VEGETARIJANST VO - ZDRAVA PREHRANA
Vrste vegetarijanstva
Raziskava Boljši rezultati pri vegetarijancih. • • • • • • • •
krvni tlak, telesna teža, pogostost obolevanja, kadilske in pivske navade, holesterin HDL/holesterin, trigliceridi, sečna kislina, kreatin.
Vam je kdaj zdravnik dejal, da imate katero od naslednjih bolezni:
Sladkorna bolezen
Visok krvni pritisk
Motnje prekrvavitve srca
Bolezni ledvic, sečnih poti
Bolezni jeter, žolčnika, trebušne slinavke ali žolčevoda Povišanje sečne kisline, putika
Ste imeli težave v prsnem košu, npr. zbadanje, pritisk – občutek tesnobe?
spol
vegetarijanci
nevegetarijanci
moški
0
2,6
ženske
3,2
6,4
moški
13,2
23,7
ženske
4,
27
moški
2,6
15,4
ženske
17,2
29,7
moški
15,4
12,8
ženske
28,1
31,3
moški
12,8
25,69
ženske
35,9
37,5
moški
7,7
12,8
ženske
9,4
17,2
moški
5,3
47,4
ženske
29
51,6
Vzroki za vegetarijanstvo • Družbene navade (vera)
• Okolj e • Zdrav je • Etika
Zanimiva dejstva •
Na Zemlji živi dvakrat toliko klavnih živali kakor ljudi. Za človeško prehrano je vsako leto pobitih 45 milijard živali. Samo v Nemčiji je bilo v letu 2002 pobitih 300.000 govedi, 44.300.000 prašičev, 2.100.000 ovc in koz, 31.300.000 piščancev, 30.800.000 puranov, 13.800.000 rac in 400.000 gosi. Poleg tega lovci postrelijo 5 milijonov divjih živali. (Svoboda za živali, b. l.)
•
Prekomerna proizvodnja mesa sprošča velike količine CO2, še posebej zaradi požiganja tropskih gozdov. 21% celotne emisije CO2, ki jo povzroča človeštvo, izhaja iz živali, ki jih jemo. Britanski fizik Alan Calverd piše: ''Za zmanjšanje količine toplogrednega plina CO2 v atmosferi ni potrebno zmanjšati porabe kurilnega olja in plina, pač pa bi moralo človeštvo spremeniti svoje prehranjevalne navade. Če bi bili vsi ljudje vegetarijanci, bi bilo globalno segrevanje mogoče nadzorovati.'' (Prav tam)
•
Vzreja goveda in ovc za pridelavo mesa povzroča tudi četrtino vseh emisij metana na Zemlji, saj zaradi živinoreje letno nastane 115 milijonov ton plina metana. Ena ovca proizvede 7 kilogramov metana na leto, eno govedo pa celo 114 kilogramov. Metan je 21-krat močneje delujoč toplogredni plin kot CO2. Ernst U. V. Weizsacker: ''Prispevek živinoreje k učinku tople grede je podobno velik kot prispevek celotnega avtomobilskega prometa, če štejemo tudi iztrebljanje gozdov zaradi govedoreje in pridelave hrane za živali.'' Predvsem gnojila (hlevski gnoj in gnojnica) s svojo energetsko potratno proizvodnjo povzročajo nastanek 65% od človeka povzročenih dušikovih oksidov, ki prispevajo 296-krat več k segrevanju zemeljske atmosfere kot CO2. Živinoreja danes obremenjuje 30% kopenske zemeljske površine in je soodgovorna za onesnaženje zemlje in vode. Gospodarska škoda zaradi z nezdravo prehrano pogojenih
•
90% uničenja tropskih deževnih gozdov je posledica masovne živinoreje. Vsaki 2 sekundi se uniči površina gozda v velikosti nogometnega igrišča – večinoma zaradi pridobitve novih pašnih površin. (Prav tam)
•
Več kot 1/3 surovin in fosilnih goriv se v ZDA porabi za rejo živine za prehrano ljudi. Amonijak dandanes velja za glavnega krivca izumiranja gozdov. Okoli 85% ga nastane z emisijami živinoreje, na primer polivanja gnojnice po travnikih in poljih. (Prav tam)
•
Kljub temu, da smo na svetu v letu 2006 pridelali 1,57 milijard ton žita, preko 852 milijonov ljudi strada. Pri 6,6 milijardah prebivalstva na svetu naj bi bilo vsakemu prebivalcu dnevno na razpolago 652 gramov žita. Toda, 49% letne pridelave žita in 90% letne pridelave soje služi za hrano 20 milijardam ''koristnih'' živali. 80% kmetijskih površin na svetu se uporablja za potrebe živinoreje. Za proizvodnjo 1 kg mesa je potrebno 7-16 kg žita ali soje. Pri ''preoblikovanju'' žita v meso se s podaljševanjem prehranjevalne verige izgubi 90% beljakovin, 99% ogljikovih hidratov in 100% vlaknin. Na površini, potrebni za pridelavo 1 kg mesa bi tako lahko v istem času pridelali 200 kg paradižnika ali 160 kg krompirja. (Prav tam)
•
1/3 svetovnega prebivalstva trpi zaradi pomanjkanja vode. Kot najučinkovitejšo metodo, kako prihraniti pri porabi vode, so znanstveniki navedli odrekanje mesu. Za pridelavo 1 kilograma žita je potrebnih 2000 litrov vode, za pridelavo kilograma mesa pa pet krat toliko, torej 10 000 litrov vode. (Prav tam)