordis.lu/fp6/sme.htm http://www.europa.eu.int/comm/enterprise/funding/index.htm

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

115

02 02 02 01 - Istra`uvawe i novatorstvo Alociran buxet: 39,94 milioni Ovaa stavka go poddr`uva unapreduvaweto na tehnolo{koto novatorstvo, eksploatacijata na rezultatite na istra­`u­ vawata, prenesuvaweto na znaeweto i sozdavaweto biznisi na tehnologii. Osobeno vnimanie }e bide posveteno na aktiv­ nostite ~ija cel e promoviraweto na ulogata na `enite vo naukata i istra`uvaweto. Ova finansirawe isto taka gi pokriva tro{ocite na nau~ni i tehnolo{ki sobiri, od visoko nivo, konferencii, rabotilnici i seminari od evropski interes. Istra`uva~kite aktivnosti treba da gi po~ituvaat fundamentalnite eti~ki principi, vklu~uvaj}i gi barawata za blagosostojba na `ivotnite. Kontakt:

Mr Jean-Noel Durvy (Head of Unit) European Commission, Directorate-General Enterprise Financing SMEs, entrepreneurs and innovators - D3, B-1049 Brussels Tel. +32 2 296 3582 Faks +32 2 296 2684 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://www.cordis.lu/fp6/policies.htm

02 02 03 02 - Poddr{ka za malite i srednite pretprijatija (MSP) vo novite finansiski okolnosti Alociran buxet: 7,00 milioni

116

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Ovaa buxetska stavka e nameneta za tehni~ka pomo{, osobeno na merki za gradewe na instituciite i obuka. Osobeno se naglasuva me|ugrani~nata sorabotka me|u finansiskite institucii i MSP vo dosega{nite i novite zemji ~lenki, zemjite kandidati i zemjite sosedi na pro{irenata Unija. Programite/proektite treba da go poddr`at sozdavaweto partnerstva i mre`i me|u lokalnite i regionalnite banki, trgovskite komori, regionalnite agencii za razvoj i drugi

lokalni i regionalni vlasti, vklu~eni vo finansiraweto na MSP, ili da gi koordiniraat proektite finansirani od programite FARE, TACIS, KARDS i MEDA. Podobni za aplicirawe: Proektite mora da se upravuvaat od koja bilo od slednite finansiski institucii: Evropskata banka za investicii (EIB); Evropskiot fond za investicii (EIF); Evropskata banka za rekonstrukcija i razvoj (EBRD); Bankata za razvoj na Sovetot na Evropa vo sorabotka so „Kreditanstalt für Wiederaufbau“. Prioritet treba da im se dade na mikrokreditite za novi ili postoe~ki MSP i MSP vo novite zemji ~lenki. Celna oblast: Zemjite ~lenki na EU, zemjite kandidati i zemjite sosedi na pro{irenata Unija. Kontakt:

Mr Jean-Noel Durvy (Head of Unit) European Commission, Directorate-General Enterprise Financing SMEs, entrepreneurs and innovators - D3, B-1049 Brussels Tel. +32 2 296 3582 Faks +32 2 296 2684 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://www.cordis.lu/fp6/sme.htm http://www.europa.eu.int/comm/enterprise/funding/index.htm

3.1.8 OKOLINA 07 03 06 01 - Programa za akcija na zaednicata vo oblasta na za{titata na gra|anite Alociran buxet: 7,01 milioni Ovaa stavka go poddr`uva jakneweto na kapacitetite na zemjite ~lenki, na EEA i na zemjite kandidati za za{tita na gra|anite. Nejzinata namena e pokrivaweto na izdatocite koi se odnesuvaat na sproveduvaweto na sorabotkata na zaednicite vo oblasta na civilnata za{tita, vklu~uvaj}i gi vonrednite sostojbi

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

117

pri prirodni nepogodi i merki ~ija cel e podgotvuvawe za i spravuvaweto so takvi vonredni sostojbi, osobeno na: • Spre~uvawe, predviduvawe, otkrivawe i podgotvuvawe za odgovor i neposredna pomo{, kako i analiza na socioekonomskite posledici od katastrofite; • Rabotilnici, kursevi, razmena i poddr{ka na stru~waci, kako i ve`bi nameneti za stimulirawe na sorabotkata; • Akcii i pilot-proekti vo pravec na zgolemuvawe na kapacitetot, brzinata i efikasnosta vo vonredni sostojbi i poddr`uvawe aktivnosti za informirawe i podigawe na svesta; • Mobilizirawe eksperti; • Olesnuvawe na transportot. Isto taka taa e nameneta za pomagawe na zajaknetata sorabotka me|u zemjite ~lenki pri intervencii na civilna za{tita od teroristi~ki i bioteroristi~ki zakani. Podobni za aplicirawe: Pravnite lica osnovani vo zemjite ~lenki na EU ili Island, Lihten{tajn i Norve{ka. Zemjite kandidati mo`at da u~es­ tvuvaat vo predlo`enite akcii na sopstvena smetka. Kontakt:

Ms Pia BUCELLA (Head of Unit) European Commission, Directorate-General Environment Information Centre - BU9, B-1049 Brussels Tel. +32 2 295 7099 Faks +32 2 299 0314 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/environment/civil/index.htm

118

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

07 03 02 - Program a na akcija na zaednicata za unapreduvawe na gra|anskite organizacii, aktivni glavno vo oblasta na za{titata na okolinata Alociran buxet: 8,00 milioni Ovoj del na buxetot pokriva grantovi za GO aktivni vo za{titata na okolinata. Celta e da se pridonese vo ekolo{kata legislativa i politikite na EU i da se zgolemi u~estvoto na gra|anskoto op{testvo vo debatata za ekologijata. Celta na ovaa stavka e da se pokrivaat izdatoci za studii, analizi i sredbi na eksperti, vo poddr{ka na operativnite aktivnosti. Prostori na finansirawe: Zemjite ~lenki na EU, zemjite kandidati i balkanskite zemji Kontakt:

Mr Stefan Welin European Commission, Directorate-General Environment Legal Affairs and Governance - A3 Rue de la Loi 200, BU-5 6/148, B-1049 Brussels Tel. +32 2 296 6918 Faks +32 2 299 1068 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://www.europa.eu.int/comm/environment/funding/intro_ en.htm

07 02 01 - Pridones za me|unarodni ekolo{ki aktivnosti Alociran buxet: 8,09 milioni Ovaa buxetska stavka go pokriva sproveduvaweto ekolo{ki programi na akcija, unapreduvaweto na merkite za spravuvawe so globalni i prekugrani~ni problemi i integracijata na ekolo{kite pra{awa vo nadvore{nite odnosi na Zaednicata. Balkanski gra|anski praktiki [#3]

119

Eden nejzin del e posveten na investicii vo za{titata i rako­ vodeweto so za{titata na okolinata vo zemjite sosedi.Nekoi od fondovite se upravuvaat preku finansiski instrumenti, kako FARE i KARDS, no postoi, isto taka, i op{t povik za predlozi za pospecifi~ni programi. Celite na ovaa programa se: Sozdavawe silen ekolo{ki stolb vo partnerstvoto Euro-Med; poddr{ka na prilagoduvaweto na zemjite kandidati i Balkanot kon ekolo{kiot acquis; i, prib­ li`uvawe na zemjite sosedi kon ekolo{kite normi na EU. Isto taka se pokriva i programata za unapreduvawe na GO, glavno aktivni vo oblasta na za{titata na okolinata, so poseben naglasok na GO vo balkanskite zemji i vo zemjite kandidati. Me|utoa, pove}eto ekolo{ki GO vo zemjite sosedi sè u{te se ne­maat zdobieno so celokupnite potrebni organizaciski i institucionalni sposobnosti. Iako imaat razvieno nekoi spo­ sobnosti za signalizirawe prekr{oci vo nekoi oblasti, tie treba da gi razvijat nivnite sevkupni kapaciteti i da dejstvuvaat kako otvoreni i komplementarni partneri na administracijata vo sproveduvaweto na ekolo{kata legislativa. Poradi ova, ovoj proekt gi razviva kapacite na GO, preku prenesuvawe iskustva od uspe{ni ekolo{ki GO vo 25 zemji ~lenki, na ekolo{kite GO vo Romanija, Bugarija, Turcija, Hrvatska, Srbija i Crna Gora, Bosna i Hercegovina, Albaniaj, R. Makedonija, Rusija, Ukraina, Belorusija ili Moldavija, preku zbratimuvawa, sovetuvawa i razmena na informacii. Kontakt:

Ms Anne Burrill (Deputy Head of Unit) Directorate-General Environment - E3 Tel. +32 2 295 4388 Faks +32 2 299 4123 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/environment/enlarg/index_en.htm http://europa.eu.int/comm/environment/funding/intro_en.htm

120

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

10 02 02 - Okolina i odr`livost Alociran buxet: 10,25 milioni Strate{kata cel na ovaa programa e unapreduvawe na ekolo{kata nauka i tehnologijata, so cel da se podobri kvalitetot na `ivotot i da se pottikne razvojot, konkurentnosta i vrabotuvaweto, istovremeno ispolnuvaj}i ja potrebata za odr`livo upravuvawe so resursite i za{tita na okolinata. Klu~nite aktivnosti opfa}aat: • Odr`livo rakovodewe so vodite i nejziniot kvalitet; • Globalna promena, klima i biodiverzitet; • Odr`livi morski ekosistemi; i, • Gradot na idninata i kulturnoto nasledstvo. Za pove}e detali vo vrska so sekoja aktivnost, ve molime posetete ja veb-stranicata. Podobni za aplicirawe: Ekolo{kite GO, malite i srednite pretprijatija i drugi pravni lica osnovani vo zemjite ~lenki na EU i zemjite kandidati. Kontakt:

EESD InfoDesk European Commission Energy, Environment and Sustainable Development Square Frere Orban, B-1040 Brussels E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://www.cordis.lu/eesd/src/overview.htm#1

07 03 03 - Lajf III (Life III) (Finansiski instrument za okolinata od 2000 do 2006) - proekti za tritorijata na Zaednicata - I del (za{tita na prirodata) Alociran buxet: 71,10 milioni Pomo{ta po ovaa stavka e dostapna za posebni merki koi se odnesuvaat na za{titata na prirodata, osobeno konzervacijata na prirodnite `iveali{ta i vidovi diva flora i funa. Vo

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

121

celnite aktivnosti se opfateni proekti na konzervacija i ponatamo{en razvoj na mre`ata Natura 2000. Isto taka se pokriva podgotovka na proekti vo koi se vklu~eni partneri vo nekolku zemji ~lenki i razmena na iskustva me|u proekti. Podobni za aplicirawe: Site pravni lica osnovani vo zemjite ~lenki na EU i zemjite kandidati, osobeno GO i javnite vlasti. Kontakt:

Mr Philip OWEN (Head of Unit) European Commission, Directorate-General Environment LIFE - D1, BU-9 02/1, B-1049 Brussels Tel. +32 2 296 5562 Faks +32 2 292 1787 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://www.europa.eu.int/comm/environment/life/life/nature. htm

07 03 04 - Lajf III (Life III) (Finansiski instrument za okolinata od 2000 do 2006) - proekti vo teritorijata na Zaednicata - II del (za{tita na okolinata) Alociran buxet: 72,10 milioni

122

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Celta na Lajf-envajroment (LIFE-Environment) e da se pridonese za razvojot na inovativnite tehniki i metodi, kako i za razvojot na ekolo{kata politika na zaednicite. Programata poddr`uva proekti koi: ja integriraat gri`ata za okolinata i odr`liviot razvoj na koristeweto i planiraweto na koristewe na zemji{teto; go unapreduvaat odr`livoto upravuvawe so vodite; razvivaat ~isti tehnologii; razvivaat sistemi na uni{tuvawe otpadoci; ovozmo`uvaat integriran pristap kon proizovdi prijateli na okolinata i razvivaat ekolo{ki politiki na zadnicite. Isto taka taa pokriva akcii i studii za obezbeduvawe podobra koordinacija na prekugrani~nite vlijanija na predelot, vodenite tekovi i sistemi.

Podobni za aplicirawe: Site pravni lica osnovani vo zemjite ~lenki na EU i nekoi zemji kandidati; se ohrabruva i u~estvoto na malite i srednite pretprijatija, GO i javnite vlasti. Kontakt:

Mr Philip OWEN (Head of Unit) European Commission, Directorate-General Environment LIFE - D1, BU-9 02/1, B-1049 Brussels Tel. +32 2 296 5562 Faks +32 2 292 1787 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://www.europa.eu.int/comm/environment/life/life/ environment.htm

3.1.9 ZDRAVSTVENA ZA[TITA I ZA[TITA NA POTRO[UVA^ITE 08 02 01 01 - Napredna genomika i nejzinata upotreba vo zdravjeto Alociran buxet: 355,98 milioni Ovie fondovi ja poddr`uvaat eksploatacijata na otkritijata postignati vo dekodiraweto na genomite na `ivite organizmi, vo korist na zdravjeto, i se nameneti za postigawe kompetitivnost na evropskata biotehnolo{ka industrija. Posebno se naglasuva ovozmo`uvaweto na primenata na znaewata, ovozmo`uvaj}i na toj na~in napredok vo medicinata i podobruvawe na kvalitetot na `ivotot. Se pokrivaat slednite aspekti: • Razvoj na baza, instrumenti i izvori na znaewa, so cel ovozmo`uvawe su{tinsko znaewe i osnovni sredstva za funkcionalnata genomika vo site organizmi; • Primena na znaeweto i tehnologiite vo oblasta na genomikata i biotehnologijata vo zdravjeto. Balkanski gra|anski praktiki [#3]

123

Podobni za aplicirawe: Me|unarodni organizacii, organizacii od zemjite vo razvoj, istra`uva~ki timovi i grupi koi dejstvuvaat vo ovaa oblast. Se ohrabruva i u~estvoto na malite i srednite pretprijatija. Celna oblast: Evropskata Unija, zemjite kandidati, ~lenkite na EFTA/EEA, zemjite vo razvoj. Kontakt:

Mr Stephane Hogan (Head of Unit) European Commission , Directorate-General Research Biotechnology and applied genomics - F5 Rue de Genève 1, B-1049 Brussels Tel. +32 2 296 2965 Faks +32 2 299 8846 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://www.cordis.lu/lifescihealth/workprogramme.htm

08 02 01 02 - Borbata protiv glavnite bolesti Alociran buxet: 291,31 milioni Ovaa buxetska stavka pokriva istra`uva~ki aktivnosti koi: gi podobruvaat strategiite za za{tita i lekuvawe na ~ove~kite bolesti; gi podobruvaat i koristat naprednite tehnologii za zdravo `iveewe i stareewe; gi istra`uvaat re{ava~kite faktori na bolestite i zdravjeto; se borat protiv rakot; znaeweto go pretvoraat vo prakti~na klini~ka primena; se spravuvaat so glavnite bolesti povrzani so siroma{tijata osobeno HIV/SIDA, malarijata i tuberkulozata - i razvivaat efektivni interventni merki za koristewe vo zemjite vo razvoj.

124

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Podobni za aplicirawe: GO i istra`uva~ki instituti koi dejstvuvaat vo ovaa oblast od zemjite ~lenki na EU; grupi i organizacii od zemjite vo razvoj; mali i sredni pretptijatija.

Celna oblast: Na poseben na~in zemjite vo razvoj, od koi se o~ekuva da bidat zna~ajni partneri vo fazata na sproveduvawe. Kontakt:

Catherine Berens (Borba protiv kardiovaskularnite bolesti, dijabetis i retkite bolesti): [email protected] Philippe Cupers (Istra`uvaweto na mozokot i borba protiv bolestite na nervniot sistem): philippe.cupers@ cec.eu.int Christian Wimmer (Istra`uvaweto na ~ove~kiot razvoj i procesot na stareewe): [email protected] E-po{ta: [email protected] (op{ti informacii)

Veb-stranica: http://www.cordis.lu/lifescihealth/major/home.htm

17 02 01 - Aktivnosti na Zaednicata vo korist na potro{uva~ite Alociran buxet: 19,19 milioni Ovaa stavka finansira nekolkugodi{na strategija na za{tita na potro{uva~ite (2002-2006) so tri celi: • Visokoharmoniziran stepen na za{tita na potro{uva~ite niz EU, t.e. ne samo harmonizirawe na bezbednosta na proizvodite i uslugite, tuku i ekonomskite i zakonskite interesi koi se odnesuvaat na potro{uva~ite; • Efektivno sproveduvawe na zakonite za za{tita na potro{uva~ite, {to zna~i deka potro{uva~ite treba da imaat istovetna za{tita niz EU. Prioritetnite akcii vo ovaa Balkanski gra|anski praktiki [#3]

125

oblast pokrivaat mehanizmi na podobruvawe na sorabotkata me|u potro{uva~ite i administracijata; • Vklu~uvawe na organizaciite na potro{uva~ite vo politikite na EU, preku aktivno u~estvo i sozdavawe proekti vo obrazovanieto i gradeweto kapaciteti. Podobni za aplicirawe: Gra|anski, nezavisni organizacii na potro{uva~ite od nivo na Evropa, koi gi pretstavuvaat nacionalnite organizacii na potro{uva~ite. Kontakt:





Ms Veronique Arnault (Head of Unit) European Commission, Directorate-General Health and Consumer Protection SANCO B1/B, 232 6/79, B-1049 Brussels Tel. +32 2 299 0006 Faks +32 2 298 1223 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/consumersindex_en.htm

07 03 01 01 - Op{to zdravje (2003-2008) Alociran buxet: 51,69 milioni Ovaa programa pridonesuva kon postignuvawe visok stepen na zdravstvena za{tita, podobruvawe na op{toto zdravje i za{tita od ~ove~kite bolesti. Prioritetite se sostojat od: • Usovr{uvawe na informiraweto i znaewata preku operirawe so sistem na sobirawe, analiza, procenka i prenesuvawe informacii na kompetentnite avtoriteti, profesionalnite zdravstveni rabotnici i javnosta; • Zgolemuvawe na sposobnosta za brz i koordiniran na~in na odgovor na zakanite po zdravjeto; • Tretirawe na odlu~uva~kite faktori preku unapreduvawe na zdravjeto i merki za spre~uvawe na bolestite. 126

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Podobni za aplicirawe: GO, asocijacii, tela od javniot sektor, univerziteti i ustanovi na visokoto obrazovanie, trgovski firmi (pod uslov proektot da ne bide izvor na dobivka). Celna oblast: Evropska Unija, zemjite na EFTA, zemjite kandidati. Kontakt:

Mr Michael HUEBEL (Head of Unit) Directorate-General Health, Consumer Protection - C4 Health Determinants LUX - 2920 Luxembourg Tel. +352 430 134 023 Faks +352 430 134 975

Veb-stranica: http://www.europa.eu.int/comm/health/index_en.html

3.1.10 PRAVDA I VNATRE[NI RABOTI 18 05 01 02 - AGIS (AGIS): Ramkovna programa za policijata i sudska sorabotka za krivi~ni pra{awa Alociran buxet: 15,78 milioni Ovaa programa pokriva proekti vo slednite oblasti: sudska sorabotka za op{ti i krivi~ni pra{awa, opfa}aj}i obuka; sorabotka me|u policiite ili drugi javni ili privatni organizacii vo zemjite ~lenki na EU koi rabotat na spre~uvawe i borba protiv kriminalot (organiziran ili drug); i, sorabotka me|u zemjite ~lenki za postignuvawe efektivna za{tita na interesite na `rtvite vo krivi~nite istragi. Isto taka se poddr`uvaat pravata na odbrana i proceduralni garancii za da im se pomogne na licata vme{ani vo krivi~ni istragi vo ramkite na transnacionalnata sudska sorabotka. Vidovi na dejstvuvawe se: obuki; razmena i vospostavuvawe {emi; studii i istra`uvawa; vospostavuvawe mre`i; konferencii i seminari. Balkanski gra|anski praktiki [#3]

127

Podobni za aplicirawe: Javni ili pravni institucii i tela, vklu~uvaj}i prfesionalni organizacii, gra|anski organizacii, asocijacii, biznisorganizacii, instituti koi se zanimavaat so istra`uvawe i osnovni i napredni obuki. Finansirawe: Komisijata kofinansira do 70% od vkupnite tro{oci na proektot. Za specifi~ni aktivnosti i komplementarni merki, finansiraweto mo`e da dostigne i 100%. Kontakt:





G-din Roberto Segre Evropska Komisija, Direkcija - Op{ta Pravda i vnatre{ni raboti AGIS programa - D4, B-1049 Brisel Tel. +32 2 295 1327 Faks +32 2 299 8215 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/justice_home/funding/agis/funding_ agis_en.htm

08 06 01 02 - Programa za sorabotka za gra|anski pra{awa Alociran buxet: 3,75 milioni

128

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Ovaa ramkovna programa bara da se: • Unapredi pravnata sorabotka za gra|anski pra{awa, osobeno vo nasoka na obezbeduvawe pravna sigurnost i podobruvawe na pristapot do pravda; • Unapredi zaedni~koto prepoznavawe na pravnite odluki i pribli`uvawe na legislativata; • Otstranat pre~kite sozdadeni od disparitetite vo gra­ |anskoto pravo i procedurite; • Podobri me|usebnoto znaewe na pravnite sistemi za gra­ |anski pra{awa vo zemjite ~lenki na EU i informirawe na javnosta za pristapot do pravoto; • Obezbedi sproveduvawe i primena na instrumentite na Zaednicata.

Merkite koi se poddr`uvaat opfa}aat: specifini aktivnosti prezemeni po inicijativa na Komisijata; specifi~ni proekti od interes za Zaednicata; i, aktivnosti na gra|anski organizacii (GO). Podobni za aplicirawe: Institucii i javni ili privatni organizacii, opfa}aj}i profe­ sionalni organizacii, istra`uva~ki instituti i instituti za obuki i napredni obuki za pravni raboti. Celna oblast: Site zemji ~lenki na Evropskata Unija, osven Danska. Kontakt:





g. Mi{el Ver{ragen Evropska komisija, Direkcija - op{ta pravda i vnatre{ni raboti C/4 „46 Rue du Luksemburg“, B-1049 Brisel Tel. +32 2 296 2014 Faks +32 2 299 6457 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/justice_home/funding/civil_cooperation/funding_civil_cooperation_en.htm

18 03 06 - Integracija na narodite na zemjite koi ne se ~lenki na EU Alociran buxet: 5,00 milioni Ovaa stavka pokriva merki za: promocija na integracijata na zemjite koi ne se ~lenki na EU preku posebni proekti (na primer, kursevi za jazici, informacii za kulturnite, politi~kite i socijalnite osobini na zemjata za koja se odnesuva proektot, vklu~uvaj}i tuka i dr`avjanstvo i evropski vrednosti; raz­ vivawe na dijalogot so gra|anskoto op{testvo; istra`uvawe i ocenka na najdobri praktiki vo integracijata na begalcite i tie {to baraat azil; razvoj na integrirani modeli; i, postavuvawe mre`i. Proektite mora da vklu~at partneri od najmalku pet zemji ~lenki na EU so cel da se postigne silna prekunacionalna dimenzija.

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

129

Podobni za aplicirawe: Pravni lica, kompanii, privatni ili javni i gra|anski or­ ganizacii, nacionalni, regionalni i lokalni vlasti regis­ trirani vo edna od zemjite ~lenki ne Evropskata Unija, kako i me|unarodni organizacii koi rabotat isklu~ivo na neprofitna osnova. Celna oblast: Evropskata Unija. Treti zemji mo`e da u~estvuvaat vo aktiv­ nostite prezemeni od zemjite ~lenki na EU, iako tie ne mo`at da apliciraat ili da dobijat finansiska poddr{ka vo ovaa ramka. Kontakt:





g-|a Muriel Guin Evropska komisija, Direkcija -op{ta pravda i vnatre{ni raboti B/4 „LH 46-5/166“, B-1049 Brisel Tel. +32 2 296 0013 Faks +32 2 298 0306 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/justice_home/funding/inti/funding_ inti_en.htm

18 04 01 02 - Merki za borba protiv nasilstvoto kon decata, mladite i `enite - Dafne II (Daphne II) Alociran buxet: 9,68 milioni

130

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Ova stavka e nameneta za vtorata faza na programata DAFNE (2004-2008) i kako i prethodnata faza, naso~ena e kon vos­ postavuvawe mre`i na evropsko nivo so cel unpreduvawe na informaciite i aktivnosti vo merkite za za{tita i spre~uvawe na nasilstvoto vrz decata, mladite lica i `enite i borba protiv trgovijata so `eni so cel nejzina sesksualna espolatacija i `ensko obre`uvawe, kako i prinudniot brak. Programata, isto taka, opfa}a i za{tita na decata i `enata od nasilstvo i pomo{ za `rtvite.

Podobni za aplicirawe: Javni ili privatni institucii aktivni vo poleto na za{tita od nasilstvo vrz decata, mladite lica i `enite, osobeno podobni se GO i volonterskite organizacii. Partnerite vo proektot treba da se od zemjite ~lenki na Evropskata Unija. Kontakt:





g. Patrik Truson Evropska komisija - Direkcija op{ta pravda i vnatre{ni raboti Finansiska poddr{ka za pravda, prava i dr`avjanstvo - C4 „LH46 0/151“, B-1049 Brisel Tel. +32 2 296 5803 E-po{ta: : [email protected]

Veb-stranica: http://www.europa.eu.int/comm/justice_home/funding/daphne/ funding_daphne_en.htm

18 04 03 - Programa za istra`uvawe i ocenka na po~ituvaweto na osnovnite prava Alociran buxet: 0,50 milioni Ovaa buxetska stavka finansira gradewe mre`a na pravni eksperti koi se ovlasteni za ~ovekovite prava i pravnici od sekoja zemja ~lenka. Ova vklu~uva ocenka na sproveduvawe na pravata predvideni so Kartata za osnovni prava na Evropskata Unija. Isto taka taa finansira i razvoj na alatki (baza na podatoci, linii za pomo{, pravna pomo{) vo dogovor so relevantni institucii od zemjite ~lenki na EU i GO koi dejstvuvaat vo poleto na osnovnite prava, ovozmo`uvaj}i im na site lu|e da imaat pristap do informaciite koi im se potrebni. Podobni za aplicirawe: Administrativni i pravni vlasti, pravni eksperti koi se ovlasteni za ~ovekovite prava i pravnici od sekoja zemja ~lenka na EU. Isto taka, podobni se i GO koi dejstvuvaat vo poleto na osnovnite prava.

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

131

Kontakt:

g-|a D. Koreia (rakovoditel na oddel) Evropska komisija, Direkcija - op{ta pravda i vnatre{ni raboti Nabquduvawe i izvestuvawe - A1 „Rue de la Loi 200“, B-1049 Brisel Tel. +32 2 295 0101

Veb-stranica: http://www.europa.eu.int/comm/justice_home/funding/rights/ funding_rights_en.htm#

19 04 02 - Poddr{ka na `rtvite od zloupotreba na ~ovekovite prava 19 04 03 - Razvoj i konsolidacija na demokratijata i vladeewe na pravoto - Po~ituvawe na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi 19 04 04 - Poddr{ka na aktivnostite na me|unarodnite krivi~ni tribunali i Me|unarodniot krivi~en sud 19 04 05 - Poddr{ka na mre`ite za spre~uvawe konflikti Alociran buxet: 7,00/105,41/7,00/1,50 milioni

132

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Kako {to e navedeno vo pravilata na Sovetot (EC) 975/99 i (EC) 976/99, celta na programata na Evropskata inicijativa za demokratija i ~ovekovi prava (EID^P) e unapreduvawe na ~ovekovite prava, demokratijata i spre~uvawe konflikti vo treti zemji. Vo 2005/2006 godina programata ima pove}e fokusiran pristap za razlika od porano, spored toa, finansiraweto sega pokriva po{iroka geografska oblast so pogolema koncentracija na tematskite pra{awa. Generalno, EID^P celi kon: jaknewe na demokratizacijata, dobroto vladeewe i vladeewe na pravoto, poddr`uvaj}i go ukinuvaweto na smrtnata kazna, kako i borbata protiv ma~eweto i nekaznuvaweto; poddr{ka na me|unarodnite sudovi i Me|unarodniot krivi~en sud; i, borba protiv rasizmot i ksenofobijata i protiv diskriminacijata na etni~kite malcinstva i domorodcite.

Za da bidat celite pojasni i porazbirlivi, postaveni se ~etiri tematski kampawi. Tie se: • Kampawa 1: Unapreduvawe na pravdata i vladeeweto na pravoto; • Kampawa 2: Gaewe kultura za ~ovekovite prava; • Kapmawa 3: Unapreduvawe na demokratskite procesi; • Kampawa 4: Podobruvawe na ednakvosta, tolerancijta i mirot. Site kampawi }e se sprovedat na globalno nivo, na nivo na odbrani regioni i na nivo na odredeni zemji vo ovie regioni. Politi~kiot kontekst i fokusot na sekoja kampawa vo slednite regioni podolu }e bide nakratko objasneta: • Zapaden Balkan i zemjite kandidati: tekovnata Programa za pomo{ na zaednicite za rekonstrukcija, razvoj i stabi­ lizacija (KARDS) 2002/2006, e vo iznos od 4,65 milijardi evra i alocira zna~itelni izvori za jaknewe na instituciite i gradewe administrativen kapacitet, osobeno vo oblastite na pravda i vnatre{ni raboti. II i IV kampawa se glavnite fokusi za ovoj region. • Isto~na Evropa i Ju`en Kavkaz: EU vleze vo partnerstvo i dogovori za sorabotka so site zemji od ovoj region, osven Belorusija. Glaven instrument za finansiska poddr{ka e programata TACIS ( TACIS). EU, isto taka, dava golemo zna~ewe na unapreduvaweto na ~ovekovite prava i demokratijata vo regionot i preku nabquduvawe na izborite i pomo{. Pod programata EID^P 2004-2006, regionot }e bide pokrien so kampawite II i III, i toa na regionalno i na nacionalno nivo. Imaj}i ja predvid situacijata vo ^e~enija, Rusija isto taka }e bide podobna za poddr{ka vo odnos na kampawata IV. • Mediteranot i Sredniot Istok: Programata MEDA e klu~niot finansiski instrument primenliv vo pogolemiot del od ovoj region. EID^P }e gi nadopolni ovie programi preku poddr{ka na gra|anskoto op{testvo vo ovoj region, fokusiraj}i se na kampawite II i III na dr`avno i na regionalno nivo. Osobeno zna~ajni }e bidat aktivnostite za unapreduvawe na slobodata na zdru`uvawe i izrazuvawe i da se zgolemi sposobnosta na gra|anskoto oop{testvo vo vklu~uvaweto vo

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

133

dijalogot so vlastite. Isto taka predvideni se aktivnosti naso~eni kon borbata protiv ma~eweto i aktivnosti na gra|anskoto op{testvo za unapreduvawe na pravata na `enite i podobruvawe na situacijata na branitelite na ~ovekovite prava. Kampawata I }e bide primenliva na regionalno nivo, osobeno vo presret na prifa}aweto na smrtnata kazna vo nacionalnite zakonodavstva vo mediteranskite zemji i tie od Sredniot Istok. Vo Irak poddr{kata }e bide dostapna preku site kampawi zavisno od identifikuvanite potrebi. Vo odnos na Iran, primenlivi }e bidat kampawite I i II. Programata razlikuva makroproekti i mikroproekti. Makro­ proekti se proekti so minimalna finansiska poddr{ka od 300.000 evra za aplikanti od EU i 150.000 evra za organizacii od gra|anskoto op{testvo od podobnite regioni ili dr`avi kade treba da se realizira proektot. Globalnite ili regionalnite proekti po priroda }e bidat makroproekti i aplikantite }e se tretiraat ednakvo, bez razlika dali se od EU ili od regionite podobni za realizacija na kampawite. Od druga strana, mik­ ro­proektite se proekti so finansiska poddr{ka me|u 10.000 evra i 100.000 evra, dostapni isklu~ivo za lokalni gra|anski or­ganizacii so sedi{te vo zemjite podobni za kampawata. Ovie lokalni aplikanti mo`at da rabota i vo partnerstvo so GO od EU. Vo odnos na site proekti, ako e vozmo`no, prednost }e imaat proektite koi }e vklu~uvaat organizacii {to gi pretstavuvaat domorodcite ili koi se fokusiraat na domorodcite i proekti koi{to opfa}aat aspekti za promocija na spre~uvaweto konflikti i re{avawe konflikti. Isto taka, posebno vnimanie }e se dade na rodovata ednakvost i pravata na decata da bidat reflektirani vo site aktivnosti.

134

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Korisnicite na aktivnostite mora da bidat neprofitni, gra|anski organizacii ili povisoki obrazovni institucii i normalno nivnoto sedi{te da bide vo Evropskata Unija ili vo zemjite korisni~ki. Mo`at da bidat vklu~eni i regionalni i me|unarodni organizacii, gra|anski organizacii, nacionalni, regionalni i lokalni vlasti i slu`beni agencii, organizacii na zaednicite i institute od javniot ili privatniot sektor i dava~i na uslugi. Kriteriumite za podobnost jasno }e bidat navedeni vo povicite za podnesuvawe predlozi.

