Vaje 01- Botanicna Vaja

1. BOTANIČNA VAJA 1. UVOD 1.1 Droge 1.2 Mikroskopiranje 2. RASTLINSKA CELICA 2.1 Celični vključki

Matjaž Ravnikar, mag. farm.

Priprava na vajo in pisanje dnevnika • A4, brezčrtni zvezek • kemični in grafitni svinčnik



• Naslov • Datum • Droga, vrsta, družina • Slika • Označevanje • Vsak preparat narišete na novo stran, na nov list



• Vidno polje • Povečava • Slik ne barvamo • Slik ne senčimo • Puščice pri označevanju

DROGE DEFINICIJA: Droge so posušeni deli rastlin, gliv,

redkeje tudi živali ali produkti pridobljeni iz njih.

IME DROGE

=

IME RASTLINE: a) rod (genus) b) vrsta (species)

Millefolii herba (zel rmana)

+

DEL RASTLINE

staro poimenovanje Herba millefolii

Crataegus oxyacantha

Crataegi fructus

Humulus lupulus

Lupuli strobuli

MIKROSKOPIRANJE

Prvi svetlobni mikroskop: Janssen, 1590

Merjenje pod mikroskopom RELATIVNO MERJENJE S pomočjo stvari znane velikosti, npr. lisičjakovi trosi (~ 32 µ m)

Lycopodii sporae ABSOLUTNO MERJENJE objektno merilce okularno merilce

družina: Lycopodiaceae vrsta: Lycopodium clavatum

1. Relativno merjenje s pomočjo lisičjakovih trosov Droge: - Solani amylum (kompirjev škrob) - Maydis amylum (koruzni škrob) - Tritici amylum (pšenični škrob) - Oryzae amylum (rižev škrob)

ŠKROB (Amylum) produkt fotosinteze rezervna hrana poleg celuloze najbolj razširjen polisaharid v rastlinah vpliv temperature v hladni vodi: suspenzija s segrevanjem zrna nabrekajo, suspenzija se zgosti amiloza se oddvoji od amilopektina = temeperatura zaklejanja z ohlajanjem se molekule amiloze zopet povežejo, preko vodikovih vezi z amilopektinom in tvori se koherentna rešetka (hidrogel). histokemični reagent za škrob je jod (I2) oziroma LUGOL (KI+I2).

AMILOZA (~25%) 1, 4-α -glikozidne vezi, linearna vijačnica (6 glu na zavoj) topna v vodi z jodom se barva modro v zunanjem delu zrna

AMILOPEKTIN (~75%) 1, 4-α - in 1,6-α -glikozidnimi vezmi razvejana struktura v vodi nabreka z jodom se barva rdeče-vijolično v notