Vse Vsebine Skupaj

Seminar iz zahodnoevropske umetnosti (dr. Germ)

ZGODNJERENESANČNO SLIKARSTVO V FIRENCAH

•

Firence v 15. st. – oris kulturnozgodovinskih dejavnikov

•

geneza renesančnega sloga v slikarstvu

•

sobivanje srednjeveške in renesančne umetnosti v prvi polovici 15. st. – renesančno versus srednjeveško

•

renesančna teorija umetnosti in posebej slikarstva

•

Leon Battista Alberti: De Pictura

• položaj umetnika v Firencah 15. st. • renesančni humanizem in umetnost • nove ikonografske teme Priporočena literatura bo javljena naknadno. Prof. dr. Nataša Golob

SEMINAR IZ OBČE UMETNOSTNE ZGODOVINE UMETNOST V VITEŠKEM OKOLJU

Delo v seminarju za občo umetnostno zgodovino v akademskem letu 2009 – 2010 je povezano s pripravami na razstavo v Narodnem muzeju, ki bo predstavila in ovrednotila tudi številne, doslej javnosti neznane artefakte in umetniška dela. Študentke / študenti, vpisani na ta seminar, bodo raziskovalno razreševali vprašanja ikonografije, stilistike, datacije in

provenience objektov, ki bodo predmet obravnave. Številni objekti bodo prvič obravnavani s celovitejšim pogledom, tako da se bodo povezovala spoznanja arheologov – medivistov s pogledi umetnostnih zgodovinarjev. Od udeležencev pričakujem veliko mero radovednosti, inventivnega iskanja vprašanj in odgovorov, vztrajnosti pri reševanju problemov, veselja do samostojnosti in zorenja pri raziskovalnem delu ter delovne discipline. Objekti, ki bodo predmet raziskovalnega seminarja, bodo pripravljeni v sodelovanju s kolegom mag. Tomažem Nabergojem iz Narodnega muzeja in kolektivom, ki pripravlja razstavo. Uvodna srečanja (zimski semester) bodo namenjena spoznavanju viteškega sveta in kulture v prostoru jugovzhodnih Alp od 11. do 15. stoletja. – Vsebine seminarja in izbranih poglavij se povezujejo.

Strokovna literatura, potrebna za raziskovalno delo, bo individualno sporočena, odvisna je od slehernega izbranega objekta. Splošni vpogled v svet viteštva pa dajejo knjige in katalogi za obdobje pozne romanike in gotike.

Študijsko leto 2009 – 2010

UMETNOST SREDNJEGA VEKA V ZAHODNI EVROPI UMETNOST V VITEŠKEM OKOLJU – SATIRA, GROTESKA, KOMEDIJA V SLIKI IN BESEDI (IZBRANA POGLAVJA)

Umetnost romanike in gotike je zlasti v umetniških delih manjših dimenzij (ki so pogosto tudi težje dosegljiva za občinstvo) ustvarila motive, ki so vsebinsko »svobodni« in so zrcalo uradni, veliki umetnosti, ki izhaja predvsem in monumentalnih liturgičnih in literarnih del. Najizrazitejše nasprotje monumentalnim dosežkom predstavljajo vsebine, ki so smešne same po sebi ali pa smešijo in karikirajo resnične in izsanjane teme. Uvodoma bodo predstavljeni okviri in estetske smernice, ki so jih za umetnost in pojem »lepega« v srednjem veku določili filozofi in vladarski krogi. V nadaljevanju bodo orisani ambienti, kjer so take vsebine nastajale, razlogi zanje, dotaknili se bomo vprašanja avtorjev in občinstva, realizacij v pisni, likovni in performativni obliki.

Kot uvodno branje, kjer bi odprla diskurz, predlagam roman Umberta Eca »Ime rože« in njegovo delo »Umetnost in lepota v srednjem veku«.

Dr. Barbara Jaki Seminar SLIKARSTVO V SLOVENIJI V 19. STOLETJU, V. del

Študijsko leto 2009/2010 Nosilka: prof. dr. Nataša Golob Izvajalka: dr. Barbara Jaki, muzejska svetovalka, Narodna galerija Letnik: 3. in 4. Obseg: 60 ur (1x tedensko po 2 uri) Seminar bo potekal v prostorih Narodne galerije: - predavalnica na Puharjevi 9 - razstavišče in kabinet na Cankarjevi 20 - stalna zbirka - restavratorski ateljeji - registratura - depoji Cilji - seznanitev s praktičnim delom z umetninami; postopki od pridobitve do vpisa v inventar in razstavitve - samostojno prepoznavanje časa nastanka in avtorstva - prepoznavanje relacij med slovensko dediščino in sočasnim evropskim gradivom -

aplikacija

umetnostnozgodovinskih

metod

proučevanja

na

originalnih

umetninah (slike, dela na papir) - prepoznavanje različnih ciljev umetnostnozgodovinskega raziskovanja Vsebina V študijskem letu 2009/2010 bo poudarek na likovni umetnosti druge polovice 19. stoletja, to je obdobju zgodovinskega realizma. Obravnavali bomo starejše in mlajše slikarje realiste, njihove konkretne slikarske vzore in status slikarstva v primerjavi z drugimi zvrstmi likovne umetnosti. Kakšno vlogo je imela fotografija v razmerju do slikarstva? Zanimali nas bodo razvoj sloga, posebnosti, glavne ikonografske teme, vloga slikarskih akademij in povezave z evropskimi

središči. V primerjavi s preteklim študijskim letom, to je IV. delom ciklusa, bodo teme letošnjega študijskega leta usmerjene v posamične probleme in ne monografske preglede. Splošni del 1. Metode proučevanja 2. Naročniki 3. Kontekst nastanka umetnine in njene interpretacije 4. Profano in sakralno slikarstvo Poglobljeni del 5. Problemi posamičnih opusov v izbranem obdobju 6. Konfrontacije 7. Povezave 8. Vplivna evropska središča in naši slikarji (Dunaj, München, Pariz, Praga) Obveznosti študentov - priprava referata ali seminarja na dogovorjeno (ali izbrano) temo z ožjega področja, ki ga pokriva seminar (gl. seznam naslovov referatov) - poznavanje predložene literature - aktivna udeležba - poznavanje aktualnih razstav v osrednjih muzejskih hišah v Ljubljani - poznavanje vidnejše strokovne periodike Osnovna literatura 1. Tomaž Brejc, Realizem, impresionizem, postimpresionizem, Ljubljana : Narodna galerija 2006. 2. Vanessa R. Schwartz & Jeannene M. Przyblyski (ed.), The Nineteenth-Century Visual Culture Reader, New York-London : Routledge 2004. 3. Charles W. Haxthausen (ed.), The two art histories : the museum and the university, New Haven-London : Yale University Press 1999.

Z navedeno literaturo naj bi bil študent seznanjen že pred prihodom na seminar, saj predstavlja izhodišče za nadaljnje delo. Predpostavljam, da starejšo literaturo - npr. Lindo Nochlin, Roberta Rosenbluma itn. - kandidati okvirno poznajo že iz nižjih letnikov, zato je ne navajam. Enako velja za ustrezne kataloge Narodne galerije. Priporočam uporabo strokovne knjižnice Narodne galerije. Dodatna literatura bo navedena sproti in po potrebi za referate ali seminarske naloge. Za več informacij si oglejte spletne strani Narodne galerije www.ng-slo.si

Za več informacij se lahko oglasite prek spletne pošte barbara_jaki(at)ng-slo.si

Barbara Jaki Izr. prof. dr. Matej Klemenčič SEMINAR IN IZBRANA POGLAVJA Beneško baročno kiparstvo in Ljubljana Izbrana poglavja bodo razdeljena v dva večja sklopa: po uvodu, v katerem bodo predstavljeni »predhodniki« beneških baročnih kiparjev (glavni kiparji sredine in druge polovice Cinquecenta) in protagonisti rimskega baročnega kiparstva (G. L. Bernini, A. Algardi, F. Duquesnoy), bo v prvem sklopu obravnavano kiparstvo od srede 17. do srede 18. stoletja v Benetkah, v drugem pa njegovi odmevi v nekdanjih habsburških

deželah

in

še

posebej

v

Ljubljani.

Predstavljeni

bodo

opusi

najpomembnejših kiparjev (npr. G. Le Court, E. Merengo, A. Corradini, G. Torretti, G. M. Morlaiter ter seveda F. Robba), nekateri ikonografski problemi (npr. dekoracija memorialnih cerkvenih fasad, nagrobniki, oltarna plastika) ter še posebej vloga naročnikov pri nastanku posameznih spomenikov. Natančno bodo analizirane okoliščine prodora beneško vplivanega kiparstva in kamnoseštva na Goriško, Kranjsko in v Kvarner, predstavljena pa bo tudi situacija v Istri in Dalmaciji. Na podlagi kritičnega pretresa obstoječe umetnostnozgodovinske literature se bomo

spoznali s stanjem raziskav in ključnimi problemi, opozorjeno pa bo tudi na manj raziskane teme. Izbrana poglavja bodo potekala čez celo leto (dve uri tedensko). Seminar bo namenjen utrjevanju snovi, ki bo predstavljena na izbranih poglavjih. Potekal bo le v drugem semestru: polovica ur bo v seminarski sobi na oddelku (343), polovica pa na terenu, praviloma ob petkih, oziroma na dvo- in trodnevnih ekskurzijah: predvideni so ogledi spomenikov v Ljubljani in okolici, v Benetkah in Padovi ter severnem Venetu in Furlaniji. Od udeležencev seminarja se pričakuje sprotna priprava na posamezne ure in aktivno sodelovanje v diskusiji, teme za referate pa bodo predstavljene že oktobra, na uvodni uri izbranih poglavij. Glede na vsebinsko povezanost seminarja in izbranih poglavij seveda pričakujem, da boste tisti, ki boste izbrali seminar, obiskovali tudi izbrana poglavja.

izr. prof. dr. Matej Klemenčič

Osnovna literatura •

• • • • • • • • • • •

Tomaso Temanza, Zibaldon (ed. Nicola Ivanoff), Venezia - Roma 1963. Camillo Semenzato, La scultura veneta del Seicento e del Settecento, Venezia 1966. Jennifer Montagu, Roman Baroque Sculpture. The Industry of Art, New Haven – London 1989. Blaž Resman, Barok v kamnu. Ljubljansko kamnoseštvo in kiparstvo od Mihaela Kuše do Francesca Robbe, Ljubljana 1995 (Zbirka ZRC, 8). Radoslav Tomić, Barokni oltari i skulptura u Dalmaciji, Zagreb 1995. Venedig. Kunst & Architektur (Giandomenico Romanelli ed.), Köln 1997 (Paola Rossi, 492–523, 718–739). Bruce Boucher, Italian Baroque Sculpture, London 1998 (World of Art). Rudolf Wittkower, Art and Architecture in Italy 1600–1750 (Joseph Connors, Jennifer Montagu edd.), London 1999 (The Pelican History of Art). Matej Klemenčič, Francesco Robba in beneško baročno kiparstvo v Ljubljani (r. k. Ljubljana, Narodna galerija), Ljubljana [Rokus] 1998. La scultura a Venezia da Sansovino a Canova (Andrea Bacchi, Susanna Zanuso edd.), Milano 2000 (Repertori fotografici, 11) [dostopno v kabinetu]. Matej Klemenčič, Francesco Robba in baročno kiparstvo med Rimom in Benetkami, Ljubljana 2000 (doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, tipkopis) Nataša Polajnar Frelih, Baročni črni oltarji ljubljanskih kamnoseških delavnic, Stična 2001.

Dr. Andrej Smrekar

Muzejski seminar

Risba osnove, tehnike, materiali, funkcije, periodični in osebni slog Dr. Andrej Smrekar, muzejski svetnik

Seminar je namenjen pridobivanju osnovnih znanj za prepoznavanje tehnik, materialov in funkcij risbe, prav tako pa tudi slogovnih geografskih, časovnih in individualnih determinant. Pri delu se bom opiral v kar največji možni meri na originalno gradivo iz zbirke Narodne galerije, medtem ko bomo morali slogovna vprašanja do 19. stoletja obdelati s pomočjo diapozitivov. Enega od seminarskih srečanj bi izvedli v Narodnem muzeju s pomočjo kolegice Blaženke First, ki bi nas seznanila z risbo do 1800 v zbirki Narodnega muzeja. Takšen obisk bomo organizirali tudi v Moderni galeriji ali v Muzeju novejše zgodovine za ogled izbranih

slovenskih

risb

20.

stoletja.

Po

presoji

oz.

priložnosti

bi

si

pomembnejšo zbirko risbe skušali ogledati tudi v eni od bližnjih tujih središč. Albertina bi bila optimalna možnost. Seminar bo trajal dva semestra. Študentje bodo na začetku seminarja dobili letni program in bibliografijo za sprotno pripravo. Seminarsko nalogo bomo pripravili v zaključnem delu seminarja, v njej pa bodo slušatelji pripravili nekaj vzorčnih kataložnih enot po lastnem izboru in dogovoru s predavateljem. Število bomo uskladili glede na predložene primere. Osnovna bibliografija: Cankar, Izidor, Langusove risanke. Začetki romantičnega slikarja, Razprave SAZU, IV, 4, Ljubljana, 1957 Risba, Enciklopedija Slovenije, 10, Ljubljana 1996, str 238-240 (avtorji: Š. Čopič, A. Cevc, N. Zgonik, redakcija E. S. Risba na Slovenskem I, Narodna galerija, Ljubljana, 2009, (r.k.) Risba na Slovenskem II, Mesta galerija, Ljubljana, 2009, (r.k.)

Ksenija Rozman, Franc Kavčič, Narodna galerija, Ljubljana, 1978, (r.k.) France Stele, France Mihelič: Risba. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1963 Zgonik, Nadja, Marij Pregelj: Risba v sliko, Ljubljana 1994. Izbor tuje bibliografije: Drawing Defined, uv. in kom. Konrad Oberhuber, ur. Walter Strauss, Tracie Felker, New York, 1987 Koschatzky, Walter, Kunst der Zeichnung. Technik, Geschichte, Meisterwerke, Wien 1981. Leymarie, Jean, Mounier, Geneviève, Rose, Berenice, Drawing: History of an Art, 1980? Daniel M. Mendelowitz, David L. Faber, Duane A. Wakeham, A Guide to Drawing, New York: Holt, Rinehart and Winston, 2006 (rev. ed.) Panofsky, Erwin, Idea, Hamburg, 1924. Steinberg, Leo, Drawing as to Possess, Artforum, X, 2, oktober 1971, str. 44-53.

Izr. prof. dr. Samo Štefanac Izbrana poglavja in seminar pri Štefancu v letu 2009-2010

ARHITEKTURA

IN KIPARSTVO SREDNJEGA VEKA NA

JADRANU

Izbrana poglavja in seminar bosta posvečena obravnavi pojavov v arhitekturi in kiparstvu srednjega veka na širšem jadranskem območju (Dalmacija, Hrvatsko Primorje, Kvarner, Istra, Furlanija, Veneto, pokrajine ob zahodni jadranski obali ter zaledje). Podrobneje bodo obravnavani pomembnejši spomeniki, sklopi spomenikov in posamezne umetniške osebnosti od predromanike do časa okoli leta 1400. Posebna pozornost bo namenjena primerjavi pojavov v posameznih obravnavanih območjih, razmišljanju o razlikah in medsebojnih povezavah, morebitnih

migracijah

umetnikov

itd.,

upoštevajoč

zgodovinske

in

kulturnozgodovinske okoliščine. Zaradi specifičnosti gradiva je v tem kontekstu – posebej v obdobju romanike – nemogoče obravnavati arhitekturo in kiparstvo kot povsem ločeni zvrsti, saj sta pri vseh ambicioznejših projektih neločljivo povezani.