Kontakt:

G-|a Malin Stae (rakovoditel na oddel) Evropska komisija, Kancelarija na evropskata pomo{ AIDCO - 04 Centralno upravuvawe na tematskite buxetski stavki Tel. +32 2 298 7017 Faks +32 2 295 7482 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/europeaid/projects/eidhr/index_ en.htm (op{ta) http://europa.eu.int/comm/europeaid/cgi/frame12.pl (povici za predlozi)

3.1.11 ISTRA@UVAWE, TEHNOLO[KI RAZVOJ 08 07 01 - Gra|anite i vladeeweto vo op{testva bazirani na znaewe Alociran buxet: 61,50 milioni Ova stavka e nameneta za mobilizacija na kapacitetite za istra`uvawe vo ekonomskata, politi~kata, socijalnata i op{testvenata nauka. Celta e da se adresiraat pra{awa povrzani so razvojot na op{testvata bazirani na znaewe i novi formi na odnosi me|u gra|anite i instituciite. Proektot treba da se odnesuva na: podobruvawe na generiraweto, distribucijata i upotrebata na op{testvoto bazirano na znaewe; nejzinite implikacii vrz evropskata integracija i pro{iruvawe, novi formi na vladeewe, re{avawe konflikti i novi formi na dr`avjanstva i kulturni identiteti. Podobni za aplicirawe: Otvoren e za site pravni lica i subjekti so sedi{te vo zemjite ~lenki na EU. Se ohrabruva u~estvoto na MSP. Kontakt:

G-|a Silvija DUrmeier Evropska komisija, Direkcija - op{to istra`uvawe - K3

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

135

Gra|anite i vladeeweto vo op{testva bazirani na znaewe Tel. +32 2 295 7097 Faks +32 2 296 2137 E-po{ta: [email protected] Veb-stranica: http://www.cordis.lu/citizens/home.html

08 10 01 04 - Nauka i op{testvo Alociran buxet: 27,84 milioni Ovaa buxetska stavka e nameneta za ohrabruvawe na razvojot vo Evropa na harmoni~nite odnosi me|u naukata i op{testvoto i otvorenost kon inovacii kako rezultat na vospostavuvawe novi odnosi me|u istra`uva~ite, industrijalistite, kreatorite na politiki i gra|anite. Vizijata e da se sozdade okolina kade po{irokata javnost, osobeno mladite, se pove}e svesni i informirani za naukata. Nau~nite postignuvawa se otvoreni za javnosta kade kreatorite na politiki i gra|anite mo`at da napravat izbor od opciite prezentirani od tehnolo{kiot napredok. Podobni za aplicirawe: Organizacii ~ija glavna uloga e da davaat nau~ni soveti za pravewe politiki, nacionalni eti~ki soveti i nacionalni i regionalni organizacii koi rabotat vo nau~ni oblasti i imaat iskustvo vo vklu~uvawe na javnosta. Kontakt:

136

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

G-|a Vivien VANDERHOUDELINGEN Evropska komisija, Direkcija - op{to istra`uvawe Edinica 5 (informacii i komunikacii) Tel. + 32 2 298 7323 Faks + 32 2 295 8220 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://www.cordis.lu/science-society/home.html

08 08 01 03 - Specifi~ni merki za poddr{ka na me|unarodnata sorabotka Alociran buxet: 96,29 milioni Celta na ovaa merka e evropskata istra`uva~ka oblast da se otvori kon svetot vo ramkite na sedum prioritetni tematski oblasti. Proektite treba da pridonesat za: sozdavawe znaewe i ekspertiza bazirana na podobrena regionalna sorabotka; elaboracija na konceptite koi imaat za cel odr`liv razvoj; i, podobreni op{testveni inovacii. Podobni za aplicirawe: Istra`uva~i, timovi i institucii od treti zemji so proekti vo ramkite na sedumte prioritetni tematski oblasti na is­ tra`uvawe (za da vidite koi se tie, posetete ja veb-stra­nicata) i u~esnici od me|unarodni organizacii. Celna oblast: Mediteranskite zemji koi ne se ~lenki na EU, zemjite od Zapaden Balkan, Rusija i zemjite od CIS i zemjite vo razvoj. Kontakt:

G-|a Nikol RIVJEL Evropska komisija, Direkcija - op{to istra`uvawe - N2 „Rue de Gèneve 1“, B - 1140 Brisel Tel. +32 2 299 4204 Faks +32 2 296 6252 E-po{ta: [email protected]

Veb-stranica: http://cordis.europa.eu.int/inco/home_en.html

08 08 01 01 - Poddr{ka na politiki i predviduvawe na nau~nite i tehnolo{kite potrebi Alociran buxet: 117,29 milioni Ovaa buxetska stavka e nameneta za razvoj na istra`uva~ki aktivnosti za poddr{ka na politikite na zaednicite i gradewe

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

137

kapacitet so cel zapo~nuvawe istra`uva~ki aktivnosti kako odgovor za nepredvidlivite potrebi. Eden del od buxetot e namenet za: zaedni~kata zemjodelska politika CAP (CAP) i ribolovnata politika CFP (CFP); odr`liv razvoj, osobeno toj {to se odnesuva na okolinata, transportot i energijata; drugi politiki na zaednicata, kako {to se zdravje, trgovija, razvoj, pomo{, obrazovanie, kultura, itn.; i, celi vo oblastite na ekonomskata politika, informati~ko op{testvo; e-Evropa i pretprijatija. Podobni za aplicirawe: Istra`uva~i, instituti so sedi{te vo zemjite ~lenki i zemjite kandidati za Evropskata Unija, me|unarodni organizacii i u~esnici od treti zemji. No i vo povikot za podnesuvawe predlozi ima odredeno pravila za u~estvo. Celna oblast: Zemjite ~lenki i zemjite kandidati za EU. Kontakt:



138

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija



g. Vilijam Kanel (rakovoditel na edinica) Evropska komisija, Direkcija - op{to istra`uvawe - B1 Predviduvawe na nau~nite i tehnolo{kite potrebi Tel. +32 2 296 0952, Faks +32 2 299 3173 E-po{ta: [email protected]

GLAVA 4

Strukturni fondovi i Koheziskiot fond Glavnata cel na ovaa glava e na GO da im obezbedi relevantni informacii za razli~nite evropski fondovi kako od teoretski aspekt, taka i od prakti~en. Odnosno, dvata apsekti se su{tinski za gra|anskite organzacii, prvo, za da go najdat svojot pat niz lavirintot na mo`nostite za finansirawe koi gi nudi EU (so cel da gi izberat najdobrite i najsoodvetnite) i, vtoro, da podgotvat efektivna i uspe{na aplikacija. Od druga strana, dodeka se pi{uva ovoj dokument, nekolku politi~ki i ekonomski okolnosti vr{at zna~itelen pritisok na tekovite povrzani so regionalnite politiki na EU. Posebna pote{kotija povrzana so podgotovkata na ovoj prira~nik e vremeto na podgotovka. Odnosno, dodeka noviot programski period (2007-2013) brzo se pribli`uva i se postavuvaa novi pravila, sega{niot programski period (2000-2006) e sè u{te vo tek. Ottuka, ovaa glava }e se obide da gi dolovi najbitnite i najrelevantnite karakteristiki na tekovnite okolnosti i idnite tekovi, so cel da obezbedi prakti~na pomo{ za GO koi sakaat da se vklu~at vo programite finansirani od strana na EU. Treba da se napomene deka ako 2006 godina mo`e da se vidi kako preodna faza, pove}e vnimanie treba da se posveti na noviot programski period (2007-2013) i idnite tekovi. GO koi baraat fondovi od strukturnite fondovi ve}e treba da po~nat do gi vodat programite vo novite fondovi. Iako starite programi

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

139

sè u{te se vo tek, zemjite ~lenki ve}e imaat jasni idei kako da gi potro{at fondovite dostapni za slednata runda, i pokraj toa {to ne postoi formalen dogovor za celite spored novite fondovi, sega{nite predlozi slu`at kako dobri pokazateli za periodot 2007-2013. Prvo, ovaa glava nakratko }e go opi{e razvojot na regionalnite politiki na EU i }e gi naglasi najva`nite tekovi koi, kako {to se spomna pogore, vr{at pritisok vrz evropskite koheziski politiki. Po ovoj voveden del, }e bidat opi{ani glavnite op{ti na~ela pri formulacija na politikite vo poleto na strukturnite fondovi, zaedno so podetalni operativni na~ela. Vtoro, }e se opi{at strukturnite fondovi i Koheziskiot fond. Ovoj del }e bide podelen vo starite fondovi (2000-206) i novite fondovi (2007-2013). Ovde fokusot e na instrumentite na koheziskata politika i celite koi gi vodat ovie instrumenti. Isto taka, naglaseni se programite za inicijativi vo zaednicata i inovativnite deljstvuvawa. Na krajot ima rezime (vo forma na sporedbena tabela) na razlikite, vo odnos na celite i instrumentite, me|u dvata programski periodi i izvori za ponatamo{ni informacii i korisni informacii za kontakt .

4.1 POLITIKATA NA EU ZA SOCIJALNA, EKONOMSKA I TERITORIJALNA KOHEZIJA 4.1.1 OP[TO

140

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Preambulata na Spogodbata so koja se vospostavi evropskata zaednica (isto taka poznata kako Rimska spogodba potpi{ana vo 1957 godina od strana na {est zemji - Francija, Germanija, Italija, Belgija, Holandija i Luksemburg), povika na jaknewe na evropskite ekonomiii i obezbeduvawe nivni harmoni~en razvoj, namaluvaj}i gi postoe~kite razliki me|u razli~nite regioni i namaluvaj}i go nazaduvaweto na pomalku razvienite regioni. Zatoa, ekonomskiot razvoj na pomalku razvienite regioni vo Unijata otsekoga{ bilo bitno pra{awe vo agendata na Zaednicata, iako vo razli~ni periodi so razli~ni celi i fokusi. Generalno gledano, mo`e da se re~e deka evropskata regionalna politika, niz godinite, pominuvaj}i niz nekolku zna~ajni modifikacii (koi su{tinski gi restruktuiraa

raspredelbata i upravuvaweto na fondovite), evoluira od redistributiven tip na politika, vo pove}e dinami~en i aktiven tip na politika naso~ena kon zasiluvawe na fizi~kiot i ~ove~kiot kapital vo posiroma{nite regioni na Unijata. Sepak, pove}e transformacii se vo tek. Odnosno, nekolku tekovni slu~uvawa vo Unijata gi oblikuvaat pove}eto od nejzinite politiki i regionalnata politika (vtora po golemina, spored buxetot, po CAP) e me|u niv. Dvata najzna~ajni procesi koi vlijaat vrz regionalnata politika sega se pro{iruvaweto i implementacijata na Lisabonskata strategija.

Pro{iruvawe Kako {to e navedeno vo Tretiot koheziski izve{taj na Komisijata, pro{iruvaweto go zgolemi BDP na EU za edvaj 5%, dodeka populacijata se zgolemi za re~isi 20%. Kako posledica na ova, prose~niot BDP po glava na `itel vo EU25 e za 12,5% ponizok za razlika od prose~niot BDP vo EU15. Zatoa, pro{iruvaweto ne samo {to gi zgolemi regionalnite dispariteti vnatre vo Unijata, tuku, isto taka, napravi nekoi slabi regioni, koi prethodno dobivaa fondovi od EU, sega da se nepodobni za tie fondovi, iako, za ovie regioni, do krajot na 2006 godina dostapna e tranziciska poddr{ka.

Lisabonska strategija Lisabonskata strategija, usvoena vo mart 2000 godina od strana na Vladite na zemjite ~lenki na EU, e dokument za postignuvawe uspe{na i konkurentna evropska ekonomija bazirana na znaewe do 2010 godina. Spored Komisijata, znaeweto i pristapot do znaewe pretstavuva vode~ka raste~ka sila na modernite i napredni ekonomii. Isto taka, vo fevruari 2005 godina Komisijata ja prezentira revidiranata strategija so koja EU treba da sozdade pove}e rast i rabotni mesta so cel da gi postigne lisabonskite celi i celite od Gotenburg (odr`liv razvoj). Ottuka, site dimenzii na evropskata koheziska politika mora da se vidat kako integralen del od Lisabonskata strategija. U{te pove}e, za da bide efektivna i da ja maksimizira dodadenata vrednost, koheziskata politika mora da gi koncentrira investiciite Balkanski gra|anski praktiki [#3]

141

vo nekolku prioriteti na Zaednicata19. Od novite predlogprogrami o~igledno e deka ovie prioriteti proizleguvaat neposredno od lisabonskite celi.

Preoblikuvawe na koheziskata politika na EU Razvojot na ovie dve su{tinski procesi nametnuva zna~ajno restruktuirawe i preoblikuvawe na evropskata koheziska politika, koja vo idnina }e treba da postigne ramnote`a me|u novite razvojni predizvici i, vo isto vreme, namaluvawe na fondovite. Kako {to e navedeno vo glava 1, so ogled na reste~kite potrebi na pro{irenata EU, predlogot na Komisijata za finansiskite perspektivi 2007-2013 gi zadr`a tro{ocite na Komisijata pod maksimumot od 1,24% od BDP. Vo nekolku navrati slu`benici od Komisijata (osobeno komisionerite) ja naglasija zna~ajnosta na odr`uvawe na toj maksimum, so cel Evropa da mo`e da gi postigne nekolkute nejzini celi. Edna od niv e i pokoheziska Evropa. Sepak, Sovetot vo dekemvri 2005 godina se soglasi za finansiskite perrspektivi 2007-2013 (kako {to se postaveni vo Dokumentot 15915/05) i go namali maksimumot na samo 1,045%. Od druga strana, evropskiot parlament pobara da se dodadat 12 milijardi evra nad dogovorenite, od strana na Sovetot, 862,4 milijardi evra. Me|utoa pregovorite me|u pregovara~kiot tim na Parlamentot, Komisijata i pret­ stavnicite na Sovetot (04.04.2006) dovedoa do soglasuvawe na Parlamentot za zgolemuvawe od samo 4 milijardi evra. Ovie 4 milijardi evra glavno }e se raspredelat na aktivnosti koi se povrzani so Lisabonskata strategija, kako {to e istra`uvawe, inovacii i prekuevropski mre`i. Spored toa, raspredelbata na strukturnite fondovi i Koheziskiot fond za periodot 2007-2013 godina }e dostigne 307,6 milijardi evra (Dogovor na Sovetot), plus dodatni 0,3 milijardi evra kako {to e pregovarano so Parlamentot, zna~i, vkupno 307,9 milijardi evra od vkupniot buxet od 866,4. Ovaa suma e pomala od 336,1 milijardi evra kolku {to be{e predlo`eno od strana na Komisijata.

142

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

19 Vidi str. xxvii i 50 od Tretiot koheziski izve{taj, Evropska komisija, „A New Partnership for Cohesions: convergence, competitiveness and cooperation“, fevruari 2004. Izve{tajot mo`e da se simne od slednata Vebstranica: http://europa.eu.int/comm/regional_policy/sources/docoffic/official/reports/cohesion3/cohesion3_en.htm

Regulativata za Strukturnite fondovi }e bide usvoena kako rezultat na pregovorite za novite finansiski perspektivi (COM (2004) 487 kone~na). I pokraj sè, rezultatite od ovie pregovori sè u{te ne se jasni. Od prakti~na gledna to~ka, vo sekoj slu~aj, novite finansiski maksimumi }e zna~at namaluvawe na izvorite dostapni za skoja zemja i za sekoj region, bidej}i ne samo {to ima pomalku dostapni pari, no, isto taka, so pro{iruvaweto se zgolemi brojot na regionite na koi im se potrebni strukturni intervencii i se zgolemi brojot na socijalni i ekonomski problemi. Ottuka proizleguva i potrebata za pove}e decentralizirana, transparentna i efikasna implementacija.

4.1.2 PROGRAMIRAWE I OSNOVNI PRINCIPI Momentalno arhitekturata na strukturnite fondovi e bazirana na nekolku osnovni na~ela postavaveni so Regulativata na Komisijata, br. 1260/1999. Vo fevruari 2004 godina Komisijata go usvoi Tretiot koheziski izve{taj [COM(2004)107], dokument napraven vrz osnova na minatoto iskustvo i predlozite za idnina. Vo vrska so ovoj izve{taj i slednata finansiska perspektiva (2007-2013), Komisijata predlo`i nova regulativa za strukturnite fondovi (COM(2004) 492 kone~na), koja voveduva nekolku promeni i poednostavuvawa. Otkako }e se odobri od Sovetot i od Parlamantetot, regulativata }e stane zakon. Za razlika od porano, po predlog-regulativata za periodot 2007-2013, sleduva{e predlog -prira~nik na Zaednicata [COM(2005)0299], kade se postaveni generalnite celi na strukturnite fondovi za noviot period. Tro{eweto na strukturnite fondovi od strana na zemjite ~lenki se pravi vo ramkite na politikite i celite postaveni vo ovie dokumenti. Za periodot 2000-2006, sekoja zemja ~lenka napravi nacionalen razvoen plan ili ednakov dokument na nego, kade se napi{ani nivnite nameri za toa kako }e gi potro{at sredstvata raspredeleni za niv. Po ova, se vodea pregovori me|u zemjite ~lenki i Komisijata, koi dovedoa do formalen i detalen dokument so specifi~ni upatstva za toa kako }e bidat potro{eni fondovite (Ramkovna poddr{ka na Zaednicata ili Edinstven programski dokument). Sepak, za periodot 2007-2013 procesot e napraven podirekten, sledej}i ja potrebata za poednostavuvawe

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

143

na razli~nite aspekti od planiraweto i upravuvaweto. Sega sekoja zemja ~lenka }e definira sopstvena strategija za sproveduvawe na stukturnite fondovi, koe }e bide preto~eno vo politi~ki dokument (nacionalna strate{ka ramka). Ovie ramki }e bidat podgotveni od sekoja zemja ~lenka na EU vrz baza na Strate{kiot prira~nik na Zaednicata, spored nejzinata institucionalna struktura i vo tesna sorabotka so partnerite (kako {to e definirano vo na~elata za partnerstvo). Za da gi sprovedat celite definirani vo Nacionalnata strate{ka ramka, zemjite ~lenki na EU }e gi prezentiraat regionalnite i nacionalnite operativni programi pred Komisijata, koja }e treba da gi odobri. Spored toa, brojot na programski ~ekori }e se namali i odgovornostite }e bidat podecentralizirani, bidej}i samata komisija }e bide pomalku vklu~ena vo fazata na sproveduvawe. Isto taka, vo ovaa faza treba da se spomne deka odnosite me|u Komisijata i zemjite ~lenki vo implementacijata na koheziskata politika se predmet na na~eloto na pomagawe (subsidiarity ). Ova na~elo e vovedeno so Dogovorot od Mastriht i podrazbira deka „vo oblastite koi ne se pod nadle`nost na Komisijata, taa }e dejstvuva vo soglasnost so na~eloto za pomagawe samo ako celite na predlo`enata programa ne mo`at dovolno da se postignat od strana na zemjite ~lenki i zatoa, poradi efektite na predlo`enata programa, podobro }e se postignat od strana na Zaednicata“. Edna direktna posledica e toa {to }e zavisi od upravuva~kite vlasti odredeni od zemjite ~lenki da izbiraat koi proekti }e se finansiraat i nabquduvaat i ocenuvaat za vreme na sproveduvaweto.

144

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Upravuva~ki organ e sekoe javno ili privatno telo na nacionalno, regionalno ili lokalno nivo, postaven od zemjite ~lenki so cel da upravuva so pomo{ta obezbedena preku strukturnite fondovi. Odgovornostite na ovoj organ se informirawe na mo`nite klienti, nabquduvawe, obezbeduvawe transparentna i navremena finansiska implementacija, ocenka i pridr`uvawe kon site primenlivi obvrski koi se odnesuvaat na zakonite na zaednicata. Programite se sproveduvaat od postaveni nacionalni/regionalni/lokalni organi i postojano se nabquduvaat od strana na komitetite za nabquduvawe. Ne e potrebno da se spomne deka ovie organi pretstavuvaat zna~aen

izvor na informacii za detalnite regionalni programi ili programi specifi~ni za konkretni zemji i im pomagaat na GO koi se zainteresirani da se vklu~at vo ovie programi. Ve molime proverete na: http://europa.eu.int/comm/regional_policy/ manage/authority/authority_en.cfm za da dobiete informacii za kontakt za site nacionalni upravuva~ki organi. Komiteti za nabquduvawe se postavuvaat od sekoja zemja ~lenka na EU vo dogovor so upravuva~kite organi, po konsultacii so partnerite. Tie se sostaveni od pretstavnici od regionite, zemjite ~lenki, drugi odgovorni tela i od Komisijata. Komitetite go nadgleduvaat sproveduvaweto, i ako e potrebno, gi potvrduvaat ili prilagoduvaat strategiite na programite, gi odobruvaat kriteriumite za izbor na aktivnostite koi se kofinansirani i gi prou~uvaat rezultatite i postignuvawata od sproveduvaweto na aktivnostite.20

Osnovni principi 2007-2013 Ovie principi poteknuvaat od osnovnite principi od 2000/2006 godina, me|utoa bidej}i predlo`enata regulativa za sledniot programski period dava nekolku modifikacii, isto taka, }e ima promeni i vo starite osnovni principi. Iako ne treba da se zaboravi deka za ovie novi pravila sè u{te se pregovara, interesno e da se zabele`at barem najzna~ajnite predlo`eni promeni: • Koncentracija: Ova zna~i koncetracija na merkite vrz prioritetnite celi, {to nametnuva geografska koncentracija spored podobnosta na sekoja merka i koja gi zema predvid nacionalnite i regionalnite potrebi, kako i prioritetite na Zaednicata. Ova treba da ohrabri integriran pristap na razvojot namesto fragmentacija na aktivnostite. Iako su{tinata na ovie principi vo osnova }e ostane nepromeneta (geografska koncentracija na najsiroma{nite regioni vo 20 Reg. na Komisijata br. 1260/1999, ~len 34 - vidi isto Reg. na Komisijata br. 438/2001 od 2 mart 2001 g. kade se izneseni detalnite pravila za sproveduvawe na Reg. na Komisijata br. 1260/1999 vo odnos na uprvuva~kite i kontrolnite sistemi za pomo{ obezbedena od strukturnite fondovi, dostapna na: http://europa.eu.int/eur-lex/pri/en/oj/dat/2001/l_063/l_ 06320010303en00210043.pdf

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

145

zemjite ~lenki), Komisijata predviduva da stavi poseben naglasok na novite zemji ~lenki i, isto taka, predviduva deka fondovite treba ponatamu da se koncentriraat na lisabonskite prioriteti i prioritetite od Gotenbur, „konvergentni regioni“ (cel 1-regioni) i na gradewe na institucionalniot kapacitet. Pokraj toa, so napu{taweto na mikrozonite na smetka na odreduvawe geografski i drugi formi na koncentracija pri pi{uvawe na regionalnite programi }e se ovozmo`i zna~ajna fleksibilnost i prilagodlivost na fondovite. • Programirawe: Organiziraweto, donesuvaweto na odlukite i finansiskiot proces pominuvaat niz nekolku fazi za da se sprovede zaedni~kata aktivnost na Zaednicata i zemjite ~lenki (so vklu~uvawe na supnacionalnite geografski nivoa za koi zemjite ~lenki veruvaat deka se najsoodvetni). Za ovoj specifi~en princip, Komisijata predviduva zna~itelno poednostavuvawe na politi~ko i opertivno nivo so pomala vme{anost na nivoto na EU vo detalite na sega{noto upravuvawe. • Partnerstvo: Ovoj princip ima za cel postignuvawe najbliska mo`na sorabotka vo sekoja od zemjite ~lenki me|u Komisijata i soodvetniot organ na nacionalno, regionalno ili lokalno nivo, vklu~uvaj}i gi ekonomskite i socijalnite partneri odredeni od sekoja zemja ~lenka, i toa od podgotvitelnata faza, do fazata na sproveduvawe. Partnerskiot pristap e su{tinski del na strukturnite fondovi. Progresivnata rasprostranetost na partnerstvata zapo~na vo 1989 godina koga se vklu~ija regionalnite i lokalnite vlasti. Ponatamo{en napredok se napravi za vreme na programskiot period 1994-1999 godina, koga socijalnite partneri otvoreno bea povikani da u~estvuvat. Kone~no, vo 1999 godina partnerstvoto se pro{iri i so drugi relevantni organizacii, vklu~uvaj}i gi i tie koi rabotat na za{tita na okolinata i unapreduvawe na ednakvosta me|u ma`ite i `enite. Ovaa promena ja otovora vratata za tretiot sektor, osobeno za gra|anskite organizacii, koi sega imaat mo`nost da u~estvuvaat vo programiraweto i sproveduvaweto na strukturnite fondovi vo postojnite zemji ~lenki na EU 146

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

i, isto taka, da imaat golemo zna~ewe za organizaciite vo novite zemji ~lenki. » Mo`at da se dadat nekolku objasnuvawa za toa zo{to Evropskata komisija go poddr`uva partnerskiot pristap. Pred sè, Komisijata ima za cel da go obnovi evropskoto vladeewe na pove}e nivoa so {to }e postigne po{iroko vklu~uvawe akteri vo oblikuvaweto na politikite i pogolema otvorenost i transparentnost na site nivoa. Po{irokiot dijalog me|u Komisijata, zemjite ~lenki i regionalnite/lokalnite vlasti }e obezbedi op{ta povrzanost na site nivoa na politikite i legislativata, kako {to se energijata, transportot, okolinata itn. Silno i posveteno lokalno ili regionalno partnerstvo pomaga vo mobilizacijata na nematerijalni i materijalni resursi i pomaga pri kroeweto na politikite i aktivnostite so cel podobro da se odgovori na teritorijalnite potrebi. Spored toa, raboteweto vo partnerstva }e pridonese za pogolema demokratija pri kreiraweto na politikite i sproveduvaweto na programite. Zatoa principot na partnerstvo e od golema vrednost za poimot na upravuvawe na pove}e nivoa vo planiraweto, sproveduvaweto i nabquduvaweto na programite. Od druga strana, treba da se naglasi deka sledej}i go principot na pomagawe (subvencionirawe), sekoja zemja ~lenka e odgovorna za sproveduvawe na principot na partnerstvo na nacionalno nivo. Taka, nivoto na otvorenost kon gra|anskoto op{testvo i nivoto na u~estvo na GO zna~itelno varira vo zemjite ~lenki, isto taka, i spored predmetot na proektite. Na primer, principot na partnerstvo generalno e porazvien koga se raboti za programi za ruralen razvoj za razlika od urbanite proekti. » Predlo`enite promeni vo principot na partnerstvo sigurno e deka se najva`nite noviteti, barem koga se raboti za gra|anskite organizaciii. Tretiot koheziski izve{taj povikuva na pogolemo vklu~uvawe na gra|anskoto op{testvo vo oblikuvaweto i sproveduvaweto na aktivnostite predvideni so strukturnite fondovi. Osven toa, Strate{kiot prira~nik ja naglasuva ulogata na partnerstvoto vo formulacijata i sproveduvaweto na razvojnite strategii i

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

147

eksplicitno ja spomnuva ulogata na gra|anskite organizacii vo partnerstvata. U{te pova`no e deka GO se, isto taka, vklu~eni vo definiraweto na partnerite vo nacrtop{tata regulativa (~len 10). Odnosno, ova e prvpat GO da bidat prifateni kako partneri vo odnos na strukturnite fondovi, ~ekor koj{to sigurno e pozdraven od strana na GO i gra|anskoto op{testvo po{iroko. Me|utoa, ~lenot 10 od nacrt-regulativata sega se soo~uva so pote{kotii otkako Sovetot na 21.12.2005 g. postigna kompromisen tekst spored koj partnerstvata se izborni namesto, kako {to be{e dosega, zadol`itelni. So toa se namaluvaat {ansite za vistinsko u~estvo na GO so otsranuvawe na listata na partneri kako {to be{e dogovoreno vo prvi~niot predlog na Komisijata. Principot na partnerstvo ne samo {to e klu~niot element za uspe{no sproveduvawe na koheziskata politika (kako {to e naglaseno od strana na Komisijata vo ocenkata na principite vo 2005 godina), tuku, isto taka, ~esto e edinstveniot na~in gra|anskite organizacii da u~estvuvaat na ovie proekti. Ova e me|u pra{awata zo{to EKAS gi soedini razli~nite socijalni i drugi GO vo {iroka koalicija so cel da izlezat so zaedni~ka izjava, koja se odnesuva za op{tata regulativa i na strukturnite i koheziskite fondovi i so koja se dava poddr{ka na prvi~niot predlog na Komisijata. » Principot na partnerstvo e od su{tinsko zna~ewe za GO koi sakaat da se vklu~at vo proektite finansirani od strukturnite fondovi, osobeno proektite koi se odnesuvaat na tranzicijata. Va`no e da se nau~i da se raboti zaedno so partneri od razli~ni sektori na razli~ni nivoa. Odnosno, mnogu proekti finansirani od ovie fondovi ~esto se od takva tehni~ka i finansiska dimenzija {to e te{ko da se sprovedat od edna edinstvena gra|anski organizacija poradi nedostigot na resursi i institucionalna poddr{ka. Ve molime videte ja glava 1 za op{ti soveti koi se odnesuvaat na gradewe partnerstva.

148

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

• Dodatnost: So cel da se postigne su{tinsko ekonomsko vlijanie, ne e dozvoleno fondovite da gi zamenat javnite ili drugi strukturni tro{oci ednakvi na niv od zemjite ~lenki na EU. Zaradi ova, kako op{to pravilo, zemjite ~lenki mora da odr`uvaat nivno nivo na tro{oci za sekoja cel, koe nivo ne

treba da bide pomalo od nivoto postignato vo prethodniot programski period i ova nivo treba da se odredi vo ramkite na op{tite makroekonomski okolnosti kade se pravi finansiraweto. Ovoj princip ne e modoficiran.

4.2

STRUKTURNI FONDOVI I KOHEZISKIOT FOND

4.2.1 STRUKTURNITE FONDOVI I KOHEZISKIOT FOND VO PERIODOT 2000-2006 GODINA Strukturnite fondovi se raspredeleni preku razli~ni instrumenti spored razli~ni celi. Momentalno postojat ~etiri strukturni fondovi: • • • •

Evropski regionalen razvoen fond (ERDF); Evropski socijalen fond (ESF); Finansiski instrument za pomo{ na ribarstvoto (FIFG); Upravuva~ki oddel na Evropskiot fond za upravuvawe i garancii vo zemjodelstvoto (EAGGF-Upravuva~ki oddel).

Pettiot instrument na koheziskata politika na EU e Koheziskiot fond. Za definirawe na podobnite oblasti za intervencija vo Zaednicata se koristi Nomenklaturata na teritorijalnite edinici za statistika (NUTS). Za da se vidi vo koja podobna oblast spa|a tvojata teritorija i da se najdat pove}e informacii za dostapnite fondovi obezbedeni od Zaednicata vo ramkite na strukturnite fondovi i (ako e primenlivo) Koheziskiot fond, mo`ete da ja posetite slednata veb-stranica: http://europa. eu.int/comm/regional_policy/index_en.htm.

4.2.1.1 Instrumentite Evropski regionalen razvoen fond (ERDF)21 Fondot ERDF se administrira od strana na GD za regionalnata politika i pridonesuva za unapreduvawe na ekonomskata 21

Reg. br.1783/1999 od Evropskiot parlament i od Sovet.ot

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

149

i socijalnata kohezija, popravaj}i gi glavnite regionalni debalansi i u~estvuvaj}i vo razvojot i preobrazuvaweto na regionite. Vo ovaa nasoka, ERDF, isto taka, pridonesuva vo postignuvaweto odr`liv razvoj i sozdavawe odr`livi rabotni mesta. ERDF osobeno poddr`uva: • Produktivni investicii koi }e sozdadat i za~uvuvaat postojani rabotni mesta; • Investicii vo infrastrukturata; • Endogen razvoj (lokalen razvoj, inicijativi za vrabotuvawe i aktivnosti na MSP; • Investicii povrzani so sozdavawe konkurentna i odr`liva sredina za MSP; • Istra`uvawe i tehnolo{ki razvoj, • Razvoj na informati~ko op{testvo; • Razvoj na turizmot i investicii vo kulturata; • Tehni~ka pomo{ pod cel I i cel II.

Evropski socijalen fond (ESF)22 Fondot ESF se administrira od GD za vrabotuvawe i socijalni raboti i gi poddr`uva merkite za spre~uvawe i borba protiv nevrabotenosta i razvojot na ~ove~kite resursi i socijalna integracija vo pazarot na trudot so cel da se promovira visoko nivo na vrabotenost, ednakvost me|u ma`ite i `enite, odr`liv razvoj i ekonomska i socijalna kohezija. ESF osobeno pridonesuva za aktivnostite prezemeni vo soglasnost so Evropskata strategija za vrabotuvawe i Godi{niot vodi~ za vrabotuvawe. Merkite koi se finansiraat so fondot ESF se komplementarni so nacionalnite politiki za vrabotuvawe i zemjite ~lenki samite gi identifikuvaat najdobrite na~ini spored koi fondot ESF }e gi podobri nacionalnite politiki za vrabotuvawe i ~ove~ki resursi koi, isto taka, treba da bidat vo linija so evropskite strategii za vrabotuvawe23 Zemjite ~lenki mo`at samite da odlu~uvaat za svoite prioriteti. Edinstveno ograni~uvawe e toa {to tie treba da

150

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

22 Reg. br.1784/1999 od Evropskiot parlament i od Sovetot. 23 Zemjite ~lenki prodol`uvaat da prezemaat polna odgovornost za nevrabotenosta.

promoviraat aktivnosti koi }e gi sledat slednite 5 poliwa na dejstvuvawe: • Razvoj i promocija na aktivni politiki na pazarot na trudot so cel borba protiv nevrabotenosta i spre~uvawe na nevrabotneosta i poddr{ka za integracija na mladite lu|e i licata pri vra}aweto na pazarot na trudot po period na otsustvo; • Promocija na socijalnata vklu~enost i ednakvite mo`nosti za site vo pristapot na pazarot na trudot;24 • Razvoj na obrazovanieto, obukite i sovetodavnite sistemi kako del od do`ivotnoto u~ewe so cel da se zajakne i odr`i vrabotenosta, mobilnosta i integracijata; • Podobruvawe na sistemite za da se promovira obu~ena i prilagodliva rabotna sila so {to }e se iniciraat inovaciite i prilagodlivosta vo rabotnite organizacii, poddr{ka na pretpriemni{tvoto i sozdavweto rabotni mesta, inicirawe na ~ove~kiot potencijal za istra`uvawe, nauka i tehnologija; • Promovirawe pogolem pristap i u~estvo na `enite vo pa­ zarot na trudot. Evropski fond za upravuvawe i garancii vo zemjodelstvoto (Upravuva~ki oddel na EAGGF)25 Upravuva~ki oddelna EAGGF se administrira od GD za zemjodelska politika i ovoj fond go promovira prilagoduvaweto na zemjodelskite strukturi i merkite za reuralen razvoj. EAGGF gi promovira slednive merki: • Poddr{ka na prihodite od zemjodelstvoto i odr`uvawe na potencijalno uspe{nite zemjodelski zaednici; • Po~etna poddr{ka za mladite zemjodelci; • Podobruvawe na stukturnata efikasnost na posedite; • Ohrabruvawe na osnovaweto zdru`enija na proizvo­dite­ lite; • Konverzija, diverzifikacija, prenaso~uvawe i podobruvawe na kvalitetot na zemjodelskoto proizvodstvo; • Razvoj na ruralnata infrastruktura; 24 Razvojot na lokalnata vrabotenost e podr`an preku razli~ni programi na nivo na Zaednicata i zemjite ~lenki. 25 Reg. na Komisijata br.1257/1999.

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

151

• Poddr{ka na investiciite vo turizmot; • Drugi merki, kako {to se spre~uvawe na prirodnite katastrofi, renovirawe na selata, za{tita na ruralnoto nasledstvo, razvoj i eksploatacija na {umite, za{tita na sredinata i selata i finansiski in`enering.

Finansiski instrument za pomo{ na ribarstvoto (FIFG)26 Fondot FIFG se administrira od GD za politika za ribarstvo i negovite strukturni merki se nameneti za ribarskiot sektor i industrijata koja{to gi obrabotuva ribarskite proizvodi. Podobnite merki vklu~uvaat strukturni merki glavno naso~eni kon: Obnovuvawe i modernizacija na ribarskite brodovi; Prilagoduvawe na ribarstovoto; Socio-ekonomski merki; Za{tita na morskite resursi vo krajbre`nite vodi; Zkvakultura (proizvodstvo na morski proizvodi); Prerabotka i marketing na ribni i drugi morski proizvodi; • Privremeno miruvawe na aktivnostite i drugite finansiski kompenzacii. • • • • • •

Koheziski fond Koheziskiot fond e poseben od strukturnite fondovi, i pokraj nivnite sli~ni celi.27 Fondot finansira proekti koi se odnesuvaat na okolinata i panevropskite transportni mre`i vo zemjite ~lenki ~ij bruto doma{en proizvod po glava na `itel e pod 90% od prosekot na Zaednicata. Po~nivaj}i od 01.01.2000 godina, [panija, Grcija, Portugalija i Irska bea podobni za koristewe sredstva od Koheziskiot fond, me|utoa Irska (so BDP od 101%) stana nepodobna za koristewe na ovie sredstva po~nuvaj}i od 01.01.2004 g. Sepak, so pro{iruvaweto od 2004 godina site novi zemji ~lenki stanaa korisnici na ovoj fond. Od strana na Evropskata komisija specifi~ni oblasti 152

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

26 Reg. na Komisijata br.1263/1999c. 27 Reg. na Komisijata br. 1264/1999.

i celi bea definirani za periodot od 2004 do 2006 godina za sekoja nova zemja ~lenka. Mnogu e bitno za GO da imaat jasni soznanija za ovie prioriteti koga }e apliciraaat za fondovite. Istovremeno ovie informacii }e bidat korisni za GO vo starite zemji ~lenki koi sakaat da sozdadat partnerstva so GO vo novite zemji ~lenki vo ramkite na oblastite za koi ima dostapni fondovi. Za programskiot period 2004-2006 godina bea alocirani 15.9 milijardi evra, od koi pove}e od polovina se rezervirani za novite zemji ~lenki na EU.

4.2.1.2 Celi Za programskiot period 2000-2006 godina bea potro{eni 195 milioni evra preku strukturnite fondovi opi{ani pogore za da se postignat slednite tri prioritetni celi:28 • Cel 1: Promocija na razvojot i strukturnite prilagoduvawa na regionite ~ii razvoj zaostanuva. Cel 1 dobiva 69,7 % od strukturnite fondovi (135,9 milijardi evra) i go finansira razvojot i prilagoduvaweto na regionite NUTS II ~ij prose~en BDP po glava na `itel e pomal od 75% od prosekot na EU. Me|utoa, isto taka, se pokrivaat i oblasti so mnogu niska gustina na populacija. Po pro{iruvaweto, site tie regioni koi poradi statisti~kiot efekt nema pove}e da bidat kvalifikuvani za strukturnite fondovi, }e dobijat privremena “izlezna faza” za poddr{ka za vreme na sledniot programski period. ERDF e primarniot donator za ovaa cel. • Cel 2: Poddr{ka na ekonomskite i socijalnite promeni vo oblastite koi se soo~uvaat so strukturni pote{kotii. Cel 2 dobiva 11,5% od izvorite na strukturnite fondovi (22,5 milijardi evra) i se finansira preku ERDF, ESF i EAGGF Oddelot za garancii. Podobni oblasti se tie koi imaat strukturni problemi ~ii socio-ekonomski transformacii (industriski i uslu`ni sektori, namaluvawe na ruralnite 28 Reg. na Komisijata br.1260/1999, ~len 1 - vidi isto: Reg. na Komisijata br. 438/2001 od 2 mart 2001 g. kade se izneseni detalnite pravila za sproveduvawe na Reg. na Komisijata br. 1260/1999 vo odnos na uprvuva~kite i kon­trolnite sistemi za pomo{ obezbedena od strukturnite fondovi, dostapna na: http://europa.eu.int/eur-lex/pri/en/oj/dat/2001/l_063/l_ 06320010303en00210043.pdf

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

153

oblasti, urbanite oblasti se nao|aat vo te{ki i nerazvieni oblasti zavisni od ribarstvoto) i naseluvawe na oblastite se nedovolni. Pove}eto zemji ~lenki, vklu~uvaj}i gi i najbogatite, se kvalifikuvani za cel 2.29 Oblastite koi ne se pove}e podobni za pomo{ od Zaednicata vo odnos na ovaa cel postepeno }e pominat niz izlezna faza od ~etirigodi{en vremenski period. ERDF e primarniot donator za ovaa cel. • Cel 3: Poddr{ka na prilagoduvaweto i modernizacijata na politikite i sistemite na obrazovanie, obuka i vrabotuvawe. Cel 3 dobiva 12,3% od strukturnite fondovi (24,05 milijardi evra). Celta gi opfa}a site oblasti koi ne se pokrieni so celta 1 ili 2 i se finansira samo od fondot ns ESF. Obezbeduva politi~ka ramka za da se obezbedi konzistentnost so site operacii za ~ove~ki resursi vo zemjite ~lenki i gi identifikuva odnosite so prioritetite postaveni vo Nacionalniot akciski plan za vrabotuvawe.30 Treba da se naglasi deka imaj}i gi predvid tipovite pra{awa koi se pokrivat, ovaa cel e od osobeno zna~ewe za GO. Fondot na ESF e edinstveniot donator na programite pokrieni so celta 3.

4.2.1.3 Programi za inicijativi na Zaednicata i inovativni akcii • INTERREG: Op{tata cel na ovaa programa e da ja podobri transnacionalnata, me|ugrani~nata i vnatreregionalnata sorabotka so cel da pridonese kon haromoni~en, balansiran i odr`liv razvoj na celata zaednica. Promoviranite akcii vklu~uvaat: razvojni strategii na transnacionalno nivo so promovirawe policentri~en i odr`liv razvoj; promovirawe efikasni i odr`livi transportni sistemi i podobren pristap na informati~koto op{testvo; i, promovirawe

154

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

29 Reg. na Komisijata br.1260/1999, ~len 4 - vidi isto: Reg. na Komisijata br. 438/2001 od 2 mart 2001 g. kade se izneseni detalnite pravila za sproveduvawe na Reg. na Komisijata br. 1260/1999 vo odnos na uprvuva~kite i kontrolnite sistemi za pomo{ obezbedena od strukturnite fondovi, dostapna na: http://europa.eu.int/eur-lex/pri/en/oj/dat/2001/l_063/l_ 06320010303en00210043.pdf 30 Plan koj go podgotvuva sekoja zemja ~lenka sekoja godina vo ramkite na Evropskata strategija za vrabotuvawe koja gi postavuva kvalitativnite i kvantitativnite celi za vrabotuvawe.

na za{titata na okolinata i kontrolirano upravuvawe so prirodnite resursi. Ovaa programa se sostoi od tri dela: » Del A (me|ugrani~na sorabotka): Promovirawe integriran regionalen razvoj me|u sosedskite grani~ni regioni vklu~uvaj}i gi tuka nadvore{nite granici i odredeni pomorski granici, promoviraj}i zaedni~ki strategii za odr`liv teritorijalen razvoj (ohrabruvaj}i go delovniot duh i razvojot na MSP, promoviraj}i integracija na pazarot na trudot i socijalna vklu~enost, za{tita na okolinata, razvoj na ~ove~kite resursi, podobruvawe na transportot itn.). » Del B: (transnacionalna sorabotka): Postignuvawe transnacionalna sorabotka i pridones za harmoni~no teritorijalno integrirawe inz EU, promoviraj}i {iroki grupirawa na evropskite regioni koi mo`at da postignat odr`liv, harmoni~en i balansiran razvoj na Evropskata Unija. » Del C: Podobruvawe na regionalnite razvojni i koheziski politiki i tehniki preku vnatreregionalna sorabotka vo oblasti kako {to se istra`uvawe, tehnolo{ki razvoj, pretpriemni{tvo, informati~ko op{testvo, turizam, kultura, okolina i razmena na iskustva i dobri primeri. • LEADER: Promovira ruralen razvoj preku inicijativi na lokalni akciski grupi i celi kon stimulirawe inovativni merki na privatni ili javni subjekti koi se vklu~eni na lokalno nivo vo site sektori na ruralnite aktivnosti. Silen naglasok e staven na vnatreregionalnite i transnacionalnite sorabotki i vmre`uvaweto me|u ruralnite oblasti. Prioritetni temi se: ruralnite proizvodi i uslugi da stanat pove}e konkurentni, koristej}i tehnologija; podobruvawe na kvalitetot na `ivotot vo ruralnite oblasti; da se ovozmo`i najdobro mo`no koristewe na prirodnite i kulturnite resursi; i, sozdavawe ednakvi mo`nosti za `enite i mladite lu|e vo ruralnite oblasti. LEADER promovira aktivnosti kako {to se integrirani razvojni strategii i vmre`uvawe na ruralnite oblasti. • EKUAL: Celi kon testirawe novi pristapi so cel da gi zadovoli potrebite na tie {to se isklu~eni ili diskriminirani

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

155

vrz osnova na rodova pripadnost, rasno ili etni~ko poteklo, religiozna orientacija, vozrast ili seksualna orientacija vo ramkite na pazarot na trudot. Ima za cel da go otvori pazarot na trudot kon site i se obiduva da gi identifikuva dobrite primeri i da obezbedi vidlivost na rezultatite. EKUAL, isto taka, bara vklu~uvawe na biznisite, bidej}i vo minatoto proektite ne vodele kon vistinski mo`nosti za vrabotuvawe. ]e se koristat specifi~ni aktivnosti so cel da se promovira rodova ednakvost i da se otstranat diskriminaciite vrz osnova na rasa, religija i seksualna orientacija. Se poddr`uvaat slednite tipovi aktivnosti: vospostavuvawe razvojni partnerstva i transnacionalni sorabotki; sproveduvawe na rabotnite programi na razvojnite partnerstva; tematski vmre`uvawa, objavuvawe na dobrite primeri i vr{ewe vlijanie vrz nacionalnite politiki; i, tehni~ka pomo{. Za pove}e detalni informacii, posetete ja veb-stranicata: http://europa.eu.int/comm/employment_social/equal/index.cfm. • URBAN: Inicijativata URBAN za periodot 2000-2006 godina se zanimava so ekonomskoto i socijalnoto obnovuvawe na gradovite i urbanite oblasti koi odat po nadolna linija vo razvojot i poddr`uva formulacija i sproveduvawe inovativni strategii za odr`liv razvoj i socijalno obnovuvawe, promoviraj}i vidlivi promeni vo ograni~en broj urbani oblasti niz Evropa. Ovaa programa ima dve generalni celi: 1. Da ohrabri dizajnirawe i sproveduvawe visokoinovativni strategii na ekonomsko i socijalno obnovuvawe vo malite i srednite gradovi po golemina i oblasti; 2. Razmena na iskustva i znaewe koi se odnesuvaat na obnovuvaweto i odr`liviot urban razvoj vo Evropskata Unija. Aktivnostite treba da bidat povrzani so oblasti kako {to se razvoj na prijatelska okolina, prtetpriemni~ki paktovi i paktovi za vrabotuvawe, podobruvawe na obrazovanieto i obukite za isklu~enite lica, javnite transportni sistemi, minimizacija na zagubite i tretirawe i razvoj na potenicijalite na informati~koto op{testvo i tehnologijata. 156

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

• Inovativni akcii: Ovie aktivnosti se naso~eni kon finansirawe inovativni merki, koi opfa}aat studii, pilotproekti i razmena na iskustva ~ija cel e da se pridonese vo podgotovkata na inovativni metodi i iskustva dizajnirani za podobruvaewe na kvalitetot na obezbedenata pomo{ vo ramkite na 3 prioritetni celi. Finansiraweto obezbedeno preku ERDF ima za cel zgolemuvawe na regionalnata konkurentnost preku zgolemuvawe na regionalnite tehnolo{ki nivoa na nadle`nosti i preku sozdavawe visokokvalifikuvani rabotni mesta. Fondot na ESF poddr`uva aktivnosti naso~eni kon sproveduvawe na Evropskata strategija za vrabotuvawe za da se spre~i nevrabotenosta, razvoj na ~ove~kite resursi i poddr{ka na socijalnata integracija vo pazarite na trudot. EAGGF - Oddelot za garancii finansira studii povrzani so ruralniot razvoj i FIFG pridonesuva kon inovativni akcii, vklu~uvaj}i transnacionalni operacii i vospostavuvawe mre`i za tie koi dejstvuvaat vo sektorot i oblastite koi se zavisni od ribarstvoto. Kako del od procesot na poednostavuvawe i koncentracija vrz Lisabonskata strategija, Komisijata predlaga, vo nejziniot Tret koheziski izve{taj, razli~nite teritorijalni problemi da se re{at preku integrirani re{enija, namesto so razli~ni programi i instrumenti. Zatoa re{enijata na vakvite problemi treba da se najdat vo ramkite na glavnite instrumenti na strukturnite fondovi i spored toa vo periodot 2007-2013 nema da ima programi za inicijativi na Zaednicata. Pra{awata koi prethodno se pokrivaa so ovie inicijativi sega }e bidat tretirani na sledniot na~in: • INTERREG }e stane treta nova cel - Evropska teritorijalna sorabotka (vidi pogore), i toa zna~i poln strate{ki prioritet vo sledniot programski period so zgolemeni resursi od ERDF i mo`nost da se integriraat negovite fondovi so noviot Evropski sosedski i partnerski instrument (ENPI) za nadovre{ni me|ugrani~ni proekti. • Aktivnostite pod programata URBAN }e bidat celosno integrirani vo regionalni programi. Osobeno regulativata ERDF }e vklu~i specifi~ni podgotovki za urbanata dimenzija i sli~no na EKUAL, sega{nite poliwa na dejstvuvawe na URBAN }e bidat me|u prioritetite na novite regionalni i nacionalni programi. Zemjite ~lenki imaat mo`nost da

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

157

predlo`at specifi~ni aktivnosti vo specifi~ni oblasti vo ramkite na ovie programi. • LEADER, kako takov, isto taka }e bide integriran vo drugite programi. Me|utoa, isto kako i EAGGF, }e prodol`i da dejstvuva i odvoeno od strukturnite fondovi pod noviot Evropski zemjodelski fond za ruralen razvoj. • EKUAL, isto taka }e is~ezne, me|utoa negovite principi }e se integriraat vo programite vo ramkite na novite tri celi. • Aktivnostite vo ramkite na Inovativnite akcii }e stanat del od prioritetite na regionalnite i nacionalnite operativni programi.

4.2.2 STRUKTURNITE FONDOVI I KOHEZISKIOT FOND VO PERIODOT 2007-2013 GODINA Kako rezultat na restruktuiraweto na fondovite, brojot na instrumentite vo 2007 godina }e se namali od pet na tri, dodeka sodr`inata na celite, isto taka, }e se modificira. Ottuka, za noviot programski period, dostapni strukturni fondovi se: • Evropskiot regionalen fond (ERDF); • Evropskiot socijalen Fond (ESF). Tretiot finansiski instrument za koheziskata politika na EU e Koheziskiot fond.

4.2.2.1 Instrumenti Evropski regionalen razvoen fond (ERDF)31 Sledej}i ja Lisabonskata i Gotenburgksata strategija za konkurentnost i odr`liv razvoj i znaej}i deka e neophodno da se napravi racionalizacija i restruktuirawe na koheziskata politika, Evropskata komisija vo svojot Tret koheziski izve{taj gi predviduva slednite glavni aktivnosti koi }e bidat sledeni preku poddr{kata na ERDF vo periodot 2007-2013 godina: • Modernizacija i diverzifikacija na ekonomskite strukturi na zemjite ~lenki i regionite. Ova bara da se posveti posebno 158

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

31 Reg. br.1783/1999 na Evropskiot parlament i na Sovetot.

vnimanie na inovaciite, ekonomijata bazirana na znaewe i pretprijatijata i ja naglasuva neophodnosta od sozdavawe vrski me|u istra`uva~kite instituti i industrijata, promoviraj}i go pristapot kon i koristeweto na ICT i podobruvawe na pristapot do finansii i znaewe; • Pro{iruvawe i dogradba na osnovnata infrastruktura (transport, telekomunikacii, energetski mre`i itn.); • Za{tita na okolinata, osobeno pomagaj}i im na zemjite ~lenki vo usoglasuvaweto so zakonite na EU, poddr{ka na razvojot na ekoindustriite, rehabilitacija na industriskite zoni, spre~uvawe na rizicite, investirawe vo infrastruktura, pridones kon odr`liv ekonomski razvoj i promovirawe po~isti metodi na transport i obnovliva energija; • Zajaknuvawe na nacionalnite i regionalnite kapaciteti, osobeno tie koi se odnesuvaat na upravuvaweto so fondovi.

Evropski socijalen fond (ESF)32 Tretiot koheziski izve{taj na Komisijata, isto taka, predviduva nova uloga za fondot na ESF, koj treba da stane glavniot finansiski instrument na Evropskata strategija za vrabotuvawe i da obezbedi poddr{ka za: • Podobruvawe na kvalitetot i dejstvuvaweto na instituciite na pazarot na trudot, obrazovanieto i sistemite za obuka, kako i na socijalnite uslugi; • Pottiknuvawe na investiciite vo ~ove~ki kapital, podobruvawe na nivoata na obrazovanie, adaptirawe na ve{tinite na rabotnata sila i podobruvawe na ednakviot pristap do pazarot na trudot; • Gradewe kapacitet na javnata administracija i so toa da se ohrabrat prilagoduvawata i promenite; • Va`no e, isto taka, da se naglasi deka programite vo ramkite na ESF }e treba da gi imaat predvid i pra{awata okolu vrabotuvaweto koi sega se pokrivaat so programata EKUAL (inovacii, ovlastuvawa, partnerstva i transnacionalna sorabotka).

32 Reg. br.1784/1999 na Evropskiot parlament i Sovetot.

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

159

Upravuva~ki oddel na Evropskiot fond za upravuvawe i garancii vo zemjodelstvoto (EAGGF - Upravuva~ki oddel)33 i Finansiski instrument za pomo{ na ribarstvoto (FIFG)34 Ovde e va`no da se naglasi deka ovie dva instrumenti nema ve}e direktno da finansiraat niedna programa. EAGGF }e stane Evropski zemjodelski fond za ruralen razvoj (EAFRD), instrument celosno oddelen od strukturnite fondovi.

Koheziski fond Komisijata vo nejzinite predlozi za novi pravila za periodot 2007-2013 godina planira pove}e da go integrira Koheziskiot fond vo strukturnite fondovi, dodeka kriteriumot za podobnost (90% BNP) }e ostane i ponatamu. Ottuka, poddr{kata }e bide pove}e bazirana na programi, ostavaj}i im pove}e odgovornosti na upravuva~kite organi i }e se pokrijat pove}e oblasti. Op{to gledano, vo odnos na odr`liviot razvoj, pove}e naglasok se stava na gotenburgovite prioriteti. Transevropskite mre`i i ponatamu }e ostanat prioritetni, osobeno koga se raboti za proekti od evropski interes i okolinska infrastruktura. Drugi proekti koi }e se poddr`at se: transportni programi vo `elezni~kiot, pomorskiot i re~niot soobra}aj; odr`liv gradski transport; i, investicii vo klu~nite poliwa na energetska efikasnost i obnovliva energija.

4.2.2.2 Celi Imaj}i ja predvid potrebata od pove}e naso~eni intervencii i posvetuvawe kon lisabonskite i gotenburgskite prioriteti, Komisijata, vo nejziniot Tret koheziski izve{taj, predlo`i promeni vo celite na stukturnite fondovi, so cel da go poednostavi sistemot i da go napravi potransparentet i efektiven. Za razlika od porano, sega celite se bazirani na prioritetni temi i grupirani se vo tri grupi:

160

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

33 Reg. na Komisijata br.1257/1999. 34 Reg. na Komisijata br.1263/1999c.

Konvergencija - Poddr{ka na rastot i sozdavaweto rabotni mesta vo najmalku razvienite zemji ~lenki i regioni. Vo ramkite na ovaa cel, koheziskata politika }e celi kon promovirawe raste~ki uslovi i faktori koi }e vodat kon vistinska konvergencija. Strategiite treba da celat kon dolgoro~na konkurentnost i vrabotuvawe. Op{to gledano, ovaa cel }e soodvetstvuva so sega{nata cel 1 i so koheziskata cel i }e gi zadr`i site nivni glavni karakteristiki, vklu~uvaj}i go i kreiteriumot za podobnost. Ottuka, pomalku razvienite zemji ~lenki i oblasti }e bidat podobni za koristewe na fondovite i novata cel }e gi opfati pove}eto novi ~lenki i nekoi drugi oblasti pod starata cel 1. Sepak, ovaa nova cel }e bide finansirana edinstveno preku ERDF, ESF i Koheziskiot fond, dodeka EAGGF i FIFG nema da postojat. Vo odnos na sredstvata koi }e bidat alocirani za ovaa cel, Komisijta predlaga alocirawe na 78,54% od vkupnite sredstva nameneti za strukturnite fondovi. Ovde ERDF finansira aktivnosti povrzani so inovaciite i ekonomijata bazirana na znaewe. Ova opfa}a produktivni investicii i razvoj na potencijalot vo oblasti kako {to se uslugi za pretprijatijata, inovacii i I&R, pretpriemni{tvo, lokalna infrastruktura, informati~ko op{testvo i turizam. Isto taka, preku ERDF se poddr`uvaat uslugi od op{t ekonomski interes koi se odnesuvaat na transportot, telekomunikaciite i energetskite mre`i, kako i socijalnite mre`i. Za{titata na okolinata i za{titata od rizici se, isto taka, prioritetni temi, imaj}i gi predvid pra{awata koi se odnesuvaat na zakonite vo EU, razvojot, rehabilitacijata, za{titata od rizici, ~istiot transport i efektivna energija. Od druga strana, fondot na ESF finansira aktivnosti povrzani so sistemite koi go poddr`uvaat obrazovanieto, vrabotuvaweto i socijlata, na primer, jaknewe na instituciite na pazarot na trudot i razvoj na obrazovni sistemi i socijalni uslugi. Druga prioritetna oblast za ESF e ~ove~kiot kapital i snabduvaweto so rabotna sila. Ovde fokusot e na merki za obuka, pristap do pazarot na trudot i socijalnata vklu~enost. Balkanski gra|anski praktiki [#3]

161

Na krajot, so dvata instrumenti se obezbeduva poddr{ka za gradewe na institucionalen i administrativen kapacitet. • Regionalna konkurentnost i vrabotuvawe - Predviduvawe i promocija na promenite. Ovaa nova cel }e gi soedini sega{nite cel 2 i cel 3, no sè u{te }e se finansira i preku ESF i preku ERDF (spored predlogot na Komisijata, vkupnite sredstva za ovaa cel treba da dostignat 17,22% od vkupniot buxet). Site regioni koi ne spa|aat pod Konvergencijata, se podobni za finansirawe poradi faktot {to, iako tuka mo`e da spa|aat i bogati regioni, globalizacijata i dvi`eweto kon op{testvo bazirano na znaewe }e vlijae i vrz niv. Ova povtorno se reflektira na posvetuvaweto na Komisijata kon lisabonskite celi. Ovaa nova cel }e se bazira na dva vida programi: » Regionalni programi (finansirani preku ERDF), koi }e im pomognat na regionalnite vlasti da gi predvidat i promoviraat ekonomskite promeni vo industriskite, urbanite i ruralnite oblasti, zajaknuvaj}i ja konkurentnosta. So ovaa programa osobeno se poddr`uva sektorot na MSP, kako {to e pretpriemni{tvoto. Vo delot na pristapnosta, ERDF gi poddr`uva sekundarnite mre`i i pristapot do informati~ko op{testvo. Isto taka, se promoviraat i pra{awa povrzani so okolinata i spre~uvaweto rizici na sli~en na~in kako i vo prvata cel; » Operativni programi (finansirani preku ESF), koi }e im pomognat na lu|eto da gi predvidat i da se prilagodat na ekonomskite promeni vo linija so prioritetite na EES (Evropska strategija za vrabotuvawe), poddr`uvaj}i gi politikite naso~eni kon potpolna vrabotenost, kvalitet i produktivnost na raobota i socijalna vklu~enost. Ottuka, glaven prioritet e prilagodlivosta na rabotnicite, koja se promovira preku strategii, kako {to se do`ivotnoto u~ewe i obuka vo samata kompanija. Potoa, se poddr`uvaat marginaliziranite lu|e preku merki za sodavawe aktivni strategii za rabotniot sta`, zgolemuvawe na u~estvoto na `enite, zgolemuvawe na potencijalot za vrabotuvawe, pristap i vklu~uvawe na hendikepiranite, emigrantite i etni~kite malcinstva. 162

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

• Evropska teritorijalna sorabotka - Promovirawe harmoni­ ~en i balansiran razvoj na Unijata. Ovaa nova cel glavno }e se gradi na iskustvoto od sega{nata inicijativa INTERREG, so cel da ja poddr`i harmoni~nata i ednakvata integracija na teritorijata na Unijata preku sorabotka na pra{awa koi se zna~ajni za Zaednicata na me|ugrani~no, transnacionalno i vnatreregionalno nivo. Ovaa cel }e se finansira isklu~ivo preku ERDF. Aktivnostite vo ramkite na ovaa cel }e se fokusiraat na integrirani programi naso~eni kon sproveduvawe na prioritetite na Zaednicata povrzani so lisabonskata agenda i agendata od Gotenburg. Sredstvata nameneti za ovaa cel }e dostignat do 3,94% od vkupniot buxet. Podobni regioni, vo princip, se site regioni pokraj nadvore{nite i vnatre{nite granici (kontinentalni i pomorski) i celta e da se najdat zaedni~ki re{enija za zaedni~kite problemi me|u sosednite vlasti vo oblasti kako {to se gradskiot, ruralniot i krajbre`niot razvoj, ekonomski teodnosi i vmre`uvaweto na MSP. Treba da se spomne deka starata cel 3 kako takva nema da postoi, me|utoa nekoi od principite promovirani vo ramkite na taa cel }e se reflektiraat i na novite celi preku aktivnostite na ESF. Isto taka, pri pi{uvaweto na nacionalnite strategii za programskiot period 2007-2013 godina treba da se ima predvid Strate{kiot prira~nik na Zaednicata. Isto taka, postoi korisen pokazatel za GO koi baraat da identifikuvat pospecifi~ni prioritetni oblasti vo noviot programski period. Vo predlog-dokumentot [COM(2005)0299], Komisijata gi identifikuva slednite upatstva: • Evropa i nejzinite regioni da se napravat poprivle~ni mesta za investirawe i rabota (transportna infrastruktura; za{tita na okolinata i rast; upotreba na tradicionalnite izvori na energija); • Podobruvawe na znaeweto i inovaciite za rast (investicii vo R&D; inovacii i pretpriemni{tvo; informati~ko op{testvo; pristap do finansii); • Pove}e i podobri rabotni mesta (pove}e vraboteni lu|e; sistemi za socijalna za{tita; prilagodlivost na vrabotenite i pazartot na trudot; ~ove~ki kapital; administrativen kapacitet; zdrava rabotna sila).

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

163

4.2.3 EVOLUCIJA NA INSTRUMENTITE I CELITE Slednata tabela ja sumira evolucijata na razli~nite instru­ menti i celi, kako {to se predvideni od Komisijata. EVOLUCIJA NA INSTRUMENTITE I CELITE 2000-2006

2007-20013

CELI

FINANSISKI INSTRUMENTI

CELI

Koheziski fond

Koheziski fond Konvergencija i konkurentnost

Koheziski fond, ERDF

Cel 1

ERDF, ESF, EAGGF-Upravuvawe, FIFG

Regionalna konkurentnost i vrabotuvawe

ERDF, ESF

Cel 2

ERDF, ESF

Evropska teritoERDF rijalna sorabotka

Cel 3

ESF

INTERREG

ERDF

URBAN

ERDF

EKUAL

ESF

LEADER +

EAGGF-Upravuvawe

Ruralen razvoj i restruktuirawe

EAGGF-Upravuvawe, FIFG

9 celi

6 instrumenti

3 celi

FINANSISKI INSTRUMENTI

3 instrumenti

Izvor: Evropska komisija “Tret koheziski izve{taj: Novo partnerstvo za kohezija”, mart 2004 g.

164

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

GLAVA 5

Nadvore{ni buxetski stavki Evropskata komisija alocira sredstva za razli~ni oblasti i za sekoja od niv dava specifi~na buxetska stavka. Pod sekoja buxetska stavka }e ima posebni barawa i uslovi za podobnite kandidati. Ovie uslovi i barawa se napi{ani vo sekoj povik za podnesuvawe predlozi. Informacii za povicite za podnesuvawe predlozi mo`at da se dobijat od veb-stranicata na Evropa i od delegaciite na Evropskata komisija vo tvojata zemja ili region. Ve molime posetete ja veb-stranicata: http://europa. eu.int/comm/external_relations/delegations/intro/web.htm za da doibete spisok na delegacii. Za da se dade pregled na dostapnite fondovi vo sekoja oblast, podolu e spisokot so buxetski stavki za nadvore{no finansirawe so sumite alocirani za sekoja buxetska stavka.

5.1 LISTA NA BUXETSKI STAVKI NADVORE[NI ODNOSI (OBLAST 19) Programa za tehni~ka i finansiska pomo{ za treti zemji vo oblasta na emigracijata i azilot (19 02 03)

44,35 mil. evra Balkanski gra|anski praktiki [#3]

165

U~estvo na Zaednicata vo aktivnosti koi se odnesuvaat na protivpe{adiski mini (19 02 04) 16,80 mil. evra Brz mehanizam na dejstvuvawe (19 02 05) 32,06 mil. evra Poddr{ka za `rtvite od zloupotreba na ~ovekovite prava (19 04 02) 7,00 mil. evra Razvoj i konsolidacija na demokratijata i vladeewe na pravoto - Po~ituvawe na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi (19 04 03) 105,41 mil. evra Poddr{ka na aktivnostite na me|unarodnite krivi~ni tribunali i Me|unarodniot krivi~en sud (19 04 04) 7,00 mil. evra Podgotvitelna aktivnost za vospostavuvawe mre`a za spre~uvawe konflikti (19 04 05) 1,50 mil. evra Pomo{ za rehabilitacija i rekonstrukcija na Irak (19 08 07) 200,00 mil. evra Rehabilitacija i rekonstrukcija vo Mediteranot i na Sredniot Istok (19 08 05) n.o. Finansiska i tehni~ka sorabotka so zemjite vo razvoj od Latinska Amerika (19 09 01) 213,11 mil. evra Politi~ka, ekonomska i kulturna sorabotka so zemjite vo razvoj od Latinska Amerika (19 09 02) 84,00 mil. evra Pomo{ za isteranite lu|e vo zemjite od Latinska Amerika (19 09 03) 21,00 mil. evra Operacii za rehabilitacija i rekonstrukcija vo zemjite vo razvoj na Latinska Amerika (19 09 04) n.o. Finansiska i tehni~ka sorabotka so aziskite zemji vo razvoj (19 10 01) 331,87 mil. evra Politi~ka, ekonomska i kulturna sorabotka so aziskite zemji vo razvoj (19 10 02) 91,00 mil. evra Pomo{ za isteranite lu|e vo aziskite zemji (19 10 03) 28,00 mil. evra 166

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Operacii za rehabilitacija i rekonstrukcija vo aziskite zemji vo razvoj (19 10 04) Pomo{ za rehabilitacija i rekonstrukcija na Avganistan (19 10 06) Pridones za me|unarodnite aktivnosti za za{tita na okolinata - zemjite vo razvoj, UNFCCC i Protokolot od Kjoto (07 02 01)

180,00 mil. evra 183,00 mil. evra

8,09 mil. evra

RAZVOJ I ODNOSI SO ZEMJITE NA ACP (Oblast 21) Pridones na Zaednicata kon {emi koi se odesuvaat na zemjite vo razvoj realizirani od GO (21 02 03) Okolinata vo zemjite vo razvoj (21 02 05) Promovirawe rodova ednakovst vo zemjite vo razvoj (21 02 06) Decentralizirana sorabotka (21 02 13) Pomo{ za bolestite povrzani so siroma{tija (HIV/SIDA, malarija i tuberkuloza) vo zemjite vo razvoj (21 02 07 02) Pomo{ za reproduktivnata zdravstvena gri`a (21 02 07 03) Podgotvitelna aktivnost za pomo{ za bolesti povrzani so siroma{tija vo zemjite vo razvoj, kade ne spa|aat HIV/SIDA, malarija i tuberkuloza (21 02 07 04) Itna pomo{ - dr`avi na ACP (21 03 07) Pomo{ za begalcite - dr`avi na ACP (21 03 08) Evropska programa za rekonstrukcija i razvoj (EPRD) vo Ju`na Afrika (21 03 17) Proizvodi sobrani pod Konvencijata za pomo{ vo hrana (21 02 01)

210,00 mil. evra 56,61 mil. evra 2,83 mil. evra n.o.

76,06 mil. evra 19,49 mil. evra

10,00 mil. evra n.o. n.o. 132,76 mil. evra 128,47 mil. evra Balkanski gra|anski praktiki [#3]

167

Druga pomo{ vo forma na proizvodi, poddr`uvaj}i operacii i transport, distribucija i merki za nabquduvawe na sproveduvaweto (21 02 02) Rehabilitacija i rekonstrukcija vo zemjite vo razvoj, osobeno vo dr`avite na ACP (21 03 20)

285,35 mil. evra

n.o.

HUMANITARNA POMO[ (Oblast 23) Pomo{, vklu~uvaj}i itna pomo{ vo hrana za da im se pomogne na lu|eto vo zemjite vo razvoj i drugi treti zemji pogodeni od katastrofi ili seriozni krizi (23 02 01) Ooperativna poddr{ka i podgotvenost za katastrofi (23 02 02)

5.2

470,42 mil. evra 19,00 mil. evra

FINANSIRAWE NA PROGRAMITE

5.2.1 OP[TI INFORMACII ZA FINANSIRAWETO NA PROGRAMITE So cel da se vklu~ite vo programite finansirani od strana na Evropskata komisija potrebno e da se nabquduvaat povicite za podnesuvawe predlozi koi se objavuvaat od Komisijata. Povicite za predlozi se pokani od strana na Evropskata komisija do zainteresiranite podobni strani da napravat predlogproekti koi se vo linija so barawata i uslovite izneseni vo ovie pokani. Povicite za podnesuvawe predlozi za grantovi i tenderi za nadvore{ni programi mo`at da se najdat na veb-stranicata na EuropeAid: http://www.europa.eu.int/comm/europeaid/cgi/ frame12.pl

168

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Tie, isto taka, se objavuvaat vo Slu`beniot vesnik na Evropskata zaednica (OJ), koj e dostapen na internet na: http://www.europa. eu.int/eur-lex/en/index.html

Isto taka korisen e prakti~niot vodi~ za procedurite za dogovori finansirani od generalniot buxet na evropskite zaednici vo kontekst na nadvore{nite aktivnosti, koj e dostapen na: http://europa.eu.int/comm/europeaid/tender/gestion/pg/ npg_en.doc (delot za grantovi po~nuva na stranicata 155) Ve molime imajte na um deka pove}eto od nadvore{nite buxetski stavki vklu~uvaat samo kontakt-informacii od EuropeAid. Me|utoa, ako sakate informacii za celite programi, kontaktite mo`ete da gi najdete vo GD za razvoj ili za nadvore{ni odnosi. Lu|eto vo EuropeAid }e bidat vo mo`nost da ve naso~at kon baranite kontakti.

