(www.vest.si) Mk - Blejski Otok Pravna Podlaga

1

Pravne podlage za vložitev tožbe za razveljavitev Sporazuma o zakljuku postopka pred Evropskim sodišem za varstvo lovekovih pravic in s tem o konanju odprtih vprašanj denacionalizacijskega postopka vraanja nepreminin Blejskega otoka ter upravljanju in gospodarjenju z dne 14.10. 2008 Ministrstvo za kulturo je pravna eksperta prof.dr Miho Juharta in prof. dr. Petra Grilca prosilo za pregled Sporazuma o zakljuku postopka pred Evropskim sodišem za varstvo lovekovih pravic in s tem o konanju odprtih vprašanj denacionalizacijskega postopka vraanja nepreminin Blejskega otoka ter upravljanju in gospodarjenju z dne 14.10. 2008(v nadaljevanju Sporazum) in za stališe do vprašanja ali je omenjeni sporazum veljavno sklenjen. Po sporazumu, ki sta ga, 14. 10. 2008, sklenila RS, Ministrstvo za kulturo in Župnija Bled, je bila lastninska pravica na nekaterih nepremininah, glede katerih je bila zahteva za vrailo v naravi že zavrnjena, prenesena na Župnijo Bled. Stališe ekspertov je naslednje: • med strankama Sporazuma je bila sklenjena poravnava po pravilih materialnega prava, za katero se uporabljajo doloila obligacijskega zakonika • v Sporazumu se povezujeta dva postopka: denacionalizacijski postopek na podlagi zahteve za vrnitev nepreminin, ki predstavljajo Blejski otok ter postopek zaradi kršitve pravic iz EKP pred Evropskim sodišem za lovekove pravice. Prvi postopek je bil pravnomono konan, neuspešna so bila tudi izredna pravna sredstva, vkljuno s pritožbo na Ustavno sodiše. Zato v denacionalizacijskem postopku ne more ve priti do nobene poravnave, saj gre za dokonno in pravnomono zavrnitev denacionalizacijskega zahtevka za vrailo Blejskega otoka v naravi. Drugi postopek pred Evropskim sodišem sta eksperta ocenjevala samo postopkovno, ker z vsebino pritožbe nista bila seznanjena, Ministrstvo z njo ne razpolaga. Bistveno pa je, da je med strankama Sporazuma obstajal spor glede kršitve lovekovih pravic, rešitev je bila negotova, Evropsko sodiše bi lahko RS naložilo le zagotovitev pravinega zadošenja pritožnici. • po sklenjenem Sporazumu si stojijo nasproti nove obveznosti Republike Slovenije in odpoved pritožbi pred Evropskim sodišem za lovekove pravice, po vsebini gre za pravni posel, ki je podoben menjalni pogodbi, saj se prenos lastninske pravice na nepremininah obljublja v zameno za odpoved pritožbi. Predmet Sporazuma nasprotuje trem predpisom. Zakonu o stvarnem premoženju države, republik in pokrajin, Zakonu o varstvu kulturne dedišine in Zakonu o ohranjanju narave. Za Blejski otok velja poseben varovalni režim na podlagi Odloka o razglasitvi Blejskega otoka za kulturni spomenik državnega pomena. Vsak pravni posel, s katerim država odtujuje nepreminine, ki so del kulturnega spomenika Blejski otok, je v nasprotju s tem predpisom. Blejski otok ima tudi status naravnega spomenika, ti pa tudi niso v pravnem prometu. Tako je vsak pravni posel, s katerim država odtujuje nepreminine v nasprotju z zakonom. Pri sklenitvi Sporazuma pa tudi niso bila spoštovana postopkovna pravila o prodaji nepreminega premoženja države po Zakonu o stvarnem premoženju države. Vsebina in nain sklenitve Sporazuma po mnenju ekspertov nasprotujeta prisilnim predpisom, kar ima v skladu s splošnimi pravnimi pravili za posledico ninost Sporazuma.