Za uspešno spremljanje izbranih poglavij in sodelovanje pri seminarju je priporočljiva (poleg angleščine) zmožnost branja italijanščine, nemščine in hrvaščine. Najosnovnejša dostopna literatura (ostalo bo citirano na predavanjih): -

Wolfgang WOLTERS, Scultura veneziana gotica, Venezia 1976

-

Janez HÖFLER, Die Kunst Dalmatiens vom Mittelalter bis zur Renaissance (800–1520), Graz 1989

-

zbirka Italia romanica (izšlo pri Jaca Book: posebej zvezki Le Venezie; L'Emilia Romagna; Le Marche*; L'Abruzzo, Il Molise*; La Puglia - *ni v knjižnici)

-

Scultura nelle Marche, ed. P. Zampetti, Firenze 1993

-

John POPE-HENNESSY, Italian Gothic Sculpture (več izdaj, zadnja London 1994)

-

Tisuću godina hrvatskog kiparstva, ed. I. Fisković, Zagreb 1997

-

L'architettura gotica veneziana. Atti del convegno internazionale di studio, a cura di F. Valcanover – W. Wolters, Venezia 2000

-

Dioecesis Justinopolitana. Spomeniki gotske umetnosti na območju koprske škofije, Koper 2000

Izbrana poglavja in seminar se bodo v celoti izvajala v zimskem semestru.

Doc. dr. Alenka Vodnik SEMINAR Gotsko stensko slikarstvo med vzhodnimi Alpami in Jadranom V prvem delu seminarja se bomo seznanili z osnovami gotskega stenskega slikarstva, z natančno analizo najpomembnejših spomenikov (npr. Konstanz, Krka, Assisi, Padova) pa tudi z glavnimi fazami njegovega razvoja. Pri tem se bomo

podrobneje

posvetili

zlasti

vlogi

trecenta in

nekaterim

njegovim

najpomembnejšim predstavnikom (npr. Giotto, Vitale da Bologna, Tomaso da Modena, Altichiero). Posebna pozornost bo namenjena sprememban v smislu obravnave prostora, ikonografije ter širitvi in možnim potem posredovanja

novosti v širši vzhodnoalpski prostor (Furlanija, Slovenija, avstrijska Koroška), kot tudi delovanju »potujočih« slikarjev. Drugi sklop bo namenjen posameznim temam, ključnim za razumevanje in obravnavo gotskega stenskega slikarstva, kot so npr.migracije umetnikov, naročniki, vloga bratovščin oziroma cehov, pa tudi različnim ikonografskim problemom ter nekaterim pomožnim pomožnim metodam slogovne analize. Od udeležencev seminarja pričakujem sprotno pripravo na posamezne ure in sodelovanje v diskusiji. Seminar bo potekal celo študijsko leto, deloma tudi na terenu. Predvideni so ogledi posameznih spomenikov v Sloveniji, kot tudi ekskurzija v Furlanijo oziroma na avstrijsko Koroško. Osnovna literatura • • • • • • • • •

Jürgen Michler, Grundlagen zur gotischen Wandmalerei, Jahrbuch der Berliner Museen, 32 (1990), pp. 85–136 (JSTOR) France Stele, Slikarstvo v Sloveniji od 12. do 16. stoletja, Ljubljana 1969 France Stele, Gotsko stensko slikarstvo, Ljubljana 1972 Janez Höfler, Srednjeveške freske v Sloveniji, 1–4, Ljubljana (vsaj uvodna poglavja) Gotika v Sloveniji, Nastajanje kulturnega prostora med Alpami, Panonijo in Jadranom, Ljubljana 1995 (Vignjević, Bogovčič, Vodnik, Peskar, Höfler) Walter Frodl, Die gotische Wandmalerei in Kärnten, Klagenfurt 1944 Gottfried Biedermann, Karin Leitner, Gotik in Kärnten, Klagenfurt 2001 (poglavje Wandmalerei, pp. 152–194) Geschichte der bildenden Kunst in Österreich, 2, Gotik, München-LondonNew York 1999 (Bacher, Monumentalmalerei, pp. 397–404; Kirchweger, Wandmalerei: Aspekte der Technik und Erhaltung, pp. 433–435) Giuseppe Bergamini, Sergio Tavano, Storia dell'Arte nel Friuli-Venezia Giulia, Udine 1984 (Bergamini, Pittura, pp. 242–259)

Podrobnejša literatura in naslovi referatov bodo predstavljeni jeseni pred začetkom seminarja. doc. dr. Alenka Vodnik