5.2.2 PROGRAMI VO TEMATSKI KATEGORII 5.2.2.1 Pomo{ vo hrana i operaciii za poddr{ka 21 02 01 - Proizvodi mobilizirani so Konvencijata za pomo{ vo hrana 21 02 02 - Druga pomo{ vo forma na proizvodi, operacii za poddr{ka, sistemi za rano predupreduvawe, distribucija, transport i merki za nabquduvawe na sproveduvaweto Alociran buxet: 128,47 i 285,35 milioni So Regulativata (1292/96) od 1996 godina, koja gi integrira pomo{ta vo hrana i bezbednosta na hranata vo globalnite razvojni sorabotki, se stava poseben naglasok na aktivnostite koi promoviraat dolgoro~na bezbednost na hranata. Pove}e od polovina od sredstvata obezbedeni od Komisijata vo ovaa oblast se davaat direktno na nacionalnite vladi. Me|utoa, Komisijata isto taka poddr`uva specifi~ni organizacii i programi preku indirektna pomo{. [to se odnesuva na distribucijata na pomo{ta vo hrana, Svetskata programa za hrana VFP (WFP) e privilegiran partner na Komisijata. Drugi organizacii koi imaat korist od indirektnata pomo{ na Zaednicata se Organizacijata za hrana i zemjodelstvo na Obedinetite nacii Balkanski gra|anski praktiki [#3]

169

FAO (FAO) i Agencijata za pomo{ i rabota pri Obedinetite nacii UNRVA (UNRWA), kako i evropskite GO. EuronAid e evropska mre`a na GO i zaedni~ki partner na Komisijata i taa upravuva so raspredelbata na pomo{ta vo hrana dodelena od Komisijata na GO so proekti preku Programata za pomo{ vo hrana i bezbednost na hranata. Osven {to go facilitira sproveduvaweto na proektite, ovaa mre`a, isto taka, go promovira dijalogot za pomo{ vo hrana i poddr`uva politiki se relevantni u~esnici. Uslugite na EuronAid dostapni se i za GO {to se ~lenki i za tie {to ne se. Dopolnitelno, finansiski sredstva vo pribli`en iznos od 60 milioni evra godi{no se alociraat za proekti na GO koi gi tretiraat problemite na nebezbednata hrana. Programata za pomo{ vo hrana i bezbednost na hranata celi kon sozdavawe podobrena i odr`liva bezbednost na hranata na nacionalno i regionalno nivo, posvetuvaj}i posebno vnimanie na ranlivite grupi. Drugi glavni celi se da se podobri pristapot do snabduvawet so hrana vo situacii na postojan deficit i vo itni slu~ai i generalno do go poddr`i balansiraniot socijalen i ekonomski razvoj na ova pole. Sredstva se dostapni za proekti vo slednite oblasti: • Hrana » @ito ili `itni proizvodi vo forma na seme tamu kade {to e soodvetno; » Mleko vo prav; rastitelno maslo i {e}er; » Drugi proizvodi, kako {to se zelen~uk, riba, proteinski pe~iva, seme itn. • Operacii za poddr{ka na bezbednosta na hranata; • Sistemi za rano predupreduvawe i programi za skladi­ rawe. Fleksibilnosta pri godi{niot proces na izbor ostanuva golema. Pred da se dostavi predlog, strogo se prepora~uva da kontaktirate so lokalnata delegacija na EK, da diskutirate za va{iot proekt so sovetnikot za pra{awa okolu bezbednosta na hranata so cel da doznaete dali va{iot proekt e podoben za finansirawe. Lokalnata delegacija }e bide vklu~ena vo 170

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

procesot na izbor. Za kontkakt-detali za lokalnite delegacii, proverete na: http://www.europa.eu.int/comm/external_relations/delegations/ intro/web.htm. Kontakt:

EuronAid P.O. Box 12 NL - 2501 CA, The Hague, Netherlands Tel. +31 70 330 5757 Faks +31 70 364 1701 E-po{ta [email protected]

Veb-stranica: http://www.euronaid.net

5.2.2.2 Itna humanitarna pomo{ 19 02 05 - Mehanizam za brzo deluvawe Alociran buxet: 32,06 milioni Finansiraweto preku Mehanizmot za brzo dejstvuvawe PPM (RRM) e e naso~eno kon brzi dejstvuvawa vo situacii na krizi ili krizi vo razvoj, situacii koi pretstavuvaat zakana za zakonot ili bezbednosta na lu|eto i situacii kade postoi zakana da eskaliraat vo vooru`en konflikt ili mo`at da ja destabiliziraat zemjata. Celta e za{tita ili vospostavuvawe uslovi vo koi pomo{ta i politikite za sorabotka i programite mo`at soodvetno da se sprovedat i nivnite celi soodvetno da se postignat. Ovaa buxetska stavka posebno e nameneta za pokrivawe aktivnosti od gra|anska priroda naso~eni kon re{avawe krizni situacii vo razvoj i seriozni zakani ili mo`nosti za zapo~nuvawe konflikti. PPM ne finansira humanitarna pomo{ ili operacii tamu kade se dostapni drugite instrumenti na EK. Vremetraeweto na celite ne treba da bide podolgo od {est meseci. Balkanski gra|anski praktiki [#3]

171

Partnerite vo sproveduvaweto mo`at da gi vklu~at vlastite od zemjite ~lenki ili od zemjite korisnici i nivnite agencii, regionalni ili me|unarodni organizacii i nivnite agencii, GO, javni ili privatni operatori i indivdualni organizacii ili operatori koi imaat soodvetna specijalizirana ekspertiza i iskustvo. Kontakt:



Ms Christine GRAU (Finance and Contracts Officer / Project Manager) Directorate-General External Relations CFSP and RRM: Programme Management - A3 B-1049 Brussels Tel. +32 2 295 5716 Faks +32 2 295 0580 E-po{ta [email protected]

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/external_relations/cpcm/rrm/index. htm

23 02 01 - Pomo{, vklu~uvaj}i itna pomo{ vo hrana, da im se pomogne na `itelite na zemjite vo razvoj i drugi treti zemji pogodeni od katastrofi i seriozni krizi Alociran buxet: 470,42 milioni

172

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Ovaa buxetska stavka se administrira od Direkcijata Generalna humanitarna pomo{ (ECHO). Sredstvata od ovaa programa se koristat za pomo{, za{tita na hranata i operacii za itna pomo{ vo hrana za lu|eto vo zemjite vo razvoj. Vodata e nov horizontalen prioritet - drugite prioriteni oblasti se razlikuvaat spored geografskata oblast (za ova, proverete ja strategijata za pomo{ na ECHO , dostapna na: http://europa. eu.int/comm/echo/pdf_files/strategy/2006/strat_2006_en.pdf). Zemjite vo razvoj, vklu~uvaj}i gi tuka i zemjite na ACP (Afrika, Karibite i Pacifikot), Azija, Latinska Amerika i drugi treti zemji koi se soo~uvaat so prirodni katastrofi ili katastrofi pri~ineti od ~ovekot. Pomo{ta }e se obezbedi kolku {to }e trae kriznata situacija i ECHO }e prodol`i da posvetuva

posebno vnimanie na zaboravenite krizi i potrebi. Isto taka, finansiski sredstva se dostapni i za oprema ili proizvodi koi mo`e da bidat potrebni za da se obezbedi takva pomo{, na primer, gradewe domovi ili za{titni centri za zasegnatite grupi i rekonstrukcija na infrastrukturata i objketite. Isto taka, mo`e da pokrie i drugi tro{oci direktno povrzani so sproveduvaweto na itnite humanitarni operacii. Operacija za itna pomo{ mo`e da se otpo~ne na nekolku na~ini: od strana na GO koja ima partnerski dogovor so ECHO, od zemja ~lenka ili zemja {to ne e ~lenka ili od samata ECHO. Pred da se podnese predlog, GO mora da potpi{e ramkoven partnerski dogovor so ECHO (vidi http://europa.eu.int/comm/echo/partners/ fpa_ngos_en.htm). Imaj}i ja predvid prirodata na rabotata koja se finansira, vremeto na sproveduvawe na proektot od podnesuvawe predlog do kompletirawe na proektot mo`e da bide mnogu kratko. Generalno, proektite ne treba da traat pove}e od {est meseci. Voobi~aeno ECHO obezbeduva 100% od finansiskite sredstva. Kontakt:

Kontaktirajte so liceto odgovorno za zemjata/ regionot. Detali za kontakt mo`e da se najdat na: http://europa.eu.int/comm/echo/presentation/ staff_echo1_en.htm

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/echo/ (op{to) http://europa.eu.int/comm/echo/partners/index_en.htm (upatstva)

21 03 07 - Itna pomo{ - dr`avi na AKP ( Itna pomo{ spored Dogovorot od Kotonua - ~len 72) Alociran buxet: n.o. Ovaa buxetska stavka pokriva itna pomo{ za dr`avite na AKP koi se soo~uvaat so seriozni ekonomski i socijalni krizi kako rezultat na prirodni katastrofi ili vonredni situacii koi imaat sli~en efekt. Pomo{ta treba da bide fleksibilna (na primer, snabduvawe so razli~ni vidovi pomo{ni dobra i

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

173

uslugi zavisno od uslovite) i bidej}i celta na itnata pomo{ e da gi ispolni itnite potrebi, taa treba da bide brza i lesno dostapna. Isto taka, mo`e da se upotrebi so cel strukturite i opremata da bidat operativni i vidlivi. ^lenot 72 vo Dogovorot od Kotonua e odgovornost na ECHO, koja e nadle`na za site itni operacii na Evropskata komisija vo zemjite vo razvoj. Predlozite se razlgeduvat vo soglasnost so godi{nata strategija ne ECHO i kako odgovor na nekoja itna situacija. So cel da obezbedi deka aktivnostite se sproveduvaat bez dolgi zadocnuvawa, Komisijata gi postavila slednite pravila: (1) sredstvata obezbedni pod itnata pomo{ mora potpolno da bidat posveteni i isplateni i aktivnosta da bide zavr{ena vo rok od 180 dena od potpi{uvaweto na dogovorite za sproveduvawe (osven ako ne e dogovoreno poinaku); (2) ako isplatata ne e celosno napravena vo rokot predviden so zaedni~ki dogovor, razlikata treba da se vrati vo specijalna alocirana buxetska stavka; (3) detalnite pravila za sproveduvawe i alokacija treba da bidat predmet na itni i ednostavni proceduri; (4) sredstvata mo`at da se koristat za retroaktivno finansirawe na itni aktivnosti prezemeni od dr`avite od AKP. Kontakt:

Mr Simon HORNER (Head of Unit) Directorate-General Humanitarian Aid Information and Communication - Unit 7 B-1049 Brussels Tel. +32 2 299 2996 E-po{ta [email protected] , simon.horner@ cec.eu.int

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/echo/index_en.htm (op{to) http://europa.eu.int/comm/echo/partners/index_en.htm (upatstva)

174

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

23 02 02 - Operativna poddr{ka i podgotvenost za katastrofi Alociran buxet: 19,00 milioni Programata DIPECHO (ECHO - Podgotvenost za katastrofi) e bazirana na idejata koja se odnesuva na efektot {to go imaat prirodnite katastrofi vrz zemjite vo razvoj od ekonomski aspekt i zagubata na `ivoti. Podgotvenosta za katastrofi i prevencijata se integralni delovi na humanitarnata pomo{. Merkite, kako {to se vospostavuvawe sistemi za rano pred­ upreduvawe, organizirawe spasuva~ki sili preku obuka na instruktori i jaknewe na instituciite i organizaciite se finansiraat preku DIPECHO. Glavnata cel e da se izgradi lokalen kapacitet za dejstvuvawe so cel zasegnatite zaednici da se podgotvat za idni katastrofi. [to se odnesuva na preventivata, ECHO finansira mali infrastrukturni proekti so namera ova da se sledi od lokalnite zaednici i vladi so proekti od pogolemi razmeri. Od geografski aspekt, ECHO poddr`uva proekti vo regioni najmnogu pogodeni od katastrofi: Ju`na i Jugoisto~na Azija, Centralna Azija, Centralna Amerika, andskiot region i Karibite. Sekoj region pokrien so programata DIPECHO ima sopstveni povici za predlozi. Evropskite GO, me|unarodnite organizacii i specijaliziranite agencii na zemjite ~lenki mo`at da podnesat predlozi vo ramkite na ovaa buxetska stavka. Kontakt:











Mr Hermann SPITZ (Depute Head of Unit and Desk) ECHO 1 - African, Caribbean and Pacific, DIPECHO Tel. +32 2 295 9932 E-po{ta [email protected] (op{ti informacii), [email protected] Miss Beatrice MIEGE ECHO 3 - Asia, Central and South America (Team Leader), DIPECHO Tel. +32 2 296 2241 E-po{ta [email protected] (op{ti informacii), [email protected] Balkanski gra|anski praktiki [#3]

175

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/echo/field/dipecho/index_en.htm (op{to) http://europa.eu.int/comm/echo/whatsnew/calls_en.htm (povici za tenderi)

5.2.2.3 Begalci 19 10 03 - Pomo{ za raselenite lu|e vo aziskite dr`avi 19 09 03 - Pomo{ za raselenite lu|e vo zemjite od Latinska Amerika Alociran buxet: 28,00 i 21,00 milioni Glavnata cel na Regulativata 2130/2001 na Sovetot (prodol`ena do 31.12.2006 g. so Regulativata 107/2005) e da obezbedi pomo{ za raselenite lica, begalcite i drugite proterani lu|e so cel tie da stanat nezavisni. Pomo{ta za proteranite lu|e (AUP) im pomaga na niv da se naselat povtorno ili integriraat preku zemjodelstvo, odgleduvawe stoka, ribarstvo, postavuvawe krediten system i obezbeduvawe osnovno obrazovanie, pristojno zdravstvo i infrastruktura za odr`uvawe higiena. Korisnici na ovaa buxetska stavka se: • Begalcite, raselenite lica, povratnici i demobilizirani vojnici i drugi grupi na lu|e koi ja ostavile nivnata dr`ava ili `iveali{ta poradi vojni, nedostig na sigurnost ili poradi drugi krizi i konflikti pri~ineti od ~ovekot; • Lokalnata populacija vo nivnite zemji, dokolku resursite na nivnata zaednica se koristat za pomagawe i prifa}awe na raselenite lica. Stavkata, isto taka, pokriva merki koi go pravat opstanokot vozmo`en, vra}awe na begalcite i obrazovanie za decata pogodeni od vojni ili prirodni katastrofi. Isto taka sredstvata mo`at da se iskoristat za pomo{ pri spre~uvawe na premestuvaweto na populacijata. 176

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Partnerite koi se podobni za koristewe na sredstvata od ovaa programa se regionalni ili me|unarodni organizacii, kako {to se agenciite na ON, GO, lokalni vlasti i slu`beni tela, primarni organizacii, javni i privatni institucii ili operatori. Intervneciite treba da se finansiraat zaedni~ki so GO i so me|unarodni organizacii. Pridonesot od strana na organizaciite se razlikuva spored nivnite finansiski mo`nosti i prirodata na proektot. Pod odredeni uslovi, na primer ako partner e GO ili organizacija od zaednicata, kofinansiraweto mo`e da bide i vo natura. Finansiraweto e vo forma na grant. Prose~no pridonesot na EK e me|u 75% i 100%. Maksimalnoto vremetraewe na proektot e 24 meseci. Povicite za tenderi se otvoreni so ednakvi uslovi za site pravni i fizi~ki lica od zemjite ~lenki i zemjite korisnici. Kontakt:







Miss Valerie Ramet (International Aid / Cooperation Assistant) Geographical coordination and supervision - Asia; Central Asia AIDCO Unit D1 - Desk Uprooted People Tel. +32 2 298 7517 Faks +32 2 299 8184 E-po{ta [email protected]



Miss M. SANCHEZ GIL-CEPEDA (Programme Manager) Geographical coordination and supervision - Latin America AIDCO Unit B1 Tel. +32 2 298 6712 Faks +32 2 299 9837 E-po{ta [email protected]

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/external_relations/upp/intro/index. htm

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

177

21 03 08 - Pomo{ za begalcite za dr`avite od AKP (~len 72 - Dogovorot od Kotonua) Alociran buxet: n.o. ^lenot 72 obezbeduva pomo{ za zemjite od AKP koi treba da gi zadovolat itnite potrebi na begalcite ili povratnicite, a koja ne se pokriva od itnata pomo{. Ottuka ovoj ~len se odnesuva koga, na primer, imame reintegracija po konflikt ili prirodna katastrofa. Pomo{ta koja se obezbeduva pokriva sproveduvawe dolgoro~ni proekti i programi koi poddr`uvaat reintegracija na begalci i raseleni lica. Sepak, pred da se sprovede programata neophodno e da se zemat predvid site faktori koi vodat do preselba na lu|eto i osobeno e bitno de se zemat predvid `elbite na zasegnatata populacija i odgovornostite na vladata vo zadovoluvawe na potrebite na svoite lu|e. Ako proektite ja naglasuvaat razvojnata komponenta, vozmo`no e da se koristi ovaa pomo{ zaedno so nacionalnite indikativni programi na zasegnatite zemji. Ovoj vid pomo{ treba da se administrira i sproveduva preku proceduri koi ostavaat prostor za fleksibilnost i brzo dejstvuvawe koga toa e potrebno. Treba da se posveti posebno vnimanie na najefektivnite na~ini na obezbeduvawe pomo{ za zasegnatata populacija. Uslovite na pla}awe i sproveduvawe se razlikuvaat od slu~aj vo slu~aj. Isto taka, postoi mo`nosta pomo{ta da se sproveduva so drugi specijalizirani organizacii, kako {to se Obedinetite nacii ili Komisijata direktno. Kontakt:





Mr Jose Luis Trimino Perez Geographical coordination and supervision for ACPs AIDCO - C1 Tel. +32 2 299 0823 Faks +32 2 299 6191

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/external_relations/delegations/intro/ web.htm 178

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

5.2.2.4 Migracija 19 02 03 - Programa za tehni~ka i finansiska pomo{ na tretite zemji vo oblastite na migracija i azil Alociran buxet: 44,35 milioni Preku ovaa programa se finansiraat proekti povrzani so migracijata i azilot vo partnerstvo so zemjite od kade poteknuvaat i tranzitnite zemji so cel da gi poddr`i naporite na ovie zemji da upravuvaat so migracijata na poefektiven na~in. Prioritet pri finansiraweto }e imaat tie zemji i regioni za koi Sovetot usvoil akciski planovi napraveni od Rabotnata grupa za azil i migracija, pod uslov ovie zemji i regioni da imaat odredeno nivo na garantirana stabilnost. Vo ramkite na ovaa programa postojat specifi~ni merki za ograni~uvawe na migracijata (borba protiv ilegalnata migracija, informativni kampawi okolu posledicite od ilegalnoto vleguvawe i rabotewe vo EU), koi }e bidat kombinirani so merki za jaknewe na demokratijata i vladeeweto na zakonot. Kontakt:

Ms Nicola Annecchino (Head of Unit) Directorate-General Justice and Home Affairs Immigration and Asylum - B2 Tel. +32 2 296 1870 Faks +32 2 299 8053 E-po{ta [email protected]

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/europeaid/projects/migrations/ index_en.htm

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

179

5.2.2.5 Rehabilitacija i rekonstrukcija Generalno, slednite zemji/regioni mo`at da gi iskoristat sredstvata od rehabilitacija i rekonstrukcija spored Regulativata 2258/96 na Sovetot: afrikanskite, karipskite i pacifi~kite zemji, mediteranskite zemji, zemjite od Latinska Amerika i Azija i zemjite vo razvoj od Kavkaz i Centralna Azija.

19 09 04 - Rehabilitacija i rekonstrukcija vo zemjite vo razvoj vo Latinska Amerika 19 10 04 - Rehabilitacija i rekonstrukcija vo zemjite vo razvoj vo Azija Alociran buxet: n.o. i 180,00 milioni Ovie buxetski stavki se naso~eni kon rehabilitacija i rekonstrukcija vo zemjite vo razvoj vo Latinska Amerika i vo Azija, koi pretrpele seriozni {teti od vojni, gra|anski konflikti ili prirodni katastrofi. Rekonstrukcijata na regionite pogodeni od cunamito ima poseben status. Generalno, operaciite celat kon povtornoto vospostavuvawe rabotna ekonomija i institucionalni kapaciteti i zadovoluvawe na potrebite na pogodenata populacija kako celina. Operaciite treba da imaat maksimalno vremetraeewe od 24 meseci, me|utoa prednost im se dava na kratkoro~nite proekti. Aktivnostite koi se pokrivaat vklu~uvaat: • Povtorno zapo~nuvawe dolgoro~no proizvodstvo i rehabilitacija na osnovnata infrastruktura; • Restavracija na institucionalnite kapaciteti potrebni vo rehabilitaciskiot period; • Socijalna integracija, osobeno na begalcite, raselenite lica i demobiliziranite sili; • Zadovoluvawe na potrebite na decata, osobeno rehabilitacija na decata pogodeni od vojnite, vklu~uvaj}i gi tuka i decata vojnici; • Poddr{ka na `enite i organizaciite na `enite vo namaluvaweto na rodovite razliki vo op{testvoto. 180

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Podobni partneri za sorabotka i finansiska poddr{ka se regionalni i me|unarodni organizacii, GO, nacionalni i lokalni vlasti i agencii, organizacii na zaednicite, instituti i javni i privatni operatori. Aktivnostite treba da go poddr`at u~estvoto na lokalnite korisnici na sekoe nivo na donesuvawe odluki i za vreme na sproveduvaweto na proektite. Pri ocenka na proektite }e se ima rpedvid: efektivnosta na operaciite; kulturnite, socijalnite, rodovite aspekti i aspektite na okolinata; institucionalniot razvoj neophoden za postignuvawe na proektnite celi; i, iskustvoto zdobieno vo sli~ni aktivnosti. Spored Regulativata 2258/96 na Sovetot, pridonesot na partnerite zavisi od nivniot finansiski status i prirodata na proektot. Kontakt:

Mr Fernando CARDESA GARCIA (Director) EuropeAid - Directorate B, Latin America Tel. +32 2 299 2329 Faks +32 2 296 1868



Mr Erich Wilhelm Muller (Director) EuropeAid - Directorate D, Asia and Central Asia Tel. +32 2 299 0775 Faks +32 2 296 1430



19 08 05 - Rehabilitacija i rekonstrukcija vo Mediteranot i na Sredniot Istok Alociran buxet: n.o. Ovie proekti pokrivaat sli~ni aktivnosti so tie od Latinska Amerika i od Azija i sproveduvaat merki za inicirawe za vra}awe vo normalen `ivot na lu|eto vo mediteranskite zemji i vo partnerskite zemji na Isto~na Evropa i na Centralna Azija po kriznite situacii nastanati od vojni, gra|anski konflikti ili prirodni katastrofi. Kontakt:





Mr Angelo BAGLIO Geographical coordination and supervision for the Mediterranean and Middle East EuropeAid - A2

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

181





Tel. +32 2 295 7276 Faks +32 2 296 5336 E-po{ta [email protected]

21 03 20 - Rehabilitacija i rekonstrukcija vo zemjite vo razvoj, osobeno vo zemjite od AKP Alociran buxet: n.o. Ovaa buxetska stavka celi kon inicirawe na vra}awe vo normalen `ivot na lu|eto vo zemjite vo razvoj, osobeno zemjite od AKP, po nastanati prirodni katastrofi, nasilni konflikti ili drugi krizi. Aktivnostite koi se pokrivaat vklu~uvaat: • Povtorno zapo~nuvawe so dolgoro~no proizvodstvo; • Rehabilitcija na osnovnata infrastruktura, vklu~uvaj}i otstranuvawe postaveni mini; • Gra|ansko pomiruvawe vo op{testvata kade se slu~ile nasilni konflikti; • Socijalna reintegrazija, osobeno na begalcite, raselenite lica i demobiliziranite sili; • Obnovuvawe na institucionalnite kapaciteti potrebni vo rehabilitaciskiot proces; • Zadovoluvawe na potrebite na decata, osobeno rehabilitacija na decata pogodeni od vojni, opfa}aj}i gi i decata vojnici (isto taka pokriva i obrazovanie za decata pogodeni od vojni ili prirodni katastrofi); • Podigawe na svesta okolu opasnostite nastanati od prirodni katastrofi; • Poddr{ka za hendikepiranite lica i nivnite organizacii. Ovie aktivnosti posebno pokrivaat programi i proekti sprovedeni od gra|anski razvojni organizacii i organizacii na gra|anskoto op{testvo i se ohrabruva u~estvoto na lokalnoto naselenie vo sekoe nivo na donesuvawe odluki i za vreme na sproveduvaweto. Kontakt:

182

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija





Ms Luana Cattaruzza Geographical coordination and supervision for ACPs EuropeAid - C2





Tel. +32 2 295 9075 Faks +32 2 298 7200 E-po{ta [email protected]

19 08 07 - Pomo{ za rehabilitacija i rekonstrukcija na Irak Alociran buxet: 200,00 milioni Ovie fondovi se naso~eni kon procesot na rekonstrukcija na Irak za poddr{ka na oblasti kako {to se gradewe kapaciteti i institucii, sozdavawe socijalno obezbedena mre`a, zdravstvo, voda i sanitacija, obrazovanie, vrabotuvawe, kako i jaknewe na gra|anskoto op{testvo i za{tita i promocija na ~ovekovite prava i demokratijata. Proektite mo`at da se poddr`at i so sredstva od drugite stavki, kade spa|aat 23 02 (humanitarna pomo{), 21 02 01 i 21 02 02 (pomo{ vo hrana i operacii za poddr{ka), 19 04 (~ovekovi prava i demokratizacija) i 19 02 05 (mehanizam za brzo dejstvuvawe). Parite glavno se distribuiraat preku Fondot za me|unarodna rekonstrukcija na Irak, upravuvan od Obedinetite nacii i od Svetskata banka. Kontakt:

Ms Patricia LLOMBART CUSSAC (Deputy Head of Unit) Directorate-General External Relations - F2 Gulf countries, Iran, Iraq and Yemen Tel. +32 2 299 0964 Faks +32 2 296 6611

19 10 06 - Pomo{ za rehabilitacija i rekonstrukcija na Avganistan Alociran buxet: 183,00 miloni Ovie fondovi se naso~eni kon procesot na rekonstrukcija na Avganistan za operacii sli~ni na buxetskata stavka opi{ana pogore. Isto taka se poddr`uva i so sredstva od drugite stavki kade spa|aat 23 02 (humanitarna pomo{), 21 02 01 i 21 02 02 (pomo{ vo hrana i operacii za poddr{ka) i 19 02 05 (mehanizam za brzo dejstvuvawe).

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

183

Isto taka se poddr`uva vra}aweto na avganistanskite begalci vo nivnata zemja i regionite na poteklo i Nacionalnata strategija na Avganistan za kontrola na drogata. Kontakt:

Mr Eric Wilhem Muller (Director) EuropeAid - Directorate D Asia and Central Asia Tel. +32 2 299 0775 Faks +32 2 296 3912

21 03 17 - Evropska programa za rekonstrukcija i razvoj (EPRD) vo Ju`na Afrika Alociran buxet: 132,76 milioni EPRD, programata za razvojna sorabotka me|u EU i Ju`na Afrika, e sozdadena vo 1995 godina so cel da ja ubla`i siroma{tijata, da ja stimulira ekonomijata, da generira vrabotuvawe i promocija na rast i demokratsko op{testvo. Proektite i programite finansirani so ovaa buxetska stavka treba da ja poddr`at vladinata strategija na Ju`na Afrika, osobeno Programata za rast, vrabotuvawe i redistribucija (GEAR). Tie treba da se baziraat na ekonomski reformi, poddr{ka za privatniot sektor i isporaka na osnovni socijalni uslugi. Prioritet }e imaat aktivnostite koi gi poddr`uvaat najsiroma{nite sloevi na populacijata i pravata na decata, posebno vnimanie }e se posveti na jeknewe na institucionalnite kapaciteti. Isto taka, programata }e pridonese kon konsolidacija na dijalogot i partnerstvata me|u javnite vlasti i gra|anskite razvojni partneri i akteri.

184

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Sepak, ovaa buxetska stavka ne e otvorena direktno za evropskite GO, samo GO od Ju`na Afrika mo`at da gi koristat fondovite. Podobni partneri za finansiska pomo{ se: nacionalni, provinciski i lokalni vlasti, javni tela, GO i organizacii na zaednicata, regionalni, kako i me|unarodni organizacii, institucii i javni i privatni operatori. Najmalku 25% od vkupnata pomo{ }e bide rapsredelena preku gra|anski organizacii. Finansiraweto mo`e da bide do 100% za proekti koi se sproveduvaat od GO. Vremetraeweto na proektite

zavisi od nivnata priroda, no voobi~aeno e od 3 do 5 godini. Sega{ni celni oblasti se osnovnite socijalni uslugi, razvoj na privatniot sektor, regionalna integracija, dobro vladeewe i demokratizacija. Predlog-proektite treba da se vo soglasnost so prioritetite na Multigodi{nata indikativna programa, koja mo`e da se najde na: http://europa.eu.int/comm/development/body/csp_ rsp/csp_en.cfm. Kontakt:













Ms S. WILLEMS (Geographical Coordinator) Geographical coordination and supervision for ACPs South Africa, AIDCO - C1 Tel. +32 2 299 4658 Faks +32 2 299 6191 EU Delegation in South Africa 1-2 Green Park Estate, 27 George Storrer Drive, Groenkloof 0181, Pretoria, Republic of South Africa E-po{ta [email protected]

Veb-stranica: http://europa.eu.int/scadplus/leg/en/lvb/r12202.htm http://www.eusa.org.za/development/Recon&Dev.htm

5.2.2.6 Sorabotka so GO 21 02 03 - Pridones na Zaednicata kon vospostavuvawe {emi koi se odnesuvaat na zemjite vo razvoj realizirani od gra|anskite organizacii Alociran buxet: 210,00 milioni Ovaa buxetska stavka gi finansira evropskite GO za slednite aktivnosti, kako {to se postaveni od regulativata na Sovetot (EK) 1658/98 od 17 juli 1998 godina: • Aktivnosti za socijalne i ekonomski razvoj od koi korist }e imaat najsiroma{nite lu|e vo zemjite vo razvoj, osobeno ranlivite grupi;

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

185

• [emi za podigawe na evropskata javna svest za razvojni pra{awa vo zemjite vo razvoj, osobeno odnosite me|u zemjite vo razvoj i tie razvienite; • Merki za jaknewe na sorabotkata me|u evropski GO i nivnite partneri vo zemjite vo razvoj. Glaven akcent se stava na ubla`uvawe na siroma{tijata preku poddr{ka na margilaniziranite lica vo zemjite vo razvoj so cel da se zadovolat nivnite osnovni potrebi, podobruvawe na kvalitetot na `ivotot i jaknewe na razvojnite kapaciteti. Posebno vnimanie se dava na: aktivnostite povrzani so jaknewe na gra|anskoto op{testvo i promovirawe na ~ovekovite prava i demokratijata; ulogata na `enite vo razvojot; odr`liv razvoj; za{tita na kulturite koi se pod zakana; i, prava na decata. Podobnite evropski GO mora da gi zadovolat barawata za transparentnost i smetkovodstvenite barawa i da gi ograni~at nivnite administrativni tro{oci na minimalen procent vo odnos na vkupnite tro{oci. Prioritet }e imaat aktivnostite zaedni~ki sprovedeni od GO od EU-15 i GO od novite zemji ~lenki. Kontakt:

Mr Arisotelis Bouratsis (Head of Unit) EuropeAid/F2 - Co-financing with NGOs Tel. +32 2 299 9244 Faks +32 2 299 2914 E-po{ta [email protected]





Mr Carlos Cardao (ACP) E-po{ta [email protected]



Ms Ilse TEUFEL (Azija, Sreden Istok i Mediteran, novi nezavisni dr`avi) E-po{ta [email protected]



186

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Mr Paulo Campilho (Ju`na i Centralna Amerika) E-po{ta [email protected] Zemji vo razvoj i razvoj na obrazovanieto (zemji ~lenki, kontakti za GO) - Ms Marie-Claire Brenard (Belgija, Italija, Portugalija, Holandija), [email protected]

- Mr Sandro D’angelo (Grcija, [panija, Velika Britanija), [email protected] - Ms Simone-Michèle Pierrard (Avstrija, Danska, Finska, Francija, Germanija, Irska, [vedska) [email protected] Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/europeaid/projects/ong_cd/ed_ page_en.htm

5.2.2.7 Podigawe na svesta 21 02 06 - Promovirawe rodova ednakvost vo razvojnata sorabotka Alociran buxet: 2,83 milioni Celite koi treba da se postignat so ovaa programa, vo soglasnost so celta za promovirawe rodova ednakvost i emancipacija na `enite kako {to e specificirano vo Mileniumskite razvojni celi na Obedinetite nacii, se slednite: • Da se poddr`i integracijata na rodovata ednakvost vo site oblasti na razvojna sorabotka, vo kombinacija so specifi~ni merki, so cel da se promovira rodovata ednakvost kako zna~aen pridones vo namaluvaweto na siroma{tijata; • Da se poddr`at endogenite javni i privatni kapaciteti vo zemjite vo razvoj koi mo`at da ja prezemat odgovornosta i inicijativata so promovirawe na rodovata ednakvost. Aktivnostite podobni za finansirawe opfa}aat: • Poddr{ka na specifi~ni merki povrzani so pristapot kon i kontrola na resursite i uslugite za `enite, na primer, vo obrazovnite oblasti, mo`nosti za vrabotuvawe i donesuvawe politi~ki odluki; • Poddr{ka na analizata i podobruvawe na statisti~kite podatoci vo odnos na rod i starost, razvoj i desiminacija na metodologii, prira~nici, procenki na rodovot vlijanie, tematski studii, pokazateli i drugi operativni instrumenti; • Poddr{ka na rabotata za podigawe na svesta i lobiraweto;

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

187

• Poddr{ka na kapacitetite na klu~nite igra~i vo razvojnite procesi, kako {to se specijalistite za rodovi pra{awa, obuka i tehni~ka pomo{. Podobni organizacii i korisnici se: administrativni vlasti i agencii na nacionalno, regionalno i lokalno nivo; lokalni vlasti i drugi decentralizirani tela; lokalni zaednici, GO, organizacii na zaednicite, trgovski asocijacii i drugi neprofitni fizi~ki i pravni lica; regionalni organizacii; me|unarodni organizacii, kako {to se Obedinetite nacii i nejzinite agencii, fondovi i programi, kako i razvojni banki, finansiski institucii, globalni inicijativi, me|unarodni javni/privatni partnerstva, istra`uva~ki i razvojni instituti i univerziteti. Pred podnesuvawe predlozi, mnogu korisno e da se kontaktira so lokalnata delegacija na EK (http://www.europa.eu.int/comm/ external_relations/repdel/) i da se diksutira okolu proektot. Lokalnata delegacija }e bide vklu~ena vo procesot na izbor i ova mo`e da pridonese da ne se podnese nepodoben predlog. Kontakt:



Ms Daniela Rofi (Coordinator) Governance, human rights, democracy and gender EuropeAid - E4 Tel. +32 2 299 4081 Faks +32 2 295 8051 E-po{ta [email protected]

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/development/body/theme/human_ social/pol_gender2_en.htm

188

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

5.2.2.8 Okolina 21 02 05 - Okolinata vo zemjite vo razvoj Alociran buxet: 56,61 milioni Prvo, ovaa buxetska stavka finansira rabota koja pridonesuva kon odr`liv razvoj so integrirawe na okolinskite aspekti vo razvojniot proces. Ottuka aktivnostite koi se poddr`uvaat se povrzani so pra{awa, kako {to se: klimatskite promeni, biolo{kite razli~nosti, transgrani~ni pra{awa okolu okolinata; za{tita; pomorski ekosistemi i krajbre`ni oblasti; vodni resursi; modeli na proizvodstvo i potro{uva~ka i upotreba na resursi; energetski i hemiski proizvodi; urbani problemi so okolinata; i, vlijanieto na okolinata vo odnos na integracijata na zemjite vo razvoj vo svetskata ekonomija. Vtoro, se poddr`uva, isto taka, za{titata na tropskite i drugite {umi vo zemjite vo razvoj za da se zadovolat ekonomskite i socijalnite potrebi i potrebite na okolinata. Tuka aktivnostite opfa}aat: razvoj na ramkovna politika za {umite; za{tita i obnovuvawe na {umite so visoka ekolo{ka vrednost; odr`livo koristewe na {umite; ekonomska primena na odr`livo upravuvawe so {umite preku poefikasno koristewe na {umskite proizvodi i tehni~ki podobruvawa na aktivnostite povrzani so {umskiot sektor; i, podobruvawe na znaeweto i informaciite okolu upravuvaweto so {umskite uslugi. Vidot na proektot podoben za finansirawe zavisi od sekoj povik za predlozi posebno. Maksimalniot pridones na EK e 80%. Organizaciite koi rabotat vo ovaa oblast mo`at da obezbedat korisni informacii od Institutot za prekumorski razvoj (ODI). ODI obezbeduva informacii za proektite za tropski {umi preku svojot informativen sistem za proekti za tropski {umi (TROPIKS). Za pove}e informacii, postete ja veb-stranicata: http://www.odi.org.uk/tropics/ ili za pove}e informacii, kontaktirajte na tel. +44 (0) 20 7922 0300.

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

189

Kontakt:

Mr Frank Jacobs (Programme Manager) Central management of thematic budget lines Directorate-General Environment - DGA 04 Tel. +32 2 296 5050 Faks +32 2 295 7482 E-po{ta [email protected]

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/europeaid/projects/forests/index_ en.htm

07 02 01 - Pridones za me|unarodnite aktivnosti za okolinata - Zemjite vo razvoj, UNFCCC i Protokolot od Kjoto Alociran buxet: 8,09 milioni

190

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Eden del od buxetskata stavka 07 02 01 e namenet za jaknewe na kapacitetot na klu~nite zemji vo razvoj so cel da se podgotvat i da u~estvuvaat vo pregovorite za idnite aktivnosti vo ramkite na UNFCCC i Protokolot od Kjoto. Celta e da se zajaknat analiti~kite kapaciteti vo zemjite vo razvoj, osobeno sposobnosta da se razberat postoe~kite aktivnosti i razvoj na novi predlozi za idni aktivnosti vo ramkite na Konvencijata za klimatski promeni na Obedinetite nacii (UNFCCC) i Protokolot od Kjoto i da gi analiziraat nivnite klimatski promeni i vlijanieto vrz odr`liviot razvoj, isto taka, preku koristewe ekonomski modeli. Isto taka, proektot treba da pridonese vo jaknewe na kapacitetite za pregovori na zemjite vo razvoj, osobeno preku jaknewe na razbiraweto na procesot na pregovarawe, sposobnosta da se dejstvuva so cel predlozite da se realiziraat od drugi strani i sposobnosta da se iznesat i odbranat sopstvenite predlozi. Proektot treba, isto taka, da pridonese kon gradewe doverba, preku sozdavawe neformalni platformi za razmena na idei me|u zemjite vo razvoj i me|u zemjite vo razvoj i razvienite zemji. Proektite treba da se povrzat so postoe~kite inicijativi i procesi i prednost }e imaat predlozi koi gi opfa}aat slednite zemji: Kina, Brazil, Indija, Ju`na Afrika, Ju`na Koreja i Meksiko. Korisnik mo`e da bide mre`a na instituti i organizacii koi imaat iskustvo vo gradeweto kapaciteti vo zemjite vo razvoj. Mre`ata mora da demonstrira silno prisustvo ili

vospostaveni vrski so organizacii vo zemjite vo razvoj. EK u~estvuva so maksimum 80%. Kontakt:

Mr Jürgen Lefevere (Policy Officer) Climate, Ozone and Energy Directorate-General Environment - C2 Tel. +32 2 296 6525 Faks +32 2 296 9970 E-po{ta [email protected]

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/environment/funding/intro_en.htm

5.2.2.9 Zdravstvo i obrazovanie 21 02 07 02 - Pomo{ za bolesti povrzani so siroma{tijata (HIV/SIDA, malarija i tuberkuloza) vo zemjite vo razvoj Alociran buxet: 76,06 milioni Ovaa programa e naso~ena kon tri glavni prenoslivi bolesti, HIV/SIDA, malarija i tuberkluoza, vo zemjite vo razvoj, kako {to e navedeno vo regulativite na Sovetot (EK) 550/97 i (EK) 1568/2003. Prioritet se dava na najmalku razvienite zemji i na najmarginaliziranite sloevi na populacija, osobeno `enite i decata. Osobeno se poddr`uvaat aktivnosti koi gi nadopolnuvaat politikite i kapacitetite na zemjite vo razvoj i pomo{ obezbedena preku drugi razvojni instrumenti za sorabotka. Celta na aktivnostite e: da se optimizira vlijanieto na postoe~kite intervencii, uslugi i dobra naso~eni kon spre~uvawe i borba protiv prenoslivite bolesti koi ja pogoduvaat najsiroma{nata populacija; zgolemuvawe na dostapnosta na klu~nite lekovi; zgolemuvawe na istra`uvaweto i razvojot; zgolemuvawe na aktivnostite vo oblasta na prevencija na bolestite, vklu~uvaj}i i testirawe VCCT, informativni kampawi i sovetuvawa me|u visokorizi~nite grupi; kampawi za podigawe na svesta, kampawi za obrazovanie, informacii

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

191

i komunikacii; integrirawe na rodovata senzitivnost vo programite za HIV/SIDA; i, promovirawe obuki za svest za liderstvo. Isto taka, }e se finansiraat i proekti koi osven goresponetatite celi, imaat i globalni inicijati, posebno Globalniot fond. Partneri podobni za finansirawe mo`at da bidat administrativni vlasti/agencii na nacionalno, regionalno i lokalno nivo; lokalni vlasti i drugi decentralizirani tela; lokalni zaednici; GO, organizacii na zaednicite i drugi neprofitni fizi~ki ili pravni lica od privatniot sektor; regionalni organizacii; me|unarodni organizicii, kako {to se Obedinetite nacii i nejzinite agencii, fondovi i programi, kako i razvojni banki, finansiski institucii, globalni inicijativi, me|unarodni javno-privatni partnerstva; i, istra`uva~ki instituti i univerzitetiti. Maksimalnoto u~estvo na EK e 90%. Kontakt:





Mr Martyn PENNINGTON (Head of Unit) Relations with EU institutions, international organisations and donors EuropeAid - F4 Tel. +32 2 299 2597 Faks +32 2 296 7368 E-po{ta [email protected]

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/europeaid/projects/health/index_ en.htm

21 02 07 03 - Pomo{ za naseluvawe i reproduktivna zdravstvena gri`a Alociran buxet: 19,49 milioni

192

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Ovva buxetska stavka ima za cel promovirawe na prepoznavaweto na reproduktivnite i polovite prava, bezbedno maj~instvo i univerzalen pristap do bezbedni reproduktivni i polovi zdravstveni uslugi vo zemjite vo razvoj vrz osnova na regulativite na Sovetot (EK) 1484/97 i (EK) 1567/2003. Prioritet se dava na proekti koi se naso~eni kon najsiroma{nite i

najmalku razvienite dr`avi i najmarginaliziranite sloevi na poulacijata vo ovie dr`avi. Finansiska poddr{ka }e se obezbedi za {irok spektar aktivnosti, osobeno tie koi se naso~ni kon: obezbeduvawe na pravata na `enite, ma`ite i mladite vo dobro reproduktivno i polovo zdravstvo; ovozmo`uvawe pristap kon seopfatni, bezbedni reproduktivni i polovi zdravstveni uslugi i proizvodi; namaluvawe na procentot na mortalitet kaj majkite so poseben akcent vo zemjite i populaciite kade ovie procenti se najvisoki; i, borba protiv `enskoto obre`uvawe. Finansiraweto preku ovaa buxetska linija e otvoreno za administrativnite vlasti na nacionalno, regionalno i lokalno nivo; lokalnite zaednici; gra|anski organizacii; regionalni organizacii, istra`uva~ki instituti i univerziteti; drugi donatori, kako {to se Obedinetite nacii. Maksimalniot iznos na sekoj grant e 90% od vkupnite podobni tro{oci. Kontakt:





Mr Martyn PENNINGTON (Head of Unit) Relations with EU institutions, international organisations and donors EuropeAid - F4 Tel. +32 2 299 2597 Faks +32 2 296 7368 E-po{ta [email protected]

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/europeaid/projects/health/index_ en.htm

21 02 07 04 - Pomo{ za bolestite povrzani so siroma{tijata vo razvojnite zemji vo koi ne spa|aat HIV/SIDA, malarija i tuberkuloza i potesna sorabotka i koordinacija me|u javno-privatnite me|unarodni partnerstva na EU i zemjite ~lenki Alociran buxet: 10,00 milioni So ovaa buxetska stavka se finansiraat podgotvitelni aktiv­ nosti za borba protiv bolestite, kade ne spa|aat HIV/SIDA, malarija i tuberkuloza, so nadopolnuvawe i poddr`uvawe na

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

193

naporite na drugite organizacii i dr`avi. Posebno vnimanie se dava na programite za vakcinacija protiv bolesti kako {to se sipanici, difterija, tetanus, golema ka{lica, hepatitis B, `olta treska, meningitis i pnevmolo{ki bolesti. Celta na ovaa podgotvitelna aktivnost e da se podobri koor­ dinacijata me|u EU, zemjite ~lenki i glavnite javno-privatni partnerstva vo oblasta na javnoto zdravstvo i vakcinacija i da se obezbedat pove}e investicii vo zdravstvenite sistemi vo zemjite vo razvoj. Partnerite podobni za finansiska pomo{ se: administrativni vlasti/agencii na nacionalno, regionalno i lokalno nivo; lokalni vlasti i drugi decentralizirani tela; lokalni zaednici, GO, organizacii na zaednicata i drugi neprofitni fizi~ki i pravni lica od privatniot sektor; regionalni organizacii; me|unarodni organizacii, kako {to se Obednietite nacii i nejzinite agencii, fondovi i programi, kako i razvojni banki, finansiski institucii, globalni inicijativi, me|unarodni javno-prirodni partnerstva; i, istra`uva~ki instituti i univerziteti. Kontakt:





Mr Martyn PENNINGTON (Head of Unit) Relations with EU institutions, international organisations and donors EuropeAid - F4 Tel. +32 2 299 2597 Faks +32 2 296 7368 E-po{ta [email protected]

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/europeaid/projects/health/index_ en.htm

5.2.2.10 Decentralizirana sorabotka 21 02 13 - Decentralizirana sorabotka vo zemjite vo razvoj

194

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Alociran buxet: n.o. Ovaa buxetska stavka naso~ena e kon jaknewe na gra|anskoto op{testvo, demokratizacija i u~estvo so zgolemuvawe na

sposobnosta na gra|anskoto op{testvo i lokalnite vlasti da dejstvuvaat unapreduvaj}i go dijalogot me|u vladite i gra|anskite akteri. Programata vklu~uva grantovi za aktivnosti za socijalen i ekonomski razvoj vo korist na najsiroma{nite sloevi na populacijata vo zemjite vo razvoj, osobeno ranlivite grupi. Isto taka se opfa}aat i inicijativi za odr`liv razvoj prezemeni od lokalnite javni vlasti, organizacii na zaednicata i grupi vo zemjite vo razvoj. Aktivnostite koi se pokrivaat povrzani se glavno so informacii, obrazovanie, {emi za kapitalizacii i komunikacii, a glavnata cel na ovaa programa e potencijalnite akteri vo ova pole da go razberat podobro pristapot na decentralizirana sorabotka i da stanat poaktivni vo konsultaciite koi se odnesuvaat na programite na Zaednicata i vo sproveduvaweto na decen­ traliziranata sorabotka. Partnerite podobni za finansirawe preku ovaa buxetska stavka se: lokalnite vlasti, GO, organizaciite na domorodcite, lokalni zdru`enija na trgovci i lokalni grupi na gra|ani; zadrugi, trgovski asocijacii, organizacii na `enite i mladite, kultruni i istra`uva~ki instituti i crkvite. Evropskite organizacii se podobni za finansirawe dokolku rabotat vo partnerstvo so lokalni organizacii vo zemjite korisnici na pomo{ta. Prose~no, GO treba da u~estvuvaat so 20% od vkupnite tro{oci na proektot. Povicite za predlozi se upravuvaat lokalno i datumite i uslovite se razli~ni za razli~ni zemji. Spored toa, kontaktirajte so lokalnata delegacija na EK pred da podnesete predlog, so cel da razgovarate za proektot (za kontakt-detali, vidi www.europa. eu.int/comm/external_relations/repdel). Kontakt:

Mr Aristotelis Bouratsis (Head of Unit) Relations with civil society and non-state actors EuropeAid - F5 Tel. +32 2 299 9244 Faks +32 2 299 2914 E-po{ta [email protected]

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/europeaid/projects/ong_cd/cdc_ page_en.htm

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

195

5.2.2.11 ^ovekovi prva i demokratija EVROPSKA INICIJATIVA ZA DEMOKRATIJA I ^OVEKOVI PRAVA - EIDHR 19 04 02 - Poddr{ka za `rtvite od zloupotreba na ~ovekovite prava 19 04 03 - Razvoj i konsolidacija na demokratijata i vladeeweto na pravoto - Po~ituvawe na ~ovekovite prava i fundamentalnite slobodi 19 04 04 - Poddr{ka na aktivnostite na me|unarodnite krivi~ni tribunali i Me|unarodniot krivi~en sud 19 04 05 - Poddr{ka na mre`ata za spre~uvawe konflikti Alociran buxet: 7,00 / 105,41 / 7,00 / 1,50 milioni Kako {to e navedeno vo regulativite na Komisijata (EK) 975/99 i (EK) 976/99, celta na programata EIDHR e da gi promovira ~ovekovite prava, demokratijata i spre~uvaweto konflikti vo tretite zemji. Programata za 2005-2006 godina ima pofokusiran pristap za razlika od porano, i spored toa, sredstvata sega se naso~eni kon po{iroka geografska oblast so pove}e koncentracija okolu tematskite sodr`ini. Generalno, EIDHR celi kon: jaknewe na demokratizacijata, dobroto vladeewe i vladeeweto na pravoto; poddr{ka za otstranuvawe na smrtnata kazna, kako i borba protiv ma~eweto i nekaznuvaweto; poddr{ka na me|unarodnite krivi~ni tri­ bunali i Me|unarodniot krivi~en sud; i, borba protiv rasizmot i ksenofobijata i diskriminacijata na etni~kite malcinstva i domorodcite. Za da bidat celite pojasni i pokoherentni, postaveni se ~etiri tematski kampawi, a tie se:

196

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

• • • •

Kampawa 1: Promocija na pravoto i vladeeweto na pravoto; Kampawa 2: Inicirawe kultura na ~ovekovi prava; Kampawa 3: Unapreduvawe na procesot na demokratizacija; Kampawa 4: Podobruvawe na ednakvostita, tolerancijata i mirot.

Site kampawi }e se sproveduvaat na globalno nivo, na nivo na selektirani regioni i na nivo na odredeni zemji vo ramkite na ovie regioni. Nakratko, }e go opi{eme politi~kiot kontkekst i fokusot na sekoja kampawa vo slednite regioni: • Centralna Azija: Ovoj region }e bide pokrien so kampawite 2 i 3, na regionalno i, kolku {to e mo`no, na dr`avno nivo. Kampawata 2, zastapuvawe na ~ovekovite i gra|anskite prava, }e bide naso~ena kon jaknewe na gra|anskoto op{testvo zaedno so poddr{ka na branitelite na ~ovekovite prava. Kampawata 3 }e celi kon jaknewe na sposobnosta na gra|anskoto op{testvo za u~estvo vo politi~kite procesi i podobruvawe na sostojbata na pe~atenite i elektronskite mediumi. • Azija: Kampawite 2 i 4 se glavnite fokusi na ovoj region. Pod kampawata 2, osven obuka za ~ovekovite prava na klu~nite slu`benici, poseben napor }e se napravi vo kontekst na spre~uvawe na ma~eweto. Ova, isto taka, }e bara da se vklu~at aktivnosti naso~eni kon spre~uvawe na koristeweto na decata za rabota i kako vojnici. Pod kampawata 4, osnovnite pra{awa }e opfatat kastna diskriminacija. Isto taka, kampawata 1 }e bide prioritet so cel da se ohrabrat ponatamo{nite ratifikacii vo regionot na Rimskiot status za Me|unarodniot krivi~en sud i otstranuvawe na primenata na smrtnata kazna. • Supsaharska Afrika: Programata EIDHR za 2004-2006 godina }e go pokrie ovoj region so site kampawi, osobeno so kampawite 3 i 4. Preku kapmawata 3 }e se poddr`at aktivnosti povrzani so nabquduvawe na pred i poizborniot period zaedno so zna~ajni sredstva od EDF. Dopolnitelno }e se poddr`at aktivnosti povrzani so jakneweto na u~estvoto na gra|anskoto op{testvo vo demokratskoto vladeewe, obuka za novinari i razvoj na mediumi. Vo ramkite na kampawata 4 }e se adresiraat pra{awa okolu me|uetni~koto razbirawe i diskriminacija, osobeno od aspekt na promovirawe na postkonfliktno pomiruvawe. Za delovi od regionot, kade postojat problemi povrzani so deca i vooru`eni konflikti, trgovija so deca i `eni i ma~ewe, primenliva }e bide kampawata 2. Isto taka, pra{awa koi }e bidat adresirani vo odredeni zemji se `enskoto obre`uvawe i poddr{ka na

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

197

branitelite na pravata. Na regionalno nivo, kampawata 1 mo`e da poddr`i pridr`uvawe kon Rimskiot status za Me|unarodniot krivi~en sud. • Latinska Amerika, Karibite: Kampawite 2 i 4 }e bidat glavnite fokusi za ovoj region. Vo ramkite na kampawata 2, }e se poddr`at aktivnosti vo nasoka na zastapuvawe na pravata na decata, podigawe na svesta okolu iskustvata so nelegalnata trgovija i obrazovanie za ~ovekovite prava, vklu~uvaj}i i vospostavuvawe regionalna programa za ~ovekovite prava. Kampawata 4 }e celi kon promocija na pravata na domorodcite povrzani so etni~ki konflikti. Vo odnos na indivivualni dr`avi, Haiti i Kuba }e bidat pokrieni so kampawata 3, so cel da se promoviraat demokratskite tekovi i dostapna e postojana poddr{ka za gradeweto demokratija vo Gvatemala. Programite razlikuvaat makroproekti i mikroproekti. Makroproektite se proekti so minimalna poddr{ka vo suma od 300.000 evra za aplikanti od EU i 150.000 evra za organizacii od gra|anskoto op{testvo vo podobnite regioni ili zemjite kade }e se realiziraat proektite. Vo osnova, globalnite i regionalnite proekti }e bidat makroproekti i aplikantite }e bidat tretirani vrz ista osnova, bez razlika dali se od EU ili od regionite podobni za finansirawe. Od druga strana, mikroproekti se proekti so finansiska poddr{ka me|u 10.000 i 100.000 evra dostapni isklu~ivo za lokalni gra|anski organizacii vo ramkite na zemjite koi se podobni za finansirawe. Sepak, lokalnite aplikanti mo`at da rabotat vo partnerstvo so GO od EU. Vo odnos na site proekti, prednost }e imaat, ako e vozmo`no, proektite koi vklu~uvaat organizacii {to gi pretstavuvaat domorodcite ili koi se fokusirani na domorodcite i proekti koi opfa}aat aspekti na promovirawe na celite na spre~uvaweto konflikti i re{avaweto konflikti. Isto taka, posebno vnimanie }e se posveti na toa rodovata ednakvost i pravata na decata da se reflektiraat vo site aktivnosti.

198

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Korisnicite na aktivnostite mora da bidat neprofitni, gra­­|anski organizacii ili visokoobrazovni institucii i

normalno nivnoto sedi{te da bide vo EU ili vo zemjite kade se realiziraat proektite. Tie mo`e da vklu~at regionalni i me|unarodni organizacii, gra|anski organizacii, nacionalni, regionalni ili lokalni vlasti i slu`beni agencii, organizacii na zaednicata i javni ili privatni instituti i operatori i obezbeduva~i na uslugi. Kriteriumite za podobnost jasno }e bidat navedeni vo povicite za podnesuvawe predlozi. Kontakt:

Ms. Malin STAWE (Head of Section) Central management of thematic budget lines EuropeAid - DGA 4 Tel. +32 2 298 7017 Faks +32 2 295 7482 E-po{ta [email protected]

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/europeaid/projects/eidhr/index_ en.htm (general) http://europa.eu.int/comm/europeaid/cgi/frame12.pl (calls for proposals)

5.2.2.12 Protivpe{adiski mini 19 02 04 - U~estvo na Zaednicata vo aktivnostite koi se odnesuvaat na protivpe{adiskite mini Alociran buxet: 16,80 milioni Pravna osnova za finansirawe na ovaa programa se regulativite (EK) 1724/2001 i (EK) 1725/2001, koi go pokrivaat periodot 20022009 godina. Generalno, ovaa programa, koja e komplementarna so minskite {emi vo ramkite na progamite za sorabotka, opfa}a pridones na Zaednicata vo proekti koi se odnesuvaat na antipe{adiskite minski poliwa i aktivnosti za rehabilitcija na `rtvite, otstranuvawe na minite i edukacija za rizikot od minite. Isto taka se poddr`uvaat i aktivnostite na GO koi go pokrenuvaat pra{aweto na problemot so minskite poliwa kade se opfateni i gra|anskite vooru`eni grupi. Op{tata cel na Multigodi{nata strategija za periodot 20052007 godina e da se stigne blisku do nula `rtvi od mini.

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

199

Tematski prioriteti za ovoj period se: namaluvawe na zakanite od minskite poliwa; ubla`uvawe na pateweto na `rtvite i pomo{ za socio-ekonomska reintegracija i zajaknuvawe na lokalnoto i regionalnoto vlijanie vo nasoka na aktivnosti za otstranuvawe na minite. Fokus-zemji vo 2006 godina se Bosna i Hercegovina, Kolumbija, Kamboxa, Gruzija, Jemen, Sudan, Demokratska Republika Kongo, Burundi, Avganistan i Kosovo. Za da mo`at da podnesat pred­ lozi, aplikantite mora da bidat: neprofitni pravni lica; me­ |unarodni javni organizacii i specijalizirani agencii i GO; nivnoto sedi{te da bide vo ramkite na Evropskata Unija ili vo zemjite korisni~ki na pomo{ta (so isklu~ok na me|unarodnite organizacii i agencii). Vo isklu~itelni slu~ai, sedi{teto mo­`e da bide i vo drugi zemji. Maksimalnoto u~estvo na EK e 90%. Kontakt:

Mr Lars-Erik LUNDIN (Head of Unit) Security Policy Directorate General External Relations - A4 Tel. + 32 2 296 5081 Faks + 32 2 295 0580 E-po{ta [email protected]

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/external_relations/mine/intro/index. htm

5.2.2.13 Sorabotka vo ramkite na specifi~ni geografski oblasti Afrika, Karibite i zemjite od Pacifikot (zemji na AKP)

200

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

 Dogovorot od Kotonua Dogovorot od Kotonua, naslednik na poskromnata Konvencija od Lome, gi vodi odnosite me|u EU i zemjite od AKP. Ovoj dogovor e validen dvaeset godini, od mart 2000 do fevruari 2020 godina, i vlegol vo sila vo april 2003 godina. Celiot region na AKP vklu~uva 79 dr`avi, od koi 77 go potpi{ale dogovorot. Kuba ne e potpisnik na dogovorot, dodeka Ju`na Afrika ostanuva so asocijativno ~lenstvo i zatoa ne e podobna za koristewe

sredstva od EDF, iako mo`e da u~estvuva vo instituciite na Kotonou, i ju`noafrikanskite firmi imaat pristap do tenderite EDF i dogovorite vo site drugi zemji od regionot na AKP. Dogovorot od Kotonou e baziran vrz pet nezavisni stolbovi, kade namaluvaweto na siroma{tijata e osnovna tema na site niv: • Seopfatna politi~ka dimenzija - vklu~uvaj}i su{tinsko po~ituvawe na ~ovekovite prava, demokratskite principi i vladeeweto na zakonot; • Pristapi na u~estvo - da se obezbedi vklu~uvawe na gra|anskoto op{testvo vo facilitacijata na gra|anskite akteri vo sproveduvaweto na programite i proektite; • Zajaknat fokus vo namaluvaweto na siroma{tijata vklu~uvaj}i globalna strategija za razvoj i tri horizontalni temi za rodova ednakvost, odr`livost na okolinata i institucionalen razvoj i gradewe kapaciteti; • Nova ramka za ekonomska i trgovska sorabotka - da se promovira integracijata na dr`avite od AKP vo svetskata ekonomija i zajaknuvawe na nivnite kapacitetit; • Reforma na finansiskata sorabotka - novi principi }e bidat fleksibilnite i efikasnite vrski. Partnerskite zemji mora da bidat odgovorni za nivnite politiki i raspredelbite ne se ve}e avtomatski. Gra|anskite akteri }e imaat direkten pristap do finansiskite sredstva. Dogovorot mo`e da bide razgleduvan na sekoi pet godini koga treba da ima dogovo i za finansiskiot protokol. Prvite pregovori okolu revizijata zavr{ija vo fevruari 2005 godina so preporaki da se zajakne efektivnosta i kvalitetot na partnerstvoto me|u AKP i EU. Prilagoduvawata namerno bea ograni~eni i glavno povrzani so oblastite kade EU ima prezemeno obvrski, kako na primer vo sferata na me|unarodnata sorabotka. Isto taka i drugi pra{awa bile naglaseni, me|u niv i Mileniumskite razvojni celi i pofleksibilen i poefektiven pristap kon investiciite i sproveduvaweto. Generalnite na~ela na Dogovorot se naso~eni kon unapreduvawe na vklu~enosta na gra|anskoto op{testvo, ekonomskite i socijalnite akteri i privatniot sektor vo partnerstvata.

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

201

Gra|anskite akteri se ohrabruvaat aktivno da u~estvuvaat vo site aspekti od sorabotkata (formulacija, sproveduvawe i ocenka). Spored Dogovorot, 15% od sredstvata treba da bidat nameneti za gra|anskoto op{testvo i predlogindikativnata programa prezentirana pred Komisijata mora da gi identifikuva podobnite gra|anski akteri vo resursite alocirani za niv. Postoi i Strategija za poddr{ka na zemjata (CSP) za sekoja dr`ava. Ova e alatka koja se koristi za analizirawe na sostojbata na zemjata i prioritetite i ottuka se identifikuvaat merkite za poddr{ka od strana na EK. Nacionalnata indikativna programa (NIP) e del od CSP i taa gi odreduva sektorite koi }e dobijat pomo{, dava opis za vremenskoto sproveduvawe i, ako e relevantno, odreduva kako gra|anskite akteri }e bidat vklu~eni vo sorabotkata. Identifikacijata i podgotovkata na proektite i programite e odgovornost na dr`avite od AKP ili drugi podobni korisnici. Regionalnata indikativna programa (RIP) ima sli~na uloga vo odnos na resursite raspredeleni na {este regioni od AKP. Sekoja zemja od AKP odreduva nacionalen ovlasten sorabotnik (NAO) koj ja pretstavuva zemjata vo site programi poddr`ani od EK. NAO e odgovoren za podgotovka na dogovorite za tenderite, ovlastuvawe na tro{ocite, da obezbedi soodvetno sproveduvawe na proektite i programite i da upravuva so odnosite so gra|anskite akteri. Informacii za NIP i drugi informacii za sekoja zemja mo`at da se najdat na: http://europe.eu.int/comm/development/body/ country/country_en.cfm. Celiot tekst na Dogovorot od Kotonou mo`e da e najde na: http://europa.eu.int/comm/development/body/cotonou/agreement_en.htm.  9-ti Evropski razvoen fond (EDF):

202

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Razvojnata pomo{ od EK za zemjite od AKP, spored Dogovorot od Kotonou, doa|a od EDF, koj se finansira direktno od pridonesite na zemjite ~lenki. Sumite odobreni od zemjite

~lenki zavisat, me|u drugoto, od nivnite BNP i istoriskite vrski so zemjite od AKPP. Op{to zemeno, dostapna e zna~itelna suma pari vo fondot na EDF. Vo sega{niot 9-ti EDF (2000-) dostapni se 13,50 milijardi evra plus okolu 2,5 milijardi evra ostanati od minatite fondovi na EDF. 10-tiot EDF }e obezbedi 22,7 milijardi evra za periodot 2008-20013 godina. Dogovorot od Kotonou poddr`uva nacionalni razvojni strategii so sektorski politiki, toa zna~i deka postojat nekolku individualni proekti i deka pomo{ta e koncentrirana na ograni~en broj sektori. Vo Dogovorot aktivno se promovira koristeweto na „buxetskata poddr{ka“ kako alatka za obezbeduvawe lokalna sopstvenost, pogolemo vlijanie i odr`livost na pomo{ta. Buxetskata poddr{ka zna~i deka EK }e gi uplati parite direktno vo buxetot na zemjite od AKP. Finansiskite resursi na EDF se raspredeluvaat preku dva instrumenti: Fondot za dolgoro~na poddr{ka na razvojot i Fondot za investicii. Fondot za dolgoro~na poddr{ka na razvojot dozvoluva zemjite od AKP da finansiraat {irok spektar na aktivnosti, opfa}aj}i industriski proekti, namaluvawe na dolgovite i humanitarna pomo{. Raspredelbata na resursite }e se pravi vrz osnova na kvantitativni i kvalitativni kriteriumi i so prethodna ocenka na potrebite i postignuvawata na zainteresiranite dr`avi. Nivoto na postignuvawa se meri so cel da se osigura deka dr`avite pravilno }e gi iskoristat resursite. Finansiraweto na proektite sega e zameneto so poddr{ka na sektorski strategii. Zatoa, sega, na primer, vo poleto na zdravstvoto nema da se obezbedi pomo{ samo za gradewe bolnici, tuku pomo{ta }e bide dostapna i za poddr{ka na zdravstvenite politiki. Fondot za investicii finansira razvojni aktivnosti na privatniot sektor. EDF i gra|anskite akteri: Postojat 3 na~ini gra|anskite akteri da bidat del od resursite na EDF alocirani za odredena zemja od AKP ili od region, no, vo princip, sredstvata ne mo`at da se dadat na gra|anski akteri bez prethodno odobruvawe od NAO. Ottkako programa za poddr{ka na gra|anskite akteri e vklu~ena vo NIP na zemjata i ottkako se identifikuvani kriteriumite za izbor

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

203

i prioritetite, povikot za predlozi se objavuva vo lokalnite vesnici. • Programi za gradewe kapacitet na gra|anskite akteri: Aktivnostite mo`e da opfatat napori za podobruvawe na organizacijata i pretstavuvaweto na gra|anskite akteri; za vospostavuvawe sovetodaven mehanizam me|u organizaciite na gra|anskite akteri; da se facilitira vmre`uvaweto; ili da se gradat nivnite kapaciteti za zastapuvawe. • Mikroproekti i programi za decentralizirana sorabotka vo koi postoi silen fokus na direktni akcii koi vodat kon ubla`uvawe na siroma{tijata (~len 70 i 71 od Dogovorot od Kotonou). • U~estvo vo sproveduvaweto na standardnite programi na EDF, na primer, sektorski programi ili razvojni proekti promovirani od nivnite vladi (i vklu~eni vo nacionalnite indikativni programi). EDF u~estvuva vo finasirawe mikroproekti po barawe na dr`avite od AKP. Programite za mikroproekti pokrivaat mali proekti koi }e imaat ekonomsko ili socijalno vlijanie vrz `ivotite na lu|eto i lokalnite zaednici, gi zadovoluvaat doka`anite prioritetni potrebi i se prezemeni po inicijativa i so aktivno u~estvo na lokalnite zaednici koi }e imaat korist od tie proekti. U~estvoto na EDF nema da bide pove}e od 75% i ostatokot treba da se obezbedi od zasegnatite lokalni zaednici (vo natura ili vo forma na uslugi ili gotovina koja treba da soodvetstvuva so sposobnosta za pridones). Vo odredeni uslovi, zemjite od AKP mo`at da pridonesat so finansiski sredstva ili preku koristewe dr`avna oprema ili uslugi. Maksimumot od 75% od EDF ne se odnesuva za tehni~ka pomo{, koja voobi~aeno se obezbeduva od individualni eksperti ili evropski GO. Prioritet se dava na proektite koi vodat kon zaedni~ka korist so socioekonomsko vlijanie vrz lokalnite zaednici i aktivnostite treba da se inicirat i upravuvaat od korisnicite.

204

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

U~esnicite vo mikroproektite mo`at da bidat: lokalni vlasti, grupi ili zdru`enija; instituti ili kompanii koi slu`at na zaednicata; grupi ili zdru`enija koi promoviraat razvoj; federacii i mre`i; i, privatni subjekti, osobeno MSP.

GO zainteresirani za direktno ili indirektno u~estvo (na primer, preku lokalni partneri) vo programata za mikroproekti treba da kontaktiraat so lokalnata delegacija na EK i nadle`niot NAO ili EuropeAid - C1 Geographical coordination and supervision for ACPs Mr Jose Luis Trimino Peres, Tel: +32 2 299 0823, Faks: +32 2 299 6191, E-po{ta: [email protected]. Buxetski stavki na EU koristeni za proekti predlo`eni od gra|anski akteri od AKP i od regionite vo razvoj: Detali za ovie programi }e najdete vo ramkite na buxetskite stavki. Samo evropski partneri mo`e da apliciraat za buxetskata stavka 21 02 03; proektite vo ramkite na drugite buxetski stavki mo`at da bidat predlo`eni od gra|anski akteri vo zemjite od AKP. • Pridones na Zaednicata kon {emi koi se odnesuvaat na zemjite vo razvoj sprovedeni od gra|anski organizacii (buxetska stavka: 21 02 03); • Proizvodi mobilizirani preku Konvencijata za pomo{ vo hrana (buxetska stavka: 21 02 01); • Druga pomo{ vo forma na proizvodi, operacii za poddr{ka, sistemi za rano predupreduvawe i transport, distribucija i merki za nabquduvawe na sproveduvaweto (buxetska stavka: 21 02 02); • Demokratija i ~ovekovi prava (buxetska stavka 19.04.02, 19.04.04, 19.04.05); • Pomo{ za naseluvawe i reproduktivna zdravstvena gri`a (buxetska stavka: 21 02 07 03); • Borba protiv bolesti (HIV/SIDA, malarija, tuberkuloza) (buxetska stavka: 21 02 07 02); • Decentralizirana sorabotka (buxetska stavka: 21 02 13); • Okolinata vo zemjite vo razvoj (buxetska stavka 21 02 05); • Integrirawe na rodovite pra{awa vo razvojnata sorabotka (buxetska stavka: 21 02 06); • Rehabilitacija i rekonstrukcija vo zemjite vo razvoj, osbeno vo zemjite od AKP (buxetska stavka: 21 03 20).

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

205

Slednite programi se, isto taka, poddr`ani so buxetot na EK: • Itna pomo{ - AKP zemji (Dogovorot od Kotonou - ~len 72), (buxetska stavka 21 03 07); • Pomo{ za begalcite - zemji na AKP, (Dogovorot od Kotonou ~len 72), (bixetska stavka 21 03 09). Za op{ti informacii za EDF i Kotonou, kontaktirajte so EuropeAid, Unit C - ACP. Momentalno rakovoditel na oddelot e Mr Gary Quince, Tel. +32 2 295 4859, Faks +32 2 299 2902, e-po{ta [email protected].. Isto taka postoi i Sekretarijat na AKP vo Brisel, koj e korisen izvor na informacii: General Secretariat of the ACP Group of States, 451 Avenue Georges Henri, B-1200 Brussels, email: [email protected], Tel: +32 2 743 06 00, Faks: +32 2 735 55 73, Veb-stranica: http://www.acpsec.org/ Sekretarijatot na AKP i Evropskiot centar za upravuvawe so razvojni politiki (ECDPM) zaedni~ki go podgotvija Dogovorot od Kotonou: Prira~nikot za gra|anskite akteri e dostapen na veb-stranicata na ECDPM: http://www.ecdpm.org/

Latinska Amerika i Azija 19 10 01 - Finansiska i tehni~ka sorabotka so aziskite zemji vo razvoj 19 10 02 - Politi~ka, ekonomska i kulturna sorabotka so aziskite zemji vo razvoj Alociran buxet: 331,87 i 91,00 milioni

19 09 01 - Finansiska i tehni~ka sorabotka so zemjite vo razvoj od Latinska Amerika 19 09 02 - Politi~ka, ekonomska i kulturna sorabotka so zemjite vo razvoj od Latinska Amerika 206

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Alociran buxet: 213,11 i 84,00 milioni

Slednite zemji na ALA se podobni za finansirawe preku ovie buxetski stavki: Avganistan, Argentina, Banglade{, Burma, Butan, Bolivija, Brazil, Kamboxa, ^ile, Kina, Kolumbija, Kosta Rika, Kuba, El Salvador, Ekvador, Gvatemala, Honduras, Indija, Indonezija, Laos, Malezija, Maldivi, Meksiko, Mongolija, Mjanmar, Nepal, Severna Koreja, Nikaragva, Pakistan, Panama, Paragvaj, Peru, Filipini, [ri Lanka, Tajland, Urugvaj, Venecuela, Vietnam i Jemen.  Finansiska i tehni~ka sorabotka: Buxetska stavka 19 10 01 (so aziskite dr`avi) e nameeneta za razvojni {emi vo aziskite zemji vo razvoj, osobeno vo najsiroma{nite. Celta e da se re{at makroekonomskite i sektorskite problemi i da se promovira institucionalen napredok zaedno so ekonomska organizacija. Isto taka, va`na cel e jakneweto na gra|anskoto op{testvo vo zasegnatite dr`avi. Poliwa na interes spored ovaa programa se: operacii za demokratizacija, pristap do obrazovanie za decata i `enite; okolinata, vklu~uvaj}i gi tropskite {umi; kampawi protiv droga i SIDA; regionalna sorabotka; merki za rekonstrukcija; diskriminacija na `enite i eksploatacija na decata; politika za za{tita na potro{uva~ite; pravata na ranlivite grupi; spre~uvawe katastrofi; i, ~ovekovi prava, demokratija i vladeewe na pravoto. Se poddr`uvaat i aktivnosti za informirawe i obuki, kako {to e pogolemata upotreba na informaciite i komunikaciskite tehnologii vo proektite. Vo ovoj kontekst treba da se zabele`i deka merkite za podigawe na svesta okolu sorabotkata na EU so aziskite zemji vo razvoj se, isto taka, dobredojdeni vo ramkite na ovaa buxetska stavka. Bidej}i razvojot na gra|anskotoo op{testvo e va`na cel, posebno vnimanie se posvetuva na aktivnostite na gra|anskite organizacii koi promoviraat i gi branat pravata na ranlivite grupi, kako {to se `enite, decata, etni~kite malcinstva i hendikepiranite lica. Na krajot, del od ovie sredstva se naso~uvaat kon operacii koi im pomagaat na lu|eto od Isto~en Timor. Balkanski gra|anski praktiki [#3]

207

Koristeweto na ovaa buxetska stavka zavisi od nabquduvaweto na principite koi mo`at da spre~at dejstvuvawe na Evropskata Unija. Nedostatokot od akcija za da se spre~i te{koto nasilstvo vrz `enite (kamenuvawe, zapaluvawe, siluvawe, javno kaznuvawe) }e pretstavuva pri~ina da se prekine pomo{ta obezbedena od EU.

208

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Buxetskata stavka 19 09 01 (so zemjite od Latinska Amerika) e nameneta za pokrivawe razvojni {emi vo zemjite vo razvoj vo Latinska Amerika, osobeno najsiroma{nite. Finansiskata pomo{ e nameneta glavno za najmarginaliziranite sloevi na populacijata za proekti, kako {to se: okolina, tropski {umi; obrazovanie za `enite i decata; polova ednakvost; uli~ni deca; potro{uva~ka politika; demokratizacija; regionalna sorabotka; spre~uvawe katastrofi; merki za rekonstrucija; i mirovniot proces vo Kolumbija i procesot na demokratizacija na Kuba. Genralno, celta e da se pomogne vo institucionalnata sorabotka i pomo{ pri konsolidacija na demokratijata i vladeeweto na pravoto. Vo ovoj kontekst, akcent se stava na operaciite za podobruvawe na pravnite i ekonomskite strukturi i operacii koi opfa}aat institucionalen razvoj i sorabotka so EU. Isto taka, se pokrivaat i merki za podigawe na svesta okolu sorabotkata na EU so zemjite vo razvoj od Latinska Amerika. Drugi op{ti celi vklu~uvaat borba protiv siroma{tijata i socijalnata isklu~enost, podobreni obrazovni standardi, zdravstvena i transportna infrastruktura i poddr{ka na regionalnata integracija i integrirani pristapi (povrzuvawe na ekonomskiot napredok so socijalniot razvoj i za{titata na okolinata i potro{uva~ite). Se poddr`uvaat i aktivnosti za informacii i obuka, kako {to e pogolema upotreba na informaciite i komunikaciskite tehnologii vo site oblasti na dejstvuvawe. Na krajot, ovaa programa poddr`uva aktivnosti na GO koi promoviraat i branat prava na ranlivite grupi, kako {to se `enite, decata i etni~ki malcinstva, na primer, akcii naso~eni kon pomagawe na `enite i organizaciite na `enite za namaluvawe na rodovite neednakvosti vo op{testvoto i borba protiv diskriminacijata na `enite vo op{testvoto. Sepak, investiciite vo zemji tradicionalno naseleni so domorodci ili drugi lokalni zaednici i drugi proekti koi zna~ajno vlijaat na nivniot `ivot i socijalna organizacija, ne

treba da se realiziraat bez prethodna konsultacija so niv. Isto taka, koristeweto na ovie sredstva zavisi od pridr­`u­ vaweto kon demokratskite na~ela navedeni vo dogovorite za sorabotka. Nedostatokot od akcija za da se spre~i te{koto nasilstvo vrz `enite (kamenuvawe, zapaluvawe, siluvawe, javno kaznuvawe) }e pretstavuva pri~ina da se prekine pomo{ta obezbedena od EU. Najmalku 10% od ovie sredstva }e se koristat za politiki za okolinata koi proizleguvaat od Agendata 21, dogovor od Konferencijata na Obedintetite nacii za okolina i razvoj, odr`ana vo Rio de @aneiro od 3 do 14 juni 1992 godina. Tuka spa|at proekti za obnovliva energija, facilitacija na transferot na obnovlivata energija na EU i drugi tehnologii povrzani so toa. Vlijanieto na razvojnite {emi vrz okolinata se nabquduva i ocenuva i rezultatite se objavuvaat vo godi{niot izve{taj za procenka.  Ekonomska sorabotka: Buxetskata stavka 19 10 02 (so aziskite zemji) e nameneta za pokrivawe razli~ni operacii vo forma na tehni~ka pomo{, obuka, transfer na tehnologija i institucionalna poddr{ka vo oblastite, kako {to se promocija na trgovijata, energijata, okolinata i upravuvaweto. Podobruvaweto na ekonomskiot, socijalniot, kulturniot, pravniot i regulatorniot kontekst i facilitacijtata na ekonomskite odnosi i trgovijata me|u Evropskata Unija i Azija se od poseben interes za ovaa programa, kako {to se i drugi pra{awa povrzani so ekonomijata, a toa se: integrirawe na najmalku razvienite zemji vo multilateralniot trgovski sistem, vklu~uvaj}i gi nivnite sposobnosti da u~estvuvaat vo STO; gradewe na kapacitetite, osobeno vo odnos na transfer na znaewe i sorabotka me|u delovnite igra~i; promocija na klima na ekonomska ekspanzija; zgolemena upotreba na informati~ki i komunikaciski tehnologii; i, promocija na socijalno odgovorni biznisi i regionalna integracija. Isto taka, vo ramkite na poddr{kata na transferot na tehni~ko znaewe se finansira transferot na obnovliva energija od EU i tehnologii povrzani so toa. Balkanski gra|anski praktiki [#3]

209

Del od programata e namenet za promocija na ~ovekovite prava, demokratija i vladeewe na pravoto. Koristeweto na ovie sredtsva zavisi od nabquduvaweto na principite postaveni od Evropskata Unija. Na krajot, nabquduvaweto na vlijanieto na regionalnata integracija vo relevantnite oblasti isto spa|a pod ovaa programa. Ovie fondovi se dostapni za gra|anski organizacii, priznaeni politi~ki fondacii i ekonomski i socijalni grupi, kako {to se zdru`enija na rabotnici, mali i sredni pretprijatija, zemjodelstvo i potro{uva~i i organizacii za za{tita na okolinata, trgovski asocijacii i organizacii sli~ni na trgovskite asocijacii. Buxetskata stavka 19 09 02 e nameneta za pokrivawe razli~ni merki, kako {to se tehni~ka pomo{, transfer na tehnologija vo zemjite vo razvoj od Latinska Amerika. Poddr{ka se obezbeduva za regionalna integracija, kulturna sorabotka, obrazovanie, obuka, delovna sorabotka (osobeno vo odnos na institucionalna poddr{ka vo poleto na trgovskata promocija), energija (obnovliva energija i tehnologija povrzana so toa), okolina i upravuvawe. Glavnata cel e da se podobri ekonomskiot, socijalniot, kul­ turniot, pravniot i regulatorniot kontekst i facilita­ cijtata na ekonomskite odnosi i trgovijata me|u Evropskata Unija i Latinska Amerika. Drugi celi se: integrirawe na najmalku razvienite zemji vo multilateralniot trgovski sistem, vklu~uvaj}i gi nivnite sposobnosti da u~estvuvaat vo STO; transfer na znaewe i promocija na sorabotkata me|u delovnite akteri; promocija na klima na ekonomska ekspanzija; poddr{ka za trgovskite asocijacii, GO i lokalnite inicijativi so cel da se nabquduva vlijanieto na evropskite investicii vrz nacionalnata ekonomija (osobeno kodeksi na odnesuvawe i sektorkski dogovori koi vklu~uvaat po~ituvawe na trudot, okolinata, socijalnite i ~ovekovite prava); i, promocija na socijalno odgovorni biznisi, vklu~uvaj}i transfer na tehni~ko znaewe za ~isti tehnologii.

210

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Osven ovie buxetski stavki, finansirawe se obezbeduva za sorabotka me|u EU i ALA i preku slednite programi:

Azija pro eko II: Ovaa programa e naso~ena kon za{tita na urbanata okolina preku sozdavawe partnerstva i mre`i. Sredstva se dostapni za partnerstva me|u EU i Azija, partnerstva za promocija na zaedni~ki tehnologii, najdobri primeri, politiki, merki i gradewe kapaciteti vo korist na aziskata urbana populacija. Vo odnos na podnesuvawe predlozi ima samo eden kraen rok za podnesuvawe predlog-proekti vo 2006 godina, a toa e 1 juni 2006 godina. Programata e dostapna za javni i neprofitni organizacii od Azija i od EU. Za pove}e inforamcii, videte na:http://europa.eu.int/comm/europeaid/ projects/asia-pro-eco2/index_en.htm. Urb-AL: Ova e programa za sorabotka za poddr{ka na vospostavuvaweto partnerstva me|u lokalnite vlasti vo gradovite, urbanite oblasti i drugi regioni vo EU i Latinska Amerika. Od 1995 g. Urb-AL soedinil pove}e od 450 lokalni vlasti okolu proekti koi imaat vlijanie vrz razli~ni pra{awa, kako {to se droga, okolina, gra|ansko u~estvo, namaluvawe na siroma{tijata, transport, bezbednost, gradsko planirawe, ekonomski razvoj, informati~ko op{testvo i demokratija. Mre`ite dejstvuvaat kako postojani ramki za sorabotka od sekakov vid, osobeno vo zaedni~ki proekti kade se vklu~eni zdru`enija, univerziteti, kulturni, nau~ni i tehni~ki centri, firmi i GO. Za podetalni informacii za ovaa programa: Epo{ta: [email protected]; Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/europeaid/projects/urbal/index_en.htm. Programa Azija ITC (II faza): Azija ITC e programa za povrzuvawe na Evropa i Azija vo odnos na baraweto inovacii i kompatibilni re{enija vo ITC. Ovaa programa sega e zatvorena. Sepak ,od 2005 godina proekti, koi posvetuvaat posebno vnimanie na malite i srednite pretprijatija (MSP) i ja prepoznavaat klu~nata uloga na informati~kiot i tehnolo{kiot sektor vo promovirawe na trgovijata i investiciite i zaedni~koto razbirawe me|u EU i Azija, }e bidat finansirani preku programata Aizija-invest. Za dopolnitelni informacii, posetete ja: http://europa.eu.int/ comm/europeaid/projects/asia-invest/html2002/main.htm. Azija-link: Ovaa programa ima za cel promovirawe regionalni i multilateralni vmre`uvawa me|u visokoobrazovnite institucii vo EU i Azija so stavawe akcent na poddr{kata na

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

211

novi i postoe~ki partnerstva i vrski me|u visokobrazovnite institucii na EU i Azija. Za pove}e informacii, E-po{ta: [email protected], Veb-stranica: http://europa. eu.int/comm/europeaid/projects/asia-link/index_en.htm. Povicite za predlozi za grantovi i tenderi za proektite na ALA se objavuvaat na veb-stranicata na EuropeAid: http://www. europa.eu.int/comm/europeaid/cgi/frame12.pl. Kontakt:

Mr Vincent PIKET (Head of Unit) EuropeAid - D2, Asia Tel. +32 2 299 0430 Faks +32 2 298 4863 E-po{ta [email protected], [email protected]

Mr Riccardo Gambini (Head of Unit) EuropeAid - B2, Latin America Tel. +32 2 299 1760 Faks +32 2 299 1080 E-po{ta [email protected] Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/europeaid/projects/asia/index_ en.htm (Asia) http://europa.eu.int/comm/europeaid/projects/amlat/index_ fr.htm (Latin America)

212

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

GLAVA 6

Pretpristapna pomo{, Pomo{ za Zapaden Balkan, Evropska sosedska politika 6.1 PRETPRISTAPNA POMO[ Programite pod FARE, KARDS, SAPARD i ISPA, kako i pomo{ta za Turcija, }e bidat operativni do krajot na 2006 godina, koga tie site zaedno }e bidat soedineti vo noviot Instrument za pretpristapna pomo{ (IPA).

6.1.1 INSTRUMENT ZA PRETPRISTAPNA POMO[ IPA (IPA) Kako del od podgotovkata za novata finansiska ramka 20072013, vo septemvri 2004 godina, od strana na Komisijata, pred Evropskiot parlament i pred Sovetot be{e prezentiran noviot Instrument za pretpristapna pomo{ (IPA). Regulativata na Sovetot (EK) 1085/2006 za IPA se usvoi na 17 juli 2006 godina. Vo ramkite na IPA, zemjite korisni~ki }e bidat podeleni vo dve kategorii: • Potencijalni zemji kandidati (Albanija, Bosna i Hercegovina, Crna Gora i Srbija, vklu~uvaj}i go i Kosovo) koi }e prodol`at da dobivaat pomo{ spored sega{nite celi i prioriteti na KARDS. • Zemji kandidati (Hrvatska, Turcija i Republika Makedonija) koi }e dobivaat sli~na pomo{ i ponatamo{na pomo{ vo

Programite pod FARE, KARDS, SAPARD i ISPA, kako i pomo{ta za Turcija, }e bidat operativni do krajot na 2006 godina, koga tie site zaedno }e bidat soedineti vo noviot Instrument za pretpristapna pomo{ (IPA).

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

213

Vo ramkite na IPA, zemjite korisni~ki }e bidat podeleni vo dve kategorii: • Potencijalni zemji kandidati (Albanija, Bosna i Hercegovina, Crna Gora i Srbija, vklu~uvaj}i go i Kosovo) • Zemji kandidati (Hrvatska, Turcija i Republika Makedonija)

odnos na implementacijata i podgotovkata za strukturni, ruralni i razvojni fondovi po pristapot vo EU.

Oblasti koi }e se poddr`at so IPA Pomo{ta }e bide nameneta za zemjite kandidati i potencijalni kandidati za poddr{ka vo slednite oblasti: • Jaknewe na demokratskite institucii, kako i vladeewe na pravoto, vklu~uvaj}i i nejzina primena; • Promocija i za{tita na ~ovekovite i osnovnite slobodi i po~ituvawe na pravata na malcinstvata, promocija na rodovata ednakvost i nediskriminacija; • Reformi vo javnata administracija, vklu~uvaj}i vospostavuvawe sistem koj }e ovozmo`i decentralizacija na upravuvaweto so pomo{ta nameneta za zemjite korisnici; • Ekonomski reformi; • Razvoj na gra|anskoto op{testvo; • Socijalna vklu~enost; • Pomiruvawe, merki za gradewe doverba i rekonstrukcija; • Regionalna i me|ugrani~na sorabotka. Za zemjite kandidati dopolnitelno }e se poddr`at slednite oblasti: • Usvojuvawe i sproveduvawe na acquis communautaire; • Poddr{ka za razvojnite politiki, kako i podgotovka za sproveduvawe i upravuvawe so zaedni~kite politiki na Zaednicata za zemjodelstvo i kohezija. Za potencijalnite zemji kandidati dopolnitelno }e se poddr`uvaat slednite oblasti : • Progresivno usoglasuvawe acquis communautaire; • Socijalen, ekonomski i teritorijalen razvoj, vklu~uvaj}i i aktivnosti povrzani so infrastruktura i investicii, osobeno vo oblastite od regionalen karakter, razvoj na ~ove~kite resursi i ruralen razvoj.

214

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

5 Komponenti na IPA So namera na najefikasen na~in da se postignat celite na sekoja zemja, IPA se sostoi od pet razli~ni komponenti: 1. Tranziciska pomo{ i gradewe institucii 2. Me|ugrani~na sorabotka Prvite dve komponenti }e bidat dostapni za site zemji korisni~ki (kandidati i potencijalni kandidati), so cel da im se pomogne vo procesot na tranzicija i pribli`uvaweto kon EU, kako i da se ohrabri regionalnata sorabotka me|u niv.

5 Komponenti na IPA 1. Tranziciska pomo{ i gradewe institucii 2. Me|ugrani~na sorabotka 3. Regionalen razvoj 4. Razvoj na ~ove~ki resursi 5. Ruralen razvoj

3. Regionalen razvoj 4. Razvoj na ~ove~ki resursi 5. Ruralen razvoj Komponentata za regionalen razvoj, komponentata za razvoj na ~ove~ki resursi i komponentata za ruralen razvoj }e bidat dostapni samo za zemjite kandidati. Ovie komponenti se napraveni za da im pomognat na zemjite kandidati vo sproveduvaweto na zemjodelskata i koheziskata politika na EU po ~lenstvoto vo EU. Ova bara od zemjite da imaat administrativen kapacitet i sturukturi za prezemawe odgovornost za upravuvawe so pomo{ta. Vo slu~ajot so potencijalnite zemji kandidati vakvi merki }e se sproveduvaat preku tranziciskata pomo{ i komponentata za gradewe na instituciite.

Politi~ka i strate{ka ramka za pomo{ Op{tite politi~ki prioriteti za pretpristapnata faza se postaveni vo evropskoto i pristapnoto partnerstvo, vo godi{nite izve{tai na zemjite i vo strate{kiot dokument za pro{iruvawe koi se prezentiraat pred Sovetot i pred Evropskiot parlament sekoja godina.

Finansiski iznos Vo odnos na finansiskata raspredelba, IPA }e obezbedi vkupno 11,468 milijardi evra za periodot 2007 -2013 godina. Balkanski gra|anski praktiki [#3]

215

Sekoja godina Komisijata gi informira Evropskiot parlament i Sovetot za nejzinite nameri vo odnos na podelbata na vkupnata finansiska pomo{. Za ovaa cel, za sekoja zemja i komponenta napraveni se multigodi{ni indikativni finansiski ramki, koi se trigodi{ni ramki.

Vo odnos na finansiskata raspredelba, IPA }e obezbedi vkupno 11,468 milijardi evra za periodot 2007 -2013 godina.

Multigodi{na indikativna finansiska ramka (MIFF) Multigodi{nata indikativna finansiska ramka (MIFF) za Instrumentot za pretpristapna pomo{ e napravena za obezbeduvawe informacii za indikativna podelba na vkupniot paket na IPA predlo`en od Komisijata spored ~lenot 5 od regulativata IPA (EK) 1085/20006. Ovaa ramka dejstvuva kako vrska me|u politi~kata ramka vo odnos na pro{iruvaweto i buxetskiot proces.

Prezentacija na brojkite Tabelata podolu gi dava brojkite opi{ani pogore vo sega{ni ceni i vo milioni evra. Tabelata ja poka`uva raspredelbata po zemji i komponenti, kako i regionalnite i multidr`avnite programi i tro{oci za poddr{ka.

Paket za regionalni i horizontalni programi Regionalnata i multidr`avnata programa }e opfati aktivnosti sli~ni na regionalnata programa na KARDS i multidr`avniot paket na FARE i pretpristapnite instrumenti za Turcija. Nivoto na finansirawe e takvo {to dvata vida na dejstvuvawe se mo`ni. Od 2006 godina zgolemeno e vklu~uvaweto na me|unarodnite finansiski institucii vo pretristapnata faza, vklu~uvaj}i tuka i novi instrumenti za energetska efikasnost. Brojkite ja poka`uvaat zgolemenata potreba od vakvi programi. Programite finansirani so ovoj paket }e bidat komplementarni so nacionalnite programi i edinstveno }e bidat podobni ako obezbedat dodadena vrednost na pretpristapniot proces.

216

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Multigodi{na indikativna finansiska ramka: podelba na Instrumentot za pretpristapna pomo{ za periodot 2008-2010 alociran po zemji i komponenti Zemja

Komponenta

2007

2008

2009

2010

TURCIJA

Tranziciona pomo{ i gradewe institucii

252,2

250,2

233,2

211,3

HRVATSKA

Republika Makedonija

SRBIJA

CRNA GORA

KOSOVO

BOSNA i HERCEGOVINA

Me|ugrani~na sorabotka

6,6

8,8

9,4

9,6

Regionalen razvoj

167,5

173,8

182,7

238,1

Razvoj na ~ove~ki resursi

50,2

52,9

55,6

63,4

Ruralen razvoj

20,7

53,0

85,5

131,3

Vkupno

497,2

538,7

566,4

653,7

47,6

45,4

45,6

39,5

Me|ugrani~na sorabotka

9,7

14,7

15,9

16,2

Regionalen razvoj

44,6

47,6

49,7

56,8

Tranziciska pomo{ i gradewe institucii

Razvoj na ~ove~ki resursi

11,1

12,7

14,2

15,7

Ruralen razvoj

25,5

25,6

25,8

26,0

Vkupno

138,5

146,0

151,2

154,2

41,6

39,9

38,1

36,3

Me|ugrani~na sorabotka

4,2

5,3

5,6

5,7

Tranziciska pomo{ i Gradewe institucii Regionalen razvoj

7,4

12,3

20,8

29,4

Razvoj na ~ove~ki resursi

3,2

6,0

7,1

8,4

Ruralen razvoj

2,1

6,7

10,2

12,5

Vkupno

58,5

70,2

81,8

92,3

178,5

179,4

182,6

186,2

Me|ugrani~na sorabotka

8,2

11,5

12,2

12,5

Vkupno

186,7

190,9

194,8

198,7

Tranziciska pomo{ i gradewe institucii

27,5

28,1

28,6

29,2

Me|ugrani~na sorabotka

3,9

4,5

4,7

4,8

Vkupno

31,4

32,6

33,3

34,0

60,7

62,0

63,3

64,5

Tranziciska pomo{ i gradewe institucii

Tranziciska pomo{ i gradewe institucii Me|ugrani~na sorabotka

2,6

2,7

2,8

2,8

Vkupno

63,3

64,7

66,1

67,3

Tranziciska pomo{ i gradewe institucii

58,1

69,9

83,9

100,7

Me|ugrani~na sorabotka

4,0

4,9

5,2

5,3

Vkupno

62,1

74,8

89,1

106,0

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

217

ALBANIJA

Tranziciska pomo{ i gradewe institucii

54,3

61,1

70,9

82,7

Me|ugrani~na sorabotka

6,7

9,6

10,3

10,5

Vkupno

61,0

70,7

81,2

93,2

Vkupno programi po zemji

1098,7

1188,6

1263,9

1399,4

Regionalni i horizontalni programi

100,7

140,7

160,0

157,7

ADMINISTRATIVNI TRO[OCI

55,8

54,0

56,5

64,6

1255,2

1383,3

1480,4

1621,7

VKUPNO

Kontakt: Anne-Marie MASKAY – WALLEZ IPA coordination DG Enlargement Unit D1- Financial instrument coordination Tel. +32 2 2992350 E-po{ta: [email protected] Rainer EMSCHERMANN Kontakt-to~ka IPA, Pra{awa okolu Zapaden Balkan i finansika kontrola vo odnos na glava 32 GD Pro{iruvawe Unit D1- Financial instrument coordination Tel. +32 2 2981707 E-po{ta: [email protected] Veb-stranica : ttp://ec.europa.eu/enlargement/financial_ assistance/ipa/index_en.htm

6.1.2 CENTRALNA I ISTO^NA EVROPA Pretpristapna pomo{ za Romanija (22 02 01 01) Pretpristapna pomo{ za Bugarija (22 02 01 02) Pretpristapna pomo{ za Hrvatska (22 02 01 03) Me|ugrani~na sorabotka za centralna i isto~na Evropa (22 02 02) Alociran buxet: 447,42/247,3 /60,1 /100,00 milioni 218

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

6.1.2.1 Programa FARE Programata FARE e eden od trite pretpristapni instrumenti finansirani od Evropskata komisija so cel da im se pomogne na zemjite kandidati vo nivnite podgotovki za ~lenstvo vo Evropskata Unija. Po pro{iruvaweto vo 2004 godina, osum od deset podobni zemji sega se zemji ~lenki na EU i, spored toa, Bugarija i Romanija ostanuvaat edinstvenite korisnici na programata FARE za novite proekti od ovie zemji. Po zapo~nuvaweto na pregovorite za ~lenstvo me|u EU, Hrvatska i Turcija na 3.10.2005 godina i Hrvatska stana podobna za koristewe na site tri pretpristapni finansiski instrumenti (FARE, IPA i SAPARD). Turcija se finansira so posebna buxetska stavka 22 02 04 (podole ima detalen opis). Sega{nata finansiska ramka 2000-2006 dostignuva suma od 1,56 milijardi evra godi{en buxet (spored cenite vo 1999 g.). Razli~ni merki se koristat za pomo{ pri distribucijata na sredstvata vo oblasti kade e potrebna najgolema poddr{ka: pretpristapni prioriteti se postaveni vo pristapnite partnerstva, koi gi adresiraat glavnite problemi na sekoja zemja kandidat i dostapnite resursi. Dopolnitelno, vremenska tabela za podgotovka na za~lenuvaweto e postavena vo nacionalnite programi za usvojuvawe na Acquis. Finansiskata poddr{ka e bazirana vrz principot na ednakov tretman, nezavisno od predvidenoto vreme na ~lenstvo, so posebno vnimanie posveteno na zemjite so najgolemi potrebi. Zatoa podgotvenite patokazi za Bugarija i Romanija vo 2002 godina vklu~uvaat zgolemena pretpristapna pomo{ so cel da se zabrza procesot za ~lenstvo vo EU na ovie zemji. Dogovorot za ~lenstvo be{e potpi{an od zemjite ~lenki na EU, Bugarija i Romanija na 25 april 2005 godina i se o~ekuva zemjite da pristapat vo EU vo 2007 godina.

Programata FARE e eden od trite pretpristapni instrumenti finansirani od Evropskata komisija so cel da im se pomogne na zemjite kandidati vo nivnite podgotovki za ~lenstvo vo Evropskata Unija.

Postojat dva vida prioriteti za aktivnostite predvideni so programata FARE:

FARE I – Gradewe na instituciite (okolu 30% od resursite)

Jakneweto na institucionalnite i administrativnite kapa­­citeti na zemjite kandidati e klu~noto barawe za

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

219

pro{iruvaweto, so cel zemjite da go usvojat, sprovedat i da se pridr`at kon acquis. Ova bara modernizacija na nivnite administrativni i sudski i, vo nekoi slu~ai, kompletno novi administrativni strukturi. Gradeweto na instituciite glavno se realizira preku slednite programi, so posben akcent staven vrz transferot na znaewe (know-how): • Spogodbi za zbratimuvawe na ministerstva, institucii, profesionalni organizacii (na primer, sudski i socijalni partneri), agencii, evropski i regionalni tela i lokalni vlasti, osobeno preku delegirawe slu`benici od zemjite ~lenki, dopolnuvani, po potreba, so kratkoro~ni zada~i i obuki; • Tehni~ka poddr{ka za acquis preku TAIEKS (Kancelarija za tehni~ka poddr{ka i razmena na informacii); • Pomo{ za razvoj na kapacitetite za obuka na javnata administracija na centralno i regionalno nivo. FARE, isto taka, poddr`uva gradewe na instituciite preku inves­ticii, odnosno poddr{ka na klu~nite regulativni institucii. Sevkupno, celta e da se sprovede za~lenuvaweto i da se podgotvi u~estvoto vo politikite na EU i da se ispolnat kriteriumite od Kopenhagen, odnosno stabilnost na instiuciite koi ja garantiraat demokratijata, vladeeweto na pravoto, ~ovekovite prava i po~ituvawe na malcinstvata. Osven pomo{ta koja im se obezbeduva na vladite za ovaa cel, isto taka, finansiska i tehni~ka pomo{ se obezbeduva za gra|anskite organizacii so cel da se: poddr`i demokratijata i vladeeweto na pravoto, zajaknat institucionalnite kapaciteti na GO i socijalnite partneri i da se poddr`i vklu~uvaweto i u~estvoto na site poedinci i grupi.

FARE II – Investirawe vo ekonomskata i socijalnata kohezija (okolu 70% od resursite)

220

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Ekonomskata i socijalnata kohezija se promovira so cel da im se pomogne na zemjite kandidati da gradat funkcionalna pazarna ekonomija i da se spravat so pazarnite sili na EU i pritisokot od konkurencijata. Ottuka FARE II bara od pretprijatijata i infrastrukturata na zemjite kandidati da gi zadovolat

standardite na Zaednicata i da vospostavat funkcionalni, institucionalni i regulativni ramki. Nacionalnite prioriteti i programi na sekoja zemja postaveni se vo Nacionalniot razvoen plan, koj pretstavuva seopfatna strategija za podobruvawe na konkurentnosta i, od druga strana, da se namalat vnatre{nite nekonzistentnosti. Ovie planovi gi pravat samite zemji kandidati i se o~ekuva programite da se sprovedat ne samo od nacionalnite vlasti, tuku, isto taka, i od lokalnite i od regionalnite vlasti. Relevantni gra|anski organizacii mo`at, isto taka, da u~estvuvaat vo ovoj proces. FARE ne poddr`uva investiciski proekti vo oblastite kako {to se transport, okolina ili zemjodelstvo, osven regulatorna infrastruktura koja ne e podobna za ISPA i SAPARD.

Multidr`avni programi FARE:

Pomo{ta vo ramkite na multidr`avnite programi se integrira vo nacionalnite programi i zatoa tie se dostapni samo ako se doka`e nivnata soodvetnost ili koga tie se najefektivniot na~in za postignuvawe odreden rezultat. Ottuka nekoi programi prodol`uvaat da se sproveduvaat, pogolemite se tie {to gi promoviraat MSP. Ovie uslugi za MSP bea razvieni zaedno so me|unarodnite finansiski institucii so cel da se ohrabrat posredni~kite banki vo obezbeduvaweto finansiski sredstva za MSP vo partnerskite zemji. Isto taka, postojat i drugi multidr`avni programi, osobeno vo oblastite na op{tinskata infrastruktura i borbata protiv izmamite. Za pove}e informacii, posetete ja veb-stranicata: http://europa.eu.int/comm/enlargement/pas/phare/programmes/index.htm.

Me|ugrani~na sorabotka (CBC):

FARE CBC im pomaga na pograni~nite regioni vo nadminuvaweto na nivnite specifi~ni problemi so cel pobliska integracija na zemjite kandidati i EU. Po pro{iruvaweto od 2004 godina korisnici na programata CBC stanaa i granicata na Bugarija so Turcija i bugarskata i romanskata granica so sosednite zemji od TACIS i KARDS (Ukraina, Moldavija, Srbija, Crna Gora i Republika Makedonija). Pro{iruvaweto kon regionite na Bugarija i Romanija koi se grani~at so Zapaden Balkan dobija u{te pove}e poddr{ka so komunikacijata – otovraweto na patot

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

221

za novite sosedski instrumenti, informacija koja mo`e da se najde vo poglavjeto za strukturnite fondovi (glava 3).

Sproveduvawe na programite FARE II

Komisijata }e prodol`i da go nadgleduva sproveduvaweto na programite FARE preku decentraliziraniot sistem za sproveduvawe, odnosno delegaciite na EU vo sekoja zemja. Kontakti za delegaciite na EU: Bugarija:

Dimitris Kourkoulas, Head of Delegation 9, Moskovska St., 1000 Sofia Tel. +359 2 933 5252 Faks: +359 2 933 5233 E-mail: [email protected] Veb-stranica: http://www.evropa.bg

Romanija:

Jonathan Scheele, Head of Delegation 18 Jules Michelet Street, 1st District 010463 Bucharest Tel. +40 21 203 5400 Faks: +40 21 230 2453 E-po{ta: [email protected] Veb-stranica: http://www.infoeuropa.ro/jsp/ default.jsp Jacques Wunenburger, Head of Delegation Masarykova 1, 10000 Zagreb Tel. +385 148 96 500 Faks: +385 148 96 555 E-po{ta: [email protected] Veb-stranica: http://www.delhrv.cec.eu.int

Hrvatska:



Slednite strukturi se baraat od sekoja zemja kandidat za sproveduvawe na programata FARE:

222

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

1. Nacionalen fond (NF), pod nadle`nost na Nacionalniot ovlasten sorabotnik (NAO), lociran vo ramkite na Ministerstvoto za finansii i upravuva so raspredelenite fondovi. 2. Brojot na sproveduva~ki agencii preku koi se sproveduva programata FARE vo sekoja zemja mora i ponatamu da bide striktno ograni~en.

3. Edinicite za centralno finansirawe i dogovarawe (CFCU) }e prodol`at i ponatamu da se upotrebat za tenderite i dogovorite za specifi~ni programi koi se odnesuvaat na pove}ekratnite sektori, kako {to se gradewe na instituciite i zbratimuvawe. Selekcijata i nabquduvaweto na proektite ostanuva vo nadle`nost na ministerstvata/ administraciite koi se direktni korisnici na pomo{ta. Za pomo{ta i ponatamu }e se dogovara vrz osnova na postoe~kite proceduri vo soglasnost so finansiskite regulativi na Evropskata zaednica i nejzinite Sproveduva~ki pravila, koi mo`at da se vidat na: http://europa.eu.int/comm/europeaid/ tender/gestion/index_en.htm. Dvi`ej}i se napred kon programskiot pristap na strukturnite fondovi, golemi {emi se napraveni vo ramkite na investiciite vo ekonomskata i socijalnata kohezija. [emite se koristat tamu kade {to proektite se premnogu mali za da se identifikuvaat prethodno ili se premnogu mali za da bidat efektivni vo tro{oci. Golemite {emi mora da adresiraat jasni prioriteti vo ramkite na nacionalnite razvojni planovi vo edna od slednite oblasti: razvoj na ~ove~kite resursi, investicii vo produktivni sektori ili delovna infrastruktura. Pridr`uvaj}i se kon principite na koncentracija i vlijanie, celite na golemite {emi se definirani vo Memorandumot za finansirawe, kade se napi{ani kriteriumite za podobnost i selekcija, procedurite za ocenka i spogodbite za sproveduvawe. Poedine~nite proekti se selektiraat po odlukata na Komisijata, po povikot za predlozi. Golemite {emi mo`at da kofinansiraat proekti vo koi FARE u~estvuva so pomalku od 2 milioni evra. Jasnoto i efikasno upravuvawe bara brojot na mnogu malite proekti da bide minimalen. Zatoa, minimalnata vrednost na poednie~nite proekti, vo princip, ne treba da bide pomala od 50.000 evra (u~estvo na FARE). Ovaa dolna granica mo`e da se promeni, me|u drugoto, koga relevantni sproveduva~ki agencii se doka`ani deka mo`at da obezbedat transparentno finansisko upravuvawe. Dolnata granica ne se primenuva koga se raboti za GO. Ako proektot ne e del od golemata {ema, minimalnata vrednost na proektot treba da bide 2 milioni evra.

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

223

Vo odnos na programite FARE CBCse primenuvaat gorespomenatite golemi {emi. Proekti vo vrednost pomali od 50.000 evra (u~estvo na FARE) mo`e da se finansiraat od fondot za mali proekti vo soglasnost so ~lenot 5(2) na Regulativata 2760/98 na Komisijata. Primenata na drugiot potreben minimum na proekti (u~estvo na FARE od 2 milioni evra) dozvoluva promena na dolnata granica samo vrz osnova na procenka na slu~aj za slu~aj i pod uslov su{tinskata me|ugrani~na sorabotka da bide me|u prioritetnite merki definirani vo zaedni~kiot programski dokument. Za informacii okolu FARE, nejzinite programi i kontaktinformacii, posetete ja veb-stranicata: http://europa.eu.int/ comm/enlargement/pas/phare. Vo 2007 godina edinstveniot Instrument za pretpristapna pomo{ (IPA) }e gi zameni sega{nite instrumenti FARE, ISPA, SAPARD, KARDS i Turskiot pretpristapen instrument.

ISPA be{e zamislen da im pomogne na zemjite kandidati vo pribliu`uvawe kon infrastrukturnite standardi na EU vo dve glavni poliwa: transport i okolina

6.1.2.2 ISPA (Instrument za strukturni politiki za pretpristapuvaweto) ISPA be{e zamislen da im pomogne na zemjite kandidati vo pribliu`uvawe kon infrastrukturnite standardi na EU vo dve glavni poliwa: transport i okolina. Za periodot 20002006 godina vkupno 1.040 milioni evra godi{no bea dostapni za proekti vo zemjite kandidati. Vo odnos na ISPA, mo`e da se identifikuvaat slednite celi: • Pomo{ za zemjite kandidati vo pribli`uvaweto kon standardite na EU za okolina; • Pro{iruvawe i povrzuvawe na transportnite sistemi so transevropskite transportni mre`i; • Zapoznavawe na zemjite kandidati so politikite i procedurite na Strukturniot i Koheziskiot fond na EU. Programata ISPA e otvorena za Bugarija i za Romanija i od januari 2005 godina i za Hrvatska.

224

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Tri sektori se pokrivaat od programata ISPA - okolinata, transportot i tehni~kata pomo{. ISPA finansira golemi proekti za okolinata, osobeno vo odnos na zagaduvaweto na vodata, upravuvaweto so otpadot i zagaduvaweto na vozduhot.

Vo odnos na transportot, sredstvata od ISPA se naso~eni kon gradewe i obnovuvawe na transportnata infrastruktura vo zemjite kandidati i sozdavawe vrski so transportnite mre`i na Unijata. Vo odnos na GO, tie {to se zanimavaat so okolinski pra{awa mo`at da obezbedat tehni~ka pomo{ i podgotvitelni studii vo ramkite na proektite na ISPA. Tehni~kata pomo{ ima su{tinska uloga vo garantiraweto visok kvalitet na proektite vo odnos na upravuvawe i vlijanie. Vladite na zemjite kandidati se primateli na pomo{ta od ISPA. Samo aplikaciite dobieni preku nacionalniot koordinator na ISPA se razgleduvaat od strana na slu`bite na Komisijata i proektite mora da bidat del od planot na ISPA za sektorski investicii usvoen od zemjite kandidati. Aplikacijata }e bide razgledana od slu`bite na Komisijata i (ako e potrebno) }e se razgovara so zemjata aplikant. Ako Komisijata go prifati proektot, toj }e bide podnesen do Upravuva~kiot komitet, sostaven od pretstavnici na zemjite ~lenki, za da se dobie mislewe. Otkako }e se dobie pozitivno mislewe od Upravuva~kiot komitet, Komisijata }e go odobri proektot i }e podnese finansiski memorandum koj treba da se potpi{e od zemjata aplikant. So cel da apliciraat za sredstva od programata ISPA, GO treba da gi razgledaat glavnite dokumenti i informacii za ISPA, so cel da identifikuvaat koi sektori gi pokriva ISPA i dali tie se sovpa|aat so nivnite aktivnosti. Glavnite dokumenti vo odnos na procedurite na ISPA se prira~nikot na ISPA, DIS (Decentraliziraniot sistem na sproveduvawe), Prira~nikot i Prakti~niot vodi~ za procedurite okolu dogovorite. Site ovie dokumenti, zaedno so drugi informacii, se dostapni na: http://europa.eu.int/comm/regional_policy/funds/ispa/docum_ en.htm#manuals. Dopolnitelni informacii za mo`nostite na ISPA mo`at da se dobijat od direkcijata na ISPA vo GD za regionalna politika vo EK, delegaciite na EU vo zemjite kandidati i od nacionalnite koordinatori na ISPA vo zemjite kandidati. Adresite se dostapni na internet: http://europa.eu.int/comm/regional_ policy/funds/ispa/contacts_en.htm#2.

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

225

Direkcija H: Programi i proekti vo Francija, vo Polska, vo Portugalija, vo Slovenija i ISPA Luis Riera Figueras - Director Tel. +32 2 296 5068 Faks +32 2 295 4397 E-po{ta: [email protected] Erich Unterwurzacher (Unit H4) – Head of Unit ISPA Tel. +32 2 299 3964 Faks +32 2 295 3614 E-po{ta: [email protected] Web: http://www.europa.eu.int/comm/dgs/ regional_policy/index_en.htm Nacionalni koordinatori: Bulgaria c/o Boriana Pencheva Ministry of Finance, Management of EU Funds Directorate 102 Rakovski Street - 1040 Sofia Tel. (+359)2 9859 2900 // 2901 or (+359)2 980 6401 Faks: (+359)2-987 9888 or (+359) 2 9859 2928 E-po{ta : [email protected] Croatia c/o Davor Cilic, Ministry of European Integration Petreticev trg 2, Zagreb Tel. 385 1 4599 360 Faks: 385 1 4599 - 460 E-po{ta: [email protected] Romania c/o Eugen Teodorovici Ministry of Public Finance Bvd. Libertatii 12, Bucuresti 5 Tel. (+40)21 335 98 77 Faks : (+40) 21 335 98 88 E-po{ta: [email protected] 226

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

6.1.2.3 SAPARD (Specijalna pretpristapna programa za zemjodelstvo i ruralen razvoj) SAPARD, del od pretpristapnata pomo{ za zemjite kandidati, obezbeduva pomo{ za zemjodelstvoto i ruralniot razvoj. Programata e otvorena za Bugarija, za Romanija i za Hrvatska. SAPARD ima dva glavni prioriteti: da im pomogne na zemjite kandidati da go sproveduvaat „acquis communautaire“ i da re{avaat prioritetni i specifi~ni problemi vo odnos na razvojot na odr`livoto zemjodelstvo i ruralen razvoj. Za razlika od drugite merki, SAPARD celosno se upravuva na nacionalno nivo i Komisijata ne e vklu~ena vo niedna faza. SAPARD pretstavuva poddr{ka za postignuvawe na klu~nite prioriteti odredeni vo Pristapnoto partnerstvo i vo nacionalnite programi za Usvojuvawe na „acquis“. Vo zemjodelskiot sektor se pokrivaat: • Usoglasuvawe so „acquis“ za zemjodelstvo; • Realizacija na veterinarnite i fitosanitarnite potrebi i potrebite za marketing; • Nadogradba na standardite za proizvodstvo na hrana; • Restruktuirawe na zemjodelskiot sektor so cel da se podobri konkurentnosta; • Sproveduvawe koherentni strukturni politiki i politiki za ruralen razvoj.

SAPARD, del od pretpristapnata pomo{ za zemjite kandidati, obezbeduva pomo{ za zemjodelstvoto i ruralniot razvoj. Programata e otvorena za Bugarija, za Romanija i za Hrvatska.

Vkupniot buxet na SAPARD iznesuva 529 milioni evra godi{no za sedumgodi{na programa (2000-2006). Raspredelbite po zemji se pravat spored slednite kriteriumi: goleminata na zemjodelskata populacija, vkupnata zemjodelska oblast, BDP po glava na `itel i specifi~nata situacija na ruralnite regioni. Vo finansiraweto na programite Zaednicata mo`e da u~estvuva do 75% od vkupnite javni tro{oci, iako ova mo`e da dostigne i do 100% za proektite za tehni~ka pomo{. GO koi gledaat mo`nost vo SAPARD treba da gi prezemat samo tie merki koi spa|aat pod nivnoto pole na dejstvuvawe. Merki, kako {to se ekonomska diverzifikacija, postavuvawe grupi na proizvoditeli, obnova i razvoj na selata, podobruvawe na stru~nite obuki i tehni~ka pomo{ se aktivnosti koi mo`at da gi realiziraat GO.

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

227

Sledej}i go principot na decentralizirano upravuvawe so pretpristapnata pomo{, nacionalno telo, odenosno agencija na SAPARD, e nadle`na za upravuvawe so proektite vo ramkite na programata SAPARD. Zatoa aplikaciite mora da se podnesat do nacionalnata agencija na SAPARD. Prakti~nata odgovornost za proektite }e bide prenesena na zemjite kandidati, dodeka sproveduvaweto na Programata }e bide predmet na kontrola i revizija od strana na Komisijata. Imaj}i predvid deka SAPARD e sosema decentralizirana, site povici za tenderi se objavuaat od Agencijata na SAPARD na nacionalno nivo. Za dopolnitelni infomracii, treba ili da se kontaktira so delegacijata na Komisijata vo zemjite kandidati ili so agenciite na sekoja zemja: DG Agriculture: AGRI B2 – Enlargement Mr Rudy VAN DER STAPPEN (Head of Unit) Tel. +32 2 295 4509 AGRI B3 – Neighbourhood Policy, EFTA Mr Nicolas VERLET (Head of Unit) Tel. +32 2 296 1508 SAPARD – E4 (Programme Manager) Mr Jorge Casquilho Tel. +32 2 296 0304 Faks +32 2 295 1746 Infromacii za agenciite na SAPARD vo zemjite kandidati }e najdete na: http://europa.eu.int/comm/agriculture/external/enlarge/countries/index_en.htm.

6.1.3 TURCIJA Pretpristapna pomo{ za Turcija (22 02 04 01) Alociran buxet: 470,50 milioni

228

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Ovaa buxetska stavka pokriva razli~ni operacii, nivna cel e da & pomogna na Turcija da gi zadovoli kriteriumite za ~lenstvo vo EU. Pretpristapnata strategija za Turcija napravena e vo 1999

godina od Helsin{kiot evropski sovet koj potoa nekolkupati e revidirana. Sè na sè, pretpristapnata strategija poddr`uva gradewe na instituciite, jaknewe na strukturite potrebni da soodvetstuvaat so acquis i socijalna i ekonomska kohezija. Pospecifi~no, operaciite finansirani so ovaa programa mo`at da se grupiraat vo dva dela: • Gradewe na instituciite za da se ovozmo`i sproveduvawe na acquis communautaire, so poseben naglasok staven na pribli`uvawe na legislativata; strukturni reformi i regionalni politiki; promocija na demokratijata, socijalen dijalog i gra|ansko op{testvo; aktivna sorabotka vo oblasta na pravoto i vnatre{ni raboti; i, otvorawe na programite na Zaednicata vo oblasta na socijalnata vklu~enost; • Finansirawe na investiciite so cel da & se pomogne na Turcija da gi ispolni legislativnite standardi na Zaednicata i usvojuvawe na acquis communautaire vo oblasta na ekonomskata i socijalnata kohezija. Pomo{ta tuka }e go ima predvid napredokot postignat kon usvojuvaweto na acquis i posebno vnimanie se posvetuva na u~estvoto na posebni proekti (zajaknuvawe na administrativnite i sudskite kapaciteti i proekti vo oblasta na pravoto), kako i upotrebata na tehni~kata pomo{ obezbedena od TAIEKS (Kancelarija za tehni~ka pomo{ i razmena na informacii). Isto taka, se meri i stepenot na me|ugrani~na sorabotka i obrazovni merki koi{to go promoviraat gra|anskoto op{testvo i ja jaknat ~ove~kata dimenzija vo Turcija. Del od programata }e se upotrebi za podobruvawe na polo`bata na `enite i treba da se napomene deka site merki se predmet na rodova integracija. Kontakt:

Mr Martin Harvey Directorate-General Enlargement – B1 Tel. +32 2 299 5681 Faks +32 2 299 1044 E-po{ta [email protected]

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/enlargement/turkey/index. htm#financial

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

229

6.2

POMO[ ZA ZAPADEN BALKAN - KARDS

Pomo{ za zemjite od Zapaden Balkan (22 05 01) Alociran buxet: 180,00/198,00/59,50 milioni

Ovaa programa za pomo{ gi pokriva zemjite od Zapaden Balkan so cel da sozdade pogolema stabilnost vo regionot i dobli`uvawe na regionot so EU, glavno preku Procesot za stabilizacija i asocijacija (SAP), koj pretstavuva ramkovna politika na EU za ovoj region

Isto taka, na samitot odr`an vo Zagreb vo 2000 godina be{e potvrdeno deka SAP e instrument so krajna cel ~lenstvo vo EU

230

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Ovaa programa za pomo{ gi pokriva zemjite od Zapaden Balkan so cel da sozdade pogolema stabilnost vo regionot i dobli`uvawe na regionot so EU, glavno preku Procesot za stabilizacija i asocijacija (SAP), koj pretstavuva ramkovna politika na EU za ovoj region. SAP gi sledi slednite celi: stabilizacija i premin kon pazarna ekonomija; regionalna sorabotka; i, pribli`uvawe kon ~lenstvo vo EU. Zemjite koi postignale dovolen napredok vo SAP mo`at da vlezat vo formalni dogovorni odnosi so EU vo forma na Dogovor za stabilizacija i asocijacija, koj im pomaga na zemjite sami da napreduvaat kon pogolema evropska integracij. Isto taka, na samitot odr`an vo Zagreb vo 2000 godina be{e potvrdeno deka SAP e instrument so krajna cel ~lenstvo vo EU. Zemji korisni~ki na programata KARDS se Albanija, Bosna i Hercegovina, Hrvatska (do krajot na 2006 godina), Republika Makedonija, Crna Gora i Srbija zaedno so Kosovo. Pospecifi~ni aktivnosti vo ovaa programa se: stabilizacija na regionot; vra}awe na begalcite i raselenite lica; rekonstrukcija i pomo{; vospostavuvawe institucionalna legislativa i legislativna ramka za poddr{ka na demokratijata, vladeewe na pravoto, ~ovekovi prava i prava na malcinstvata; pomiruvawe i konsolidacija na gra|anskoto op{testvo i nezavisnost na mediumite; borba protiv organiziraniot kriminal; odr`liv ekonomski razvoj i reformi orientirani kon pazarna ekonomija; regionalna, transnacionalna, me|ugrani~na i vnatreregionalna sorabotka; i, socijalen razvoj, osobeno vo namaluvawe na siroma{tijata, rodova ednakvost, obrazovanie, obuka i rehabilitacija na okolinata. Posebno vnimanie se posvetuva na promocijata na ~ovekovite prava, demokratijata i vladeeweto na pravoto. Ovaa stavka, isto taka, e nameneta za pokrivawe na operativnite programi dovereni na Evropskata agencija za rekonstrukcija (EAR) i nejzinite operativni tro{oci.

Spored Regulativata na Sovetot 2666/2000 (pravna osnova za KARDS), slednite tela treba da bidat podobni za finansirawe: regionalni i lokalni tela, javni i polujavni tela, socijalni partneri, organizacii koi obezbeduvaat poddr{ka za biznisite, zadrugite, zaedni~ki op{testva, zdru`enija, fondacii i gra|anski organizacii. Pomo{ta od Zaednicata }e bide vo forma na grantovi i kofinansirawe }e se primeni tamu kade {to e mo`no.

Pomo{ta na EK e skroena spored potrebite i reformite na sekoja zemja

Bilateralna sorabotka: Pomo{ta na EK e skroena spored potrebite i reformite na sekoja zemja. Taa go poddr`uva SAP i sproveduvaweto na dogovorite za stabilizacija i asocijacija (SAA) i gi postavuva zaedni~kite vrednosti i principi koi{to gi vodat odnosite me|u EU i zasegnatite zemji. Nekoi od najva`nite prioriteti na zemjite se: • Albanija: borba protiv kriminalot, izmamata i korupcijata; jaknewe na javnata administracija; poddr{ka za trgovijata, obrazovanieto i transportot; nabquduvawe na zagadenosta i urbanoto planirawe; i, reforma na izborniot sistem. • Bosna i Hercegovina: vra}awe na begalcite; poddr{ka za instituciite (dano~ni i carinski); lokalen razvoj i socijalna kohezija; policija, azil i emigracija; integrirano upravuvawe so granicite; i, okolina i prirodni resursi. • Hrvatska: vra}awe na begalcite; trgovija, klima za investicii i socijalna kohezija; policija i organiziran kriminal; integrirano upravuvawe so granicite; i, okolina i prirodni resursi. • Republika Makedonija: demokratska stabilizacija; reformi na javnata administracija; pravda i vnatre{ni raboti; investicii, trgovija i infrastruktura; obrazovanie i vrabotuvawe; i, okolina. • Srbija: me|uetni~ki odnosi i gra|ansko op{testvo; trgovija i razvoj na privatniot sektor; razvoj na infrastrukturata; reforma na sudstvoto; integrirano upravuvawe so granicite; emigracija i azil; borba protiv kriminalot. Za dopolnitelni informacii, proverete na http://europa. eu.int/comm/enlargement/cards/bilateral_en.htm. Balkanski gra|anski praktiki [#3]

231

Eden od glavnite elementi na SAP e regionalnata sorabotka me|u 5 zemji od Zapaden Balkan, bazirana na modelot na integracija i sorabotka na EU

232

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Regionalna sorabotka: Eden od glavnite elementi na SAP e regionalnata sorabotka me|u 5 zemji od Zapaden Balkan, bazirana na modelot na integracija i sorabotka na EU. Glavni oblasti na intervenirawe se: • Promovirawe na integriranoto upravuvawe so granicite: Pra{awata okolu upravuvaweto so granicite se adresiraat so snabduva~ite, programite za investirawe i gradewe na instituciite, vrz osnova na jasni nacionalni strategii. Poddr{kata }e se koristi za facilitirawe na protokot na trgovijata i lu|eto me|u granicite, podobruvawe na kontrolata na granicite, razvoj na pograni~nite regioni i aktivno promovirawe na sorabotkata me|u vklu~enite agencii. • Unapreduvawe na demokratskata stabilizacija: Bidej}i potrebite za demokratska stabilizacija vo regionot se golemi, fondovi, osven od nacionalnite programi na KARDS i EIDHR, }e se obezbedat i od Regionalnata programa na KARDS za poddr{ka na rabotata na postoe~kite fondacii i me|unarodni organizacii vo programite kade se vklu~eni pove}e od edna zemja, osobeno vo slednite poliwa - upravuvawe i vladeewe na pravoto; sloboda na misleweto i na mediumite; po~ituvawe na malcinstvata i razli~nostite; borba protiv rasizmot i ksenofobijata; spre~uvawe konflikti i nivno re{avawe; i, odr`liv razvoj. • Gradewe na instituciite: Vo ovaa oblast primarniot fokus e staven na reformite na gra|anskite slu`bi i jakneweto na kapacitetite na javnata administracija za fiskalen i finansiski menaxment, pravda i vnatre{ni raboti, trgovski dogovori i aktivnosti povrzani so trgovijata i zapoznavawe so acquis communautaire. • Razvoj na regionalnite infrastrukturni pristapi: Ovaa programa go poddr`uva razvojot na koherentni strategii za infrastruktura (transport, energija i okolina) so me|unarodna dimenzija. Edna od glavnite aktivnosti e razvojot na studii za pro{iruvawe na Panevropskiot mre`en sistem vo Zapaden Balkan. Vtorata glavna oblast na intervencija e jakneweto na kapacitetot na instituciite vklu~eni vo bezbednosta i kontrolata na vozdu{niot soobra}aj. • TEMPUS: Ovaa programa se odnesuva na visokoto obrazovanie i stru~nite obuki. Za pove}e informacii za programata,

videte ja programata TEMPUS vo delot kade se opi{uva TACIS. • SIGMA (Poddr{ka za podobruvawe na rakovodeweto i upravuvaweto): Ovaa programa se fokusira na poddr{ka na administrativnite reformi vo zemjite vo tranzicija, vospostavuvaj}i efektivni pravni i institucionalni ramki za javnite institucii vodeni od demokratsko izbranite vlasti koi dejstvuvaat spored zakonot i se soodvetni so pazarnata ekonomija. • Zbratimuvawe: Programata ne e regionalna, samata za sebe, tuku pove}e e instrument ponuden na site zemji od regionot, koj se finansira preku nacionalnite sredstva na KARDS. Poddr`uva delegirawe gra|anski volonteri od zemjite na EU za da rabotat kako sovetnici vo instituciite na zemjite korisnci so cel da se realiziraat programite za gradewe na instituciite. Povicite za predlozi za grantovi i tenderi za proektite na KARDS se objavuvaat na veb-stranicata: http://www. europa.eu.int/comm/europeaid/cgi/frame12.pl. Od 2007 godina edinstveniot Instrument za pretpristapna pomo{ (IPA) }e gi zameni sega{nite instrumenti KARDS, FARE, ISPA, SAPARD i Instrumentot za pretpristapniot period za Turcija. Kontakt:

Ms Sofia PAPANTONIADOU (proekt-menaxer) Directorate-General Enlargement – D4 Tel. +32 2 299 8916 E-po{ta [email protected]

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/enlargement/cards/index_en.htm

Pomo{ za rekonstrukcija na Kosovo (22 05 03) Alociran buxet: 59,50 milioni Kosovo e pod programata KARDS, zaedno so Srbija i Crna Gora. Spored toa, ovaa buxetska stavka go poddr`uva u~estvoto na Kosovo vo Procesot na stabilizacija i asocijacija, naso~eno glavno kon gradewe na kapacitite vo odnos na administrativnite reformi i acquis i politi~ka i ekonomska

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

233

stabilizacija. Isto taka, vklu~eni se i slednite celi: vra}awe na begalcite; socijalen i ekonomski razvoj i reformi orientirani kon pazarnata ekonomija; obrazovanie i obuka; okolina; infrastruktura; i, vospostavuvawe institucionalna i legislativna ramka za poddr{ka na demokratijata, vladeeweto na pravoto, ~ovekovite prava i pravata na malcinstvata (osobeno na Romite). Operativnite programi se glavno vodeni od Evropskata agencija za rekonstrukcija. Agencijata e odgovorna za upravuvawe so dolgoro~nata, odr`liva rekonstrukcija i razvojnite programi vo ovoj del od Balkanot. Sproveduvaweto na proektite se pravi vo tesna sorabotka so UNMIK, so drugi me|unarodni agencii i donatori i so KFOR (silite na Kosovo). Idnite proekti mo`at da se najdat na: http://www.europa.eu.int/comm/europeaid/cgi/ frame12.pl. Kontakt:

Ms Therese SOBIESKI (Head of Unit) Directorate-General Enlargement – C2 Tel. +32 2 299 0225 Faks +32 2 296 2890 Mr Nurten DEMIRI (EAR Kosovo) P.O. Box 200 Pristina, Kosovo UNMIK Tel. +381 38 513 1200 Faks +381 38 249 963 E-po{ta [email protected]

Veb-stranica: http://www.ear.eu.int/kosovo/kosovo.htm http://europa.eu.int/comm/enlargement/cards/bilateral_sr_ en.htm http://www.seerecon.org/Kosovo

Pomo{ za Srbija i Crna Gora (22 05 02) Alociran buxet: 198,00 milioni

234

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Kako i buxetskata stavka za Kosovo, i ovaa go poddr`uva u~estvoto na Srbija i Crna Gora vo Procesot na stabilizacija i asocijacija. Celite na programata se isti so tie od prethodnata buxetska stavka, zatoa videte go opisot pogore za pospecif~nite

programski celi. Operativnite programi pod ovaa buxetska stavka se, isto taka, glavno vodeni od Evropskata agencija za rekonstrukcija i idnite proekti mo`at da se najdat na: http:// www.europa.eu.int/comm/europeaid/cgi/frame12.pl. Kontakt:

Ms Therese SOBIESKI (Head of Unit) Directorate-General Enlargement – C2 Tel. +32 2 299 0225 Faks +32 2 296 2890 Mr John WHITE (EAR Serbia) Vasina 2-4, Belgrade 11000 Serbia Tel. +381 11 30 234 00 Faks +381 11 30 234 55 E-po{ta [email protected] Mr Dragan MUGOSA (EAR Montenegro) Atinska 5, Gorica C, Podgorica 81000 Montenegro Tel. +381 81 406 600 Faks +381 81 231 742 E-po{ta [email protected]

Veb-stranica: http://www.ear.eu.int/yugo/yugo.htm http://europa.eu.int/comm/enlargement/cards/bilateral_sr_ en.htm

6.3. EVROPSKATA SOSEDSKA POLITIKA (ENP) ENP, razviena vo kontekst na pro{iruvaweto od 2004 godina, ima za cel spre~uvawe novi linii na razdelbi me|u pro{irenata EU i sosednite zemji.

ENP, razviena vo kontekst na pro{iruvaweto od 2004 godina, ima za cel spre~uvawe novi linii na razdelbi me|u pro{irenata EU i sosednite zemji.

Spored komunikacijata na Komisijata„Po{iroka Evropa – sosed: Nova ramka za odnosite so na{ite isto~ni i ju`ni sosedi“,35, Evropskata Unija „treba da razvie zona na prosperitetni i prijatelski sosedi (…) so koi Evropskata Unija ima bliski i mirni odnosi i odnosi na sorabotka“.36 Odnosite so sosednite 35 Ovaa komunikacija, isto taka, se vika i “Komunikacija za po{iroka Evropa”. 2 Raboten dokument na Slu`bite na Evropskata komisija, Prira~nik za podgotvuvawe na Sosedskite programi vo nadvore{nite granici na

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

235

zemji }e se baziraat na zaedni~ko posvetuvawe kon zaedni~kite vrednosti, kako {to se vladeeweto na zakonot, dobroto upravuvawe, po~ituvaweto na ~ovekovite prava, pravata na malcinstvata, principite na pazarna ekonomija i odr`liv razvoj.37 Zemjite pokrieni so ovaa politika se sosedite na EU na istok (Belorusija,38 Ukraina i Moldavija), ju`nokavkaskite zemji (Gruzija, Ermenija i Azerbejxan) i zemjite isto~no i ju`no od Mediteranot (Maroko, Al`ir, Tunis, Libija, Egipet, Izrael, Jordan, Liban, Sirija i palestinskite vlasti). Isto taka, strate{ko partnerstvo }e se razvie so Rusija, vrz osnova na sozdavawe zaedni~ki prostori, dodeka idnite ~lenki (Romanija i Bugarija), zemjite kandidati (Hrvatska, Republika Makedonija i Turcija) i drugite mo`ni kandidati vo Zapaden Balkan, sega zasega, nema da se pokrijat so ovaa politika. Vredi da se spomne deka predlozite na ENP celat kon ne{to porazli~no otkolku prethodnata tradicionalna razvojna pomo{ ili politikite za namaluvawe na siroma{tijata. Spored toa, ovaa politika e integrira~ka politika, znaej}i deka nejzinite celi se zemjite nadvor od EU da spodelat sè so Unijata, osven instituciite, duri i vnatre{niot pazar na EU. Sepak, bidej}i realnosta na sosednite zemji e razli~na edna od druga, vo odnos na geografskata lokacija, potrebite, resursite itn., pristapot na EU }e se bazira vrz diferncijacija. Isto taka, ENP ne e povrzana so pro{iruvaweto i ne nudi pretpristapna pomo{. Od finansiska gledna to~ka, konceptot na ovaa nova politika logi~no e deka }e vodi kon ekstenzivna racionalizacija i, vo idnina, kon podobra integracija na postoe~kite finansiski instrumenti koi dejstvuvaat vo i nadvor od granicite na EU po 2006 godina. Zatoa, MEDA i TACIS }e se zamenat so noviot Evropski sosedski i partnerski instrument (ENPI), koj e pofleksibilen instrument, pove}e koncentriran na formulacija na politiki naso~eni kon odr`liv razvoj i pribli`uvawe kon politikite i standardite na EU.

236

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

zemjite ~lenki i idnite ~lenki, 23.10.2003 3 Komunikacija od Komisijata, Evropska sosedska politika - Strate{ki dokument, COM (2004) 373 kone~en, 12 maj 2004 godina. 4 Komisijata predlaga EU pomo{ta za Belorusija da se zajakne so jasen fokus na gra|anskoto op{testvo.

Akciski planovi: Akciskite planovi se glavni instrumenti za sproveduvawe na celite na Evropskata sosedska politika i tie mo`e da se sporedat so 3-5 godi{ni rabotni programi. Tie nudat korisni upatstva kako }e se potro{at parite vo zemjite korisnici i zatoa mo`e da se upotrebat kako korisni pokazateli od strana na GO koi sakaat da se vklu~at vo procesot. Sepak, korisno e, isto taka, prvo da se vidi op{tiot kontekst i da se imaat predvid slu~uvawata i politikite nadvor od akciskite planovi. Metodot koristen od Komisijata e da se definiraat nekolku prioriteti zaedno so partnerskite zemji. Akciskite planovi treba da gi naglasat zaedni~kite vrednosti i principi na dvete strani od granicata, vo slednite oblasti:

Akciskite planovi se glavni instrumenti za sproveduvawe na celite na Evropskata sosedska politika i tie mo`e da se sporedat so 3-5 godi{ni rabotni programi

• Podobrena politi~ka sorabotka vo adresiraweto na zaedni~kite bezbednosni zakani i spre~uvawe konflikti; • Ekonomska reforma i razvoj i funkcionalna pazarna ekonomija; • Vnatre{ni pazari, vklu~uvaj}i trgovska liberalizacija, sorabotka vo oblastite, kako {to se energijata i transportot; • Sorabotka vo poleto na pravdata i vnatre{nite raboti; • Razvoj na infrastrukturni mre`i i energetski pazari, transport i telekomunikacii i sorabotka za okolinata; • Politiki za unapreduvawe na kontaktite me|u lu|eto, obrazovanie, istra`uvawe i razvoj i kultura i preku postepeno otvorawe na odredeni programi i agencii na Zaednicata. Nabquduvaweto na procesot na sproveduvawe }e se pravi preku tela postaveni spored dogovorite za partnerstvo i sorabotka ili dogovorite za asocijacija, koi }e gi obedinat pretstavnicite na zemjite ~lenki, Evropskata komisija i partnerskite zemji. Koristenite proceduri }e bidat sli~ni so tie od redovnite izve{tai za idnite ~lenki. Komisijata }e pravi periodi~ni izve{tai za napredokot i oblastite koi baraat ponatamo{ni napori i investicii. Vrz osnova na naodite vo ovie periodi~ni izve{tai, akciskite planovi mo`at da se revidiraat so cel podobro da gi adresiraat problemite i da gi zadovolat potrebite. Dogovort za prvite sedum akciski planovi be{e na po~etokot na 2005 godina (Ukraina, Moldavija, Izrael, palestinskite

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

237

vlasti, Maroko, Tunis), a i za drugite planovi }e ze razgovara za dogovar so Liban i so Egipet i so trite ju`nokavkaski zemji - Gruzija, Ermenija i Azerbejxan. Dopolnitelno }e zapo~ne rabotata na izve{tajot za Al`ir. Podetalni informacii za tekovnite programi, vklu~uvaj}i i adresi za regionalnite upravuva~ki vlasti, mo`at da se najdat na http://europa.eu.int/comm/regional_policy/country/prordn/ index_en.cfm. Kako {to e spomnato pogore, od 2007 godina ENPI }e gi zameni TACIS, MEDA i drugite tematski programi. Vo ENPI, isto taka, se vklu~eni i programite za me|ugrani~na sorabotka finansirani od TACIS, MEDA i Interreg. Pomo{ta za ovaa politika }e se zgolemi od 8,5 milijardi evra (2000-2006) na 14,9 milijardi evra za sledniot finansiran period od 2007 do 2013 godina. Site zemji vklu~eni vo programata ENPI }e bidat podobni za poddr{ka so ovoj nov instrument. Idejata so ovoj nov instrument e da se poednostavi isporakata na pomo{, da se facilitira koherentnosta i konzistentnosta na nadovre{nite akcii i da se podobrat rezultatite so dostapnite resursi. ENPI e instrument koj dozvoluva pogolema fleksibilnost za razlika od sega{nite programi. Oblastite koi se finansiraat pridonesuvaat za jaknewe na sorabotkata i ekonomskata integracija me|u EU i partnerskite zemji preku aktivnosti vo oblastite na gradewe na instituciite, dobro upravuvawe, odr`liv socio-ekonomski razvoj i sloboda, bezbednost i vnatre{ni raboti. Osnovnite principi na ENPI se zemeni od iskustvoto na strukturnite fondovi, i tie se slednite: 1. Partnerstvo; 2. Multigodi{ni programi; 3. Kofinansirawe. Generalno, pomo{ta }e bide vo forma na tri vida programi:

238

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

1. Nacionalni, multinacionalni, regionalni ili supregionalni programi za sorabotka me|u EU i edna partnerska zemja, ili

me|u EU i grupa partnerski zemji; 2. Tematski programi (bilateralni ili multilateralni koi adresiraat zaedni~ki programi; 3. Zaedni~ki programi za me|ugrani~na sorabotka, bilateralni ili multilateralni. Vo odnos na prvite dva tipa programi, ostanuva da se vidi kolku dlaboka i konzistentna }e bide primenata na principot na partnerstvo. Od druga strana, tretiot tip programa, aktivno u~estvo na supnacionalnite akteri, opfa}aj}i gi i GO, najverojatno }e stane realnost. Me|ugrani~nata sorabotka od strana na Komisijata se gleda kako strate{ka alatka za namaluvawe na strani~nite efekti od zajaknatata kontrola vo novite granici i percepcijata „Tvrdinata Evropa“. Preku programite za me|ugrani~na sorabotka, Komisijata saka da promovira su{tinska sorabotka me|u regionalnite i lokalnite vlasti i GO od EU i od partnerskite zemji, za da imaat korist od zadni~kiot razvoj na pograni~nite oblasti, kako i da se zajakne lokalnata demokratija.

Pomo{ta za ovaa politika }e se zgolemi od 8,5 milijardi evra (2000-2006) na 14,9 milijardi evra za sledniot finansiran period od 2007 do 2013 godina

Zaedni~kite programi za me|ugrani~na sorabotka }e imaaat razli~na forma i tie mo`e da bidat bilateralni ili multilateralni ako opfa}aat kontinentalni granici ili bitni pomorski ruti ili multilateralni, ako se vklu~eni Mediteranot, balti~kiot region ili Crnoto More. Za zaedni~kite programi za sorabotka mo`at da apliciraat me|unarodni institucii i nivnite agencii, regionalni i lokalni vlasti, regionalni i interregionalni organizacii, GO, mre`i na GO, univerziteti, fondacii, mediumi itn. Tie mo`at da apliciraat spored detalni pravila koi }e se postavat od Evropskata komisija zaedno so EU i partnerskite zemji. GD Nadvore{ni odnosi: ENP- Policy and process aspects Mr Rutger WISSELS, Director Directorate D Tel. +32 2 299 3482 Faks. + 32 298 7525 ENP – Eastern Europe, Southern Caucasus and Central Asia

Me|ugrani~nata sorabotka od strana na Komisijata se gleda kako strate{ka alatka za namaluvawe na strani~nite efekti od zajaknatata kontrola vo novite granici i percepcijata “Tvrdinata Evropa”

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

239

Mr Hugues MINGARELLI, Director Directorate E Tel. +32 2 299 9180 ENP – Middle East and Southern Mediterranean Mr Christian LEFFLER, Director Directorate F Tel. +32 2 295 0502 Faks. +32 2 296 6612 Za dopolnitelni informacii, posetete ja slednata Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/world/enp/index_en.htm.

6.3.1 MEDITERANSKITE I ZEMJITE NE^LENKI MEDA- merki za poddr{ka na reformite na ekonomskite i socijalnite strukturi vo zemjite od Mediteranot koi ne se ~lenki na EU (19 08 02 01) Alociran buxet: 725,66 milioni Imaj}i predvid deka ju`niot i isto~niot Mediteran i Sredniot Istok se klu~ni i prioritetni regioni za nadvore{nite odnosi na EU, programata MEDA e osnovniot instrument za sproveduvawe na evromediteranskoto partnerstvo koje ima za cel da izgradi dolgoro~ni vrski me|u EU i Al`ir, Egipet, Izrael, Jordan, Liban, Maroko, palestinskite vlasti (Gaza i Zapadniot breg), Sirija, Tunis i Turcija. Aktuelnata programa MEDA II }e zavr{i na krajot na 2006 godina, koga }e bide prezemena od ENPI. Generalno, celta e da se poddr`i ekonomskata tranzicija i reformite na socijalnite i ekonomskite strukturi i, do 2010 godina, da se vospostavi slobodna trgovska zona. Dopolnitelno, poddr{ka se dava na merkite koi promoviraat me|unacionalen i me|uetni~ki dijalog. Pospecifi~no, aktivnostite finansirani so ovaa programa opfa}aat: 240

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

• Studii i analizi za podobruvawe na znaeweto za socioekonomskite trendovi;

• Aktivnosti za informirawe i obuki vo poleto na rodovata ednakvost, diskriminacija na decata, okolina, droga i kontrola na SIDA i pra{awa okolu naselenieto; • Merki za unapreduvawe na u~estovto na gra|anskoto op{testvo vo socio-ekonomskite razvojni programi na lokalno nivo; • [emi za promovirawe socijalno odgovorni biznisi; • Procenka na vlijanieto na razvojnite {emi vrz okolinata; • Sorabotka na poleto na okolinata; • Lokalen i regionalen razvoj na biznisi; • Merki za podigawe na svesta za EU; • Aktivnosti za podobruvawe na pravata na decata i `enite i slobodata na mediumite; • Razli~ni aktivnosti, osobeno vo industrijata, naukata i tehnologijata, energijata, rudarstvoto, transportot, komunikaciite, turizamot, zemjodelstvoto i ribarstvoto, koi proizleguvaat od dogovorite za sorabotka so tretite zemji od Sreden Istok, kade ovie sektori ne se pokrieni so specifi~ni programi.

Aktuelnata programa MEDA II }e zavr{i na krajot na 2006 godina, koga }e bide prezemena od ENPI

Isto taka, zna~aen procent od ovie sredstva }e se iskoristi za unpareduvawe na ~ovekovite prava, demokratijata i vladeeweto na pravoto. Nacionalnite i regionalnite programi gi imaat predvid prioritetite odredeni so mediteranskite partneri, osobeno zaklu~ocite od ekonomskiot dijalog i definiraweto na glavnite celi, upatstvata i prioritetnite sektori kade Zaednicata dava poddr{ka. Finansiraweto od programata MEDA e otvorena ne samo za dr`avite i regionite, tuku, isto taka, i za lokalnite vlasti, regionalnite organizacii, javnite agencii, lokalnite zaednici, organizacii koi poddr`uvaat biznisi, privatni operatori, zadrugi, zaedni~ki op{testva, zdru`enija, fondacii i GO. Vo ramkite na MEDA ima dva vida programi: Bilateralna sorabotka: Okolu 90% od fondovite na MEDA se alocirani za ovie programi koi poddr`uvaat ekonomski tranzicii i podobruvawe na socio-ekonomskata ramnote`a; Regionalna sorabotka: Okolu 10% od fondovite na MEDA se alocirani na slednite programi, koi gi nadopolnuvaat i jaknat bilateralnite programi.

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

241

1. Politi~ki i bezbednosni partnerstva koi imaat za cel da donesat mir vo regionot; 2. Ekonomski i finansiski partnerstva koi imaat za cel da razvijat dijalog za prilagoduvawe na ekonomskite politiki, zajaknuvawe na sorabotkata me|u gra|anskite subjekti, kako {to se stopanskite komori, ekonomskite instituti i telata koi ja promoviraat trgovijata i realizacija na regionalni proekti koi gi nadopolnuvaat bilateralnite merki; 3. Socijalni, kulturni i ~ove~ki partnerstva koi imaat za cel da go podobrat me|usebnoto razbirawe na lu|eto. Glavni regionalni aktivnosti na MEDA, koi vodat kon dijalog me|u kulturite i civilizaciite, se: Euromed Nasledstvo, naso~eno kon za~uvuvawe i razvivawe na kulturnoto nasledstvo na evromediteranskiot region (Za pove}e informacii, vidi http://europa.eu.int/comm/europeaid/projects/med/regional/ heritage_en.htm) i Euromed Mladina, koja ja facilitira intagracijata na mladite vo socijalniot i profesionalniot `ivot i ja stimulira demokratizacijata na gra|anskoto op{testvo na mediteranskite partneri. Pospecifi~ni celi se podobruvawe na razbiraweto me|u mladite od Mediteranot, zgolemuvawe na relevantnosta na mladinskite organizacii i razvivawe aktivno gra|anstvo na mladite. Za dopolnitelni informacii za ovaa programa, kontaktirajte so: Evropska komisija, GD za obrazovanie i kultura, Oddel za mladi, B-1049 Brussels, E-po{ta: [email protected], i videte na http://europa.eu.int/comm/europeaid/projects/med/regional/ youth_en.htm i http://europa.eu.int/comm/youth/program/ index_en.html. Kontakt:

Ms Carla MONTESI (Head of Unit) EuropeAid – A3 Tel. +32 2 296 1453 Faks +32 2 296 6217 E-po{ta [email protected]

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/external_relations/euromed/meda. htm http://europa.eu.int/comm/europeaid/projects/med/index_ en.htm 242

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

6.3.2 DRUGI BUXETSKI STAVKI KOI NE SE POKRIVAAT SO MEDA Drugi operacii vo zemjite vo razvoj od Sreden Istok (19 08 06) Alociran buxet: 10.57 milioni Ovaa buxetska stavka e nameneta da gi pokrie operaciite vo zemjite koi ne se opfateni so MEDA regulativata (Jemen, {estte zemji od zalivot koi sorabotuvaat so Sovetot, Iran i potencijalno Irak). Merkite koi se poddr`uvaat opfa}aat^ unapreduvawe na ekonomijata, socijalni i politi~ki promeni i razvoj~ ekonomska sorabotka~ jaknewe na demokratskoto i gra|anskoto op{testvo; pomo{ za begalcite; i kontrola na drogata. Kontakt:

Ms Laura Baeza (Head of Unit) Directorate-General External Relations – F1 Tel +32 2 296 1339 E-po{ta [email protected]

Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/external_relations/gr/index.htm

6.3.3 ISTO^NA EVROPA I CENTRALNA AZIJA - TACIS Pomo{ za partnerskite zemji vo Isto~na Evropa i Centralna Azija (19 06 01) Me|u-grani~na sorabotka i strukturni raboti (19 06 02) Rehabilitacija i rekonstrukcija vo partnerskite zemji vo Isto~na Evropa i Centralna Azija (19 06 04) Pomo{ za nuklearniot sektor (19 06 05) Alokacija na buxet: 371.61 / 53.00 / p.m. / 66.23 milioni po navedeniot redosled Balkanski gra|anski praktiki [#3]

243

Ovie buxetski stavki pokrivaat finansirawe na tehni~ka pomo{ nameneta za poddr{ka na tranzicijata vo pazarna ekonomija i jaknewe na demokratijata i vladeeweto na pravoto vo partnerskite zemji. Merkite opfa}aat poddr{ka za institucionalna, pravna i administrativna reforma, privaten sektor i ekonomski razvoj, adresirawe na posledicite od promenite vo op{testvoto, infrastrukturni mre`i i promocija na za{titata na okolinata i upravuvawe so prirodnite resursi i razvoj na ruralnata ekonomija. Isto taka, proektite celat kon unapreduvawe na poddr{kata za nuklearna bezbednost, vnatre-dr`avna, vnatre – regionalana i me|u-grani~na poddr{ka, ednakvi mo`nosti za `enite kako i zemawe vo predvid socijalnoto vlijanie na reformskite merki. Zemji korisni~ki se Armenija, Azerbexan, Belorusija, Gruzija, Kazakstan, Kirgistan, Moldavija, Rusija, Turkmenistan, Taxikistan, Ukraina i Izbekistan. Od 2003 godina Mongolija se vklu~i vo operaciite koi se odnesuvaat na zemjite od Azija i Latinska Amerika. Kako {to spomnavme prethodno TACIS }e bide zamenet od ENPI od 2007 godina. Postojat tri tipa na TACIS programi:

244

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

• Nacionalni programi: Ovie se indikativni programi, so va`nost 3-4 godini, koi gi identifikuvaat priritetite i oblastite na sorabotka kako i godi{nite i dvegodi{nite programi koi gi utvrduvaat proektite koi }e se poddr`at i fondovite koi se dostapni, vo ramkite na upatstvoto definirani so indikativnata programa. • Regionalni programi: Multi-dr`avni programi koi se koristat za oblasti kako {to se za{tita na okolinata i unapreduvawe na transportnite mre`i. Me|u-grani~nite programi, isto taka, se nameneti za unapreduvawe na sorabotkata i razvojot na vrskite me|u sosedskite zemji i zaednici vo razli~ni zemji. Ovie regionalni programi se baznirani na indikativnite i akciskite programi. • Mali proekti: Ograni~en broj ne mali proekti se koristat za adresirawe na mnogu specifi~ni pra{awa, kako {to soveti za vladite osobeno vo oblastite: trgovska regulativa, sorabotka vo visokoto obrazovanie ili pottiknuvawe na EU investiciite vo partnerskite zemji. Bidej}i nivnite zeli ne se postaveni so napred definirani partneri, tie se organizirani na razli~en an~in so specifi~ni prioriteti sekoja godina.

Koga }e se usoglasat od stana na Zemjite ~lenki proektite za tehni~ka pomo{ se stavaat na EuropeAid veb stranicata: http:// europa.eu.int/comm/europeaid/cgi/frame12.pl. Organizaciite od EU se selektiraat za implementacija na proektite, prenesuvawe na nivnite znaewa na korisnicite vo partnerskite zemji. TACIS Regionalna akciska programa: Regionalnata programa adresira problemi koi se regionalni po priroda i se odnesuvaat na specifi~ni pra{awa. Zatoa, preku programi i sub-programi razvieni se za da gi zadovolat specifi~nite potrebi koi se tretiraat. Ovaa programa opfa}a Programata partnerstvo za gradewe na institucii (IBPP), TEMPUS i me|u-grani~na sorabotka. Site ovie programi }e se opi{at podole. Programa partnerstvo za gradewe na institucii (IBPP): Spodeluvaj}i gi op{tite celi na TACIS, ovaa programa ja poddr`uva tranzicijata vo pazarna ekonomija i demokratija i vladeewe na pravoto preku razvoj na neprofitni organizacii od gra|anskoto op{testvo, lokalni i regionalni vlasti i javni institucii. IBPP e bazirana na me|unarodno partnerstvo i razmena me|u organizaciite i instituciite. Se poddr`uvaat dva tipa na partnerstvo: • Partnerstva me|u instituciite koi igraat klu~na uloga vo procesot na tranzicija, kako {to se izvr{ni (Ministerstva, nacionalni agencii), legislativni ili regulatorni tela. • Partnerstva me|u organizaciite na gra|anskoto op{testvo (Gra|anski organizacii ili profesionalni zdru`enija) ili lokalni i regionalni vlasti. Ova opfa}a realizacija na proekti zaedno so partnerskite organizacii od EU so cel jaknewe na lokalnite partneri i postignuvawe na oddr|livi rezultati. Za pove}e informacii proverete na http://europa.eu.int/comm/ europeaid/projects/ibpp/index_en.htm ili kontaktirajte so EuropeAid – A3 Ms Carla Montesi, Email: [email protected] or [email protected]. TEMPUS programa: Ovaa programa poddr`uva partnerstva me|u visokoo obrazovnite institucii i zemjite ~lenki i partnerskite

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

245

zemji i ottuka promovira reformi i rekonstrukcija na visoko obrazovnite sistemi na partnerskite zemji i nivno prilagoduvawe so novite socio-ekonomski potrebi. Programta pokriva: razvoj na nastavni planovi, reforma na strukturite i instituciite, obuki za ve{tini za zadovoluvawe na specifi~ni potrebi i pridonesi za obrazovanite i obuka. Tipovite na aktivnosti finansirani od Tempus se Zaednii~i evropski proekti (JEP), Proekti za vmre`uvawe (NP) i Individualni mobilni grantovi (IMG). JEP i NP se finansiraat za periof od dva ili tri godini so cel da gi restuktuiraat i moderniziraat visoko obrazovnite sistemi i nivnata uloga vo op{testvoto obezbeduvaj}i ramki za partnerstva me|u univerzitetite vo partnerskite zemji i zemjite ~lenki na EU. Od druga strana IMG proektite se komplementarni so drugite dva tipa na aktivnosti i imaat za cel da obezbedat pomo{ za poedincite (na primer nastavnici, obu~uva~i, univerzitetski administratori, slu`benici od ministerstva, obrazovni planeri i drugi eksperti) da rabotat na odredeni specifi~ni aktivnosti vo drugi zemji. Tempus programata e otvorena za site zemji podobni spored TACIS programata i site priznati visoko obrazovni institucii mo`at da aplicirat. Se upravuva od Evropskata komisija, Generalnata Direkcija Obrazovanie i Kultura – B6, Mr. Augusto Gonzalez Hernandez (Head of Unit), E-po{ta [email protected], Tel: +32 2 296 6319. Za pove}e informacii posetete ja veb stranicata http://www.europa.eu.int/comm/ education/tempus/home.html

246

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

TACIS me|u-grani~na poddr{ka (CBC): CBC programata ima za cel da gi podobri ekonomskite i socijalnite vrski me|u regionite, so naglasok staven na me|u-grani~nata sorabotka i dolgotrajna sorabotka. Pomo{ta e dostapna za slednite oblasti: administrativna reforma, lokalen ekonomski razvoj, socijlani raboti i okolina i energetska efikasnost. Celta e da se poddr`at ovie prioritetni oblasti ovozmo`uvaj}i im na razli~nite partneri da rabotat zaedno na zaedni~ki problemi od dvete strani na granicata ili razvivawe na nadle`nostite na partnerite vo prioritetnite oblasti. Malite i mikro proekti se del od CBC programata. Ovaa programa poddr`uva mali proekti za sorabotka me|u regionalnite,

gradskite i lokalnite vlasti vo NIS (Ruska Federacija, Belorusija, Ukraina i Moldavija), zemjite kandidati i Evropskata unija. Za pove}e informacii proverete na http://europa.eu.int/comm/ europeaid/projects/tacis/cbc_en.htm ili kontakirajte ja EK delegacijata vo relevantnata zemja. Linkovi za delegaciite mo`at da se najdat na http://europa.eu.int/comm/europeaid/ projects/tacis/links_del_en.htm. Site povici za predlozi za grantovi i tenderi vo ramkite na TACIS se objavuvaat na veb stranicata na EuropeAid: http:// www.europa.eu.int/comm/europeaid/cgi/frame12.pl. Kontakt: Ms Barbara Luecke (Head of Unit) EuropeAid – A1 Tel +32 2 296 3223 Faks +32 2 296 7482 E-po{ta [email protected] Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/europeaid/projects/tacis/index_ en.htm

6.3.4 KORISNI VEB-STRANICI Veb-stranica na IPA http://ec.europa.eu/enlargement/financial_assistance/ipa/index_ en.htm Veb-stranica na FARE http://europa.eu.int/comm/enlargement/pas/phare/index.htm ISPA (Instrument za strukturnite politiki za pretpristapniot period) http://europa.eu.int/comm/regional_policy/funds/ispa/ispa_ en.htm

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

247

SAPARD (Programa za specijalna pomo{ vo zemjodelstvoto i ruralniot razvoj) http://europa.eu.int/comm/agriculture/external/enlarge/index_ en.htm Povici za tender za nadvore{nata pomo{ i pretpristapnata pomo{ na EU http://europa.eu.int/comm/europeaid/cgi/frame12.pl Elektronski dneven informator za tenderi http://ted.publications.eu.int/official Prakti~en vodi~ za FARE, ISPAi SAPARD - proceduri za dogovori http://europa.eu.int/comm/europeaid/tender/gestion/index_ en.htm Publikacii na FARE http://europa.eu.int/comm/enlargement/pas/phare/publist.htm Programi za me|ugrani~na sorabotka http://europa.eu.int/comm/enlargement/pas/phare/ programmes/index.htm MEDA http://ec.europa.eu/comm/external_relations/euromed/meda. htm TACIS http://ec.europa.eu/comm/external_relations/ceeca/tacis/index. htm ENP http://europa.eu.int/comm/world/enp/index_en.htm

248

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

GLAVA 7

Korisni linkovi i kontakti Za dopolnitelni informazii za finansirawe i grantovi Buxet na EU http://www.europa.eu.int/comm/budget/index_en.htm Grantovi i krediti http://www.europa.eu.int/grants/info/introduction_en.htm Finansirawe i aplicirawe/proceduri za dogovori http://europa.eu.int/comm/europeaid/tender/index_en.htm Proceduri i standardni dokumenti (prira~nici) http://europa.eu.int/comm/europeaid/tender/gestion/index_ en.htm Proekti i programi (podeleni po geografska i sektorska oblast) http://europa.eu.int/comm/europeaid/projects/index_en.htm Finansiski regulativi primenlivi za op{tiot buxet na evropskite zaednici http://www.europa.eu.int/comm/budget/publications/other_ en.htm#financial_regulation Balkanski gra|anski praktiki [#3]

249

Metodi na ocenka http://www.europa.eu.int/comm/europeaid/evaluation/methods/ index.htm Nadvore{no pretstavuvawe na Komisijata http://europa.eu.int/comm/external_relations/repdel Delegaciite na Evropskata komisija vo treti zemji http://europa.eu.int/comm/external_relations/delegations/intro/ web.htm

Op{ti informacii za strukturnite fondovi Evropskiot regionalen razvoen fond http://europa.eu.int/comm/regional_policy/funds/prord/prord_ en.htm Evropskiot socijalen fond http://europa.eu.int/comm/regional_policy/funds/prord/prords/ prdsb_en.htm Evropski fond za upravuvawe i garancii vo zemjodelstvoto http://europa.eu.int/comm/regional_policy/funds/prord/prords/ prdsc_en.htm Finansiski instrument za pomo{ na ribarstvoto http://europa.eu.int/comm/regional_policy/funds/prord/prords/ prdsd_en.htm Koheziski fond http://europa.eu.int/comm/regional_policy/funds/procf/cf_ en.htm Instrument za strukturnite politiki za pretpristapniot period http://europa.eu.int/comm/regional_policy/funds/ispa/ispa_ en.htm

250

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Inicijativi na Zaednicata http://europa.eu.int/comm/regional_policy/intro/regions5_ en.htm#3

Inovativni akcii http://europa.eu.int/comm/regional_policy/intro/regions5_ en.htm#5

Regulativi koi se odnesuvaat na strukturnite fondovi i na Koheziskiot fond Regulativi na Strukturniot fond 2000-2006 http://europa.eu.int/comm/regional_policy/sources/docoffic/ official/regulation/regul_en.htm Regulativi na Koheziskiot fond 2000-2006 http://europa.eu.int/comm/regional_policy/sources/docoffic/ official/regulation/cf_en.htm Predlozi za novi regulativi za strukturnite fondovi za periodot 2007-2013 http://europa.eu.int/comm/regional_policy/sources/docoffic/ official/regulation/intronewregl0713_en.htm Regulativi koi se odnesuvaat na pretpristapniot period (ISPA) http://europa.eu.int/comm/regional_policy/sources/docoffic/ official/regulation/ispa_en.htm Regulativi koi se odnesuvaat na pretpristapniot period (SAPARD) http://europa.eu.int/comm/agriculture/external/enlarge/leg/ index_en.htm

Proekti vo razli~ni zemji ~lenki i regioni Informacii za evropskata regionalna politika (inicijativi, proekti i fondovi) vo sekoja zemja ~lenka http://europa.eu.int/comm/regional_policy/country/prordn/ index_en.cfm Primeri na uspe{ni prikazni od Evropskiot regionalen razvoen fond i od Koheziskiot fond. http://europa.eu.int/comm/regional_policy/projects/stories/ index_en.cfm

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

251

Aktivnostite na Evropskiot socijalen fond vo zemjite ~lenki http://europa.eu.int/comm/employment_social/esf2000/ member_states-en.htm Interreg III http://europa.eu.int/comm/regional_policy/interreg3/index_ en.htm

Korisni kontakti vo Komisijata GD za regionalna politika Rue du Père de Deken 23, 1040 Brussels, Belgium Adresa: Rue de la Loi/Wetstraat 200, 1049 Brussels, Belgium Veb-stranica: http://europa.eu.int/comm/regional_policy/ index_en.htm E-po{ta: [email protected] Direkcija A – Upravuvawe so resursi, buxet i finansii Mr Jean-Marie Seyler Tel. +32 2 295 46 81 Direkcija B – Konceptot i reformite na koheziskata politika, koordinacija, pravni pra{awa, solidaren fond Mr Ronald Hall Tel. +32 2 295 44 01, Faks +32 2 299 2430 Direkcija C - Tematski razvoj, vlijanie, ocenka i inovativni akcii Ms Natalija KAZLAUSKIENE Tel. +32 2 295 9387 Direkcija D – Teritorijalna sorabotka, urbani akcii Ms Elisabeth Helander Tel. +32 2 295 0354, Faks +32 2 299 2430

252

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Direkcija E – Programi i proekti vo Avstrija, Danska, Germanija, Litvanija, Letonija, Slova~ka, [vedska i Obedinetoto Kralstvo Mr Jose Palma Andres Tel. +32 2 295 1531, Faks +32 2 296 2372

Direkcija F – Programi i proekti vo Belgija, ^e{ka, Estonija, Finska, Irska, Luksemburg i [panija Ms Katarina Mathernova Tel. +32 2 296 9508 Direkcija G – Programi i proekti vo Kipar, Grcija, Hungarija, Italija, Malta i Holandija Mr Alejandro Cecchi Lang Tel +32 2 295 6838 Direkcija H – Programi i proekti vo Francija, Polska, Portugalija, Slovenija i ISPA Mr Luis RIERA FIGUERAS Tel. +32 2 296 5068, Faks +32 2 295 4397 GD za vrabotuvawe i socijalni raboti Rue Joseph II 27 & 37, 10000 Brussels, Belgium Adresa: Rue de la Loi/Wetstraat 200, 1049 Brussels, Belgium Veb-stranica: http://www.europa.eu.int/comm/ employment_social/index_en.html E-po{ta: [email protected] Direkcija A/4 – koordinacija ESF Ms Marie DONNELLY Tel. +32 2 296 0332, Faks +32 2 296 9778 Direkcija B/4 – Inicijativi na Zaednicata Mr Jean-François LEBRUN Tel. +32 2 299 2274, Faks +32 2 296 9770 Direkcija D – Adaptacija, socijalen dijalog i socijalni prava Mr Bernard Jansen Tel. +32 2 295 7604, Faks +32 2 295 6073 Direkcija I – Me|unarodni i horizontalni raboti Mr Jean-Paul TRICART Tel. +32 2 299 0511 Balkanski gra|anski praktiki [#3]

253

Direkcija I/1 – Me|unarodni raboti i pro{iruvawe Mr Jean-Paul Tricart Tel. +32 2 299 0511 Direkcija I/2 - Komunikacii Ms Barbara NOLAN Tel. +32 2 296 0755 GD za zemjodelstvo Rue de la Loi 130, 1040 Brussels, Belgium Adresa: Rue de la Loi/Wetstraat 200, 1049 Brussels, Belgium Veb-stranica: http://www.europa.eu.int/comm/agriculture/ index_en.htm E-po{ta : [email protected] Direkcija K/3 – Odnosi so zemjodelskite GO Mr Gerard Kiely Tel. +32 2 298 7427, Faks +32 2 299 9304 Direkcija B/2 - Pro{iruvawe Mr Rudy Van Der Stappen Tel. +32 2 295 4509 GD za ribarstvo: Rue de la Loi 170, 1040 Brussels, Belgium Adresa: Rue de la Loi/Wetstraat 200, 1049 Brussels, Belgium Veb-stranica: http://www.europa.eu.int/comm/fisheries/ policy_en.htm E-po{ta: [email protected] Direkcija E/2 – Komunikacii i informacii Ms Chiara Gariazzo Tel. +32 2 299 9255, Faks +32 2 299 3040 Korisni veb-stranici Tret izve{taj za ekonomska i socijalnata kohezija http://europa.eu.int/comm/regional_policy/sources/docoffic/ official/reports/cohesion3/cohesion3_en.htm

254

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Regionalna politika i Lisabonskata strategija http://europa.eu.int/comm/regional_policy/themes/lisbon/ lisbon_en.htm Strate{ki prira~nici na Zaednicata 2007-2013 http://europa.eu.int/comm/regional_policy/sources/docoffic/2007/osc/index_en.htm Linkovi do nacionalnite veb-stranici na EU15 koi obezbeduvaat informacii za evropskite i regionalnite razvojni programi http://europa.eu.int/comm/regional_policy/country/gateway/ index_en.cfm Linkovi do nacionalnite upravuva~ki vlasti http://europa.eu.int/comm/regional_policy/manage/authority/ authority_en.cfm?pay=other Linkovi da nacionalnite veb-stranici na zemjite kandidati za EU koi sodr`at dokumenti za strukturnite i za koheziskite fondovi http://europa.eu.int/comm/regional_policy/themes/doc/ progdoc.doc

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

255

ZA SERVISOT ZA EVROPSKA GRA\ANSKA AKCIJA EKAS (ECAS)

KOI SME NIE? EKAS (ECAS) e formirana vo 1990 g. kako me|unarodna, neprofitabilna organizacija, nezavisna od politi~kite partii, komercijalnata dobivka i instituciite na EU. Misijata na asocijacijata e da im ovozmo`i na GO i na poedinci da im se slu{ne glasot vo EU. ^lenovite na EKAS pokrivaat razni oblasti na aktivnosti vo EU i vo zemjite aplikanti: gra|anski slobodi, kultura, razvoj, zdravje i socijalna blagosostojba. EKAS se nao|a na adresata “83 rue du Prince Royal“, 1050 Brisel. Me|utoa, na{iot centar na dokumentacija se nao|a na adresata „rue de la Concorde“ 53, kade {to gi deli delovnite prostorii so Evropskiot centar na fondacii (EFC). Bibliotekite na obete organizacii sodr`at edinstvena kolekcija na informacii za EU i finansirawe fondacii.

NA[I CELI 1. Zacvrstuvawe na Evropskata strategija na GO vo zemjite ~lenki na EU i zemjite aplikanti;

256

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

2. Za{titata na pravata na slobodno dvi`ewe i unapreduvaweto na poseopfatno Evropsko dr`avjanstvo;

3. Agitirawe za transparentnost i reforma na instituciite na EU. Za pove}e detali, posetete ja na{ata veb-stranica Kontakt: ECAS 83 rue du Prince Royal B-1050 Brussels E-po{ta: [email protected] Veb-stranica: www.ecas.org Tel. : +32 2 548 04 90 Faks : +32 2 548 04 99

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

257

BALKANSKA MRE@A ZA RAZVOJ NA GRA\ANSKOTO OP[TESTVO (BCSDN)

Balkanskata mre`a za razvoj na gra|anskoto op{testvo

e mre`a od 11 gra|anski i ekumenski organizacii od 7 zemji i teritorii regionot na Balkanot (Albanija, Bugarija, Hrvatska, Makedonija, Romanija, Srbija i Crna Gora i Kosovo). ^lenovi na Balkanskata mre`a se: Albanskata fondacija za gra|ansko op{testvo, Diakonia Agapes, Makedonskiot centar za me|unarodna sorabotka, @enskata alijansa za razvoj, Fondacijata Pokrov, Sorabotnici za mo`nosti Romanija, AIDRom, Ekumenskata humanitarna organizacija, NIT, EOS i Nie sme so vas.

Pozadina

258

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

Balkanskata mre`a be{e inicirana vo 2001 godina kako Programa za jaknewe na kapacitetite, kako del od po{irokata inicijativa nare~ena Ekumensko partnerstvo za Jugoisto~na Evropa. So zdru`uvawe na crkvite, ekumenskite i gra|anskite organizacii, ovaa inicijativa ima{e za cel da ja unapredi nivnata koordinacija i sorabotka. Programata za jaknewe na kapacitetite se fokusira{e na zajaknuvawe na poedincite/ personalot i organizaciskite kapaciteti i ve{tini na agen­ ciite koi bea vklu~eni vo programata. Inicijalnata pilot programa trae{e od 2001 do 2003 godina, period vo koj bea realizirani 5 poseti na dr`avi i propratni izve{tai, 3 partnerski sostanoci, 5 obuki, 7 poseti za razmena i konsultacii, be{e izraboten internet direktorium za obuka, a be{e objaven i adresar. Balkanskata mre`a za razvoj na

gra|anskoto op{testvo be{e promovirana vo dekemvri 2003 kako rezultat na uspe{nata sorabotka vo zajaknuvaweto na kapacitetite na parterskite organizacii.

Vizija

Oddr`liv mir, harmonija i prosperitet na op{testvata vo Balkanskiot region.

Misija

Zajaknuvawe na gra|anskoto op{testvo preku spodeluvawe i razvoj na lokalni praktiki, koncepti i osposobuvawe na akte­ rite vo gra|anskoto op{testvo.

Celi i zada~i 1.

da se zgolemi komunikacijata so akterite na gra|anskoto op{testvo vo regionot, kako osnova za bi/multilateralna sorabotka; 2. da se zgolemi mobilizacijata na resursi i poddr{ka; 3. da se zgolemi znaeweto i ve{tinite kako osnova za povisok kvalitet na na{ata rabota; 4. da se promovira interkulturna razmena i kultura na spodeluvawe na resursite kako osnova za efikasna / efektivna mre`a. 

Aktivnosti Vo periodot 2003-2004 godina aktivnostite bea naso~eni kon zajaknuvawe na poedincite/ personalot i organizaciskite kapaciteti i ve{tini na partnerskite organizacii preku skroeni obuki, razmena i konsultacii. Kako rezultat od niv, be{e sozdaden rasadnik od obu~uva~i i kursevi i kapacitetite na site partneri bea zajaknati preku razmena na najdobrite praktiki i informacii. Zadr`uvaj}i go fokusot na zajaknuvawe na poedincite/ personalot i organizaciite, aktivnostite na mre`ata, aktivnostite na mre`ata vo periodot 2004-2006 se sosredoto~ija na tematska sorabotka preku 3 zaedni~ki prioritetni temi (EU finansirawe, lobirawe i zastapuvawe, standardi za obuka i konsultacii i etika, mobilizacija na sredstva) i specifi~ni temi (pr. `eni i nedozvolena trgovija; korporativna socijalna odgovornost i antikorupcija; decentralizacija; sve{tenski praktiki). Ovaa sorabotka isto taka vklu~uva obuki, razmena/ izlo`uvawe,

Balkanski gra|anski praktiki [#3]

259

rabotilnici, publikacii i rabotni grupi kako namenski sili za obrabotka na specifi~ni pra{awa so cel za zajaknuvawe na kapacitetite i ve{tinite kako i sorabotka, razmena na informacii i platforma za akcija vo ovie oblasti. Isto taka, }e bidat realizirani aktivnosti, za promovirawe na interkulturnata sorabotka i spodeluvawe rezursi kako {to se re~nik na gra|anskoto op{testvo, razmena na studii na slu~aj, regionalni poseti.

Struktura Balkanskata mre`a se sostoi od partnerski organizacii, koi imaat ednakvi prava i dol`nosti kako ~lenovi na mre`ata. Glavni rabotni principi vo mre`ata se principot na sorabotka, partnerstvo, tolerancija, dijalog i po~ituvawe na drugite. Mre`ata se sostoi od Upravuva~ka grupa, Centralna grupa, Rabotni grupi i Sekretarijat. Upravuva~kata grupa e sostavena od direktori ili postari prestavnici na partnerskite organizacii i se sostanuva edna{ godi{no (sekoja prolet) za da prodiskutira za upravuvaweto i strategijata za rabota. Na sekoj sostanok se primenuva principot na rotira~ko pretsedatelstvo. Centralnata grupa se sostoi od lica za kontakt od partnerskite organizacii i se sre}ava edna{ godi{no (sekoja esen) za da gi koordinira konkretnite aktivnosti. Rabotnite grupi se tematski mehanizmi za sorabotka na specifi~ni pra{awa i temi. Sekoj partner mo`e da inicira, predvodi ili da i se priklu~i na bilo koja Rabotna grupa. Sekretarijatot, {to vo momentov e smesten vo Makedonskiot centar za me|unarodna sorabotka vo Skopje, Makedonija, upravuva so dnevnite aktivnosti i koordinacija na mre`ata.

260

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija

MAKEDONSKI CENTAR ZA ME\UNARODNA SORABOTKA (MCMS)

MISIJA Makedonskiot centar za me|unarodna sorabotka (MCMS) e organizacija na gra|anskoto op{testvo {to raboti vo oblasta na odr`liviot razvoj, gra­de­we na svesta i na socijalno-humanitarnata (osnovna) pomo{. Celta na MCMS e pottiknuvawe, poddr{ka i razvoj na lokalni, nacionalni i me|unarodni ini­ci­­ja­tivi za una­pre­duvawe na odr`li­viot razvoj na ~ove~kite resursi vo Makedonija i nadvor od nea. Za ostvaruvawe na celite i zada~ite MCMS gi mobilizira i gi or­ga­nizira ~ove­~ki­te resursi, finansiskite i materijalnite sredstva, kako vo zemjata, taka i vo stran­stvo. MCMS za aktivnostite obezbeduva sredstva od pove}e agencii na Svetskiot sovet na crk­vite i od vladini i me|unarodni orga­ ni­za­cii.

CELI, SEKTORI I METODI Strate{ki celi na MCMS se: • promocija na mirot; • ponatamo{en razvoj na gra|anskoto op{testvo; • pomo{ na grupi {to imaat potreba za nea. Balkanski gra|anski praktiki [#3]

261

MCMS e aktiven vo slednive sek­tori: • vodosnabduvawe i sanitacija; • obrazovanie; • ruralen razvoj; • vrabotuvawe i generirawe prihodi; • gra|ansko op{testvo i demokratizacija; • itna pomo{. • MCMS aktivnostite gi ostvaruva preku: • poddr{ka na proekti; • obuka i soveti; • informacii; • zastapuvawe i lobirawe; • rakovodewe. Adresa Ul. "Nikola Parapunov" bb, Skopje Po{t. fah 55, 1060 Skopje Tel. +389 (2) 3065-381 Faks +389 (2) 3065-298 E-po{ta: [email protected] Veb stranica: www.mcms.org.mk www.graganskisvet.org.mk

262

Prira~nik za gra|anski organizacii - izvori na finansirawe od Evropskata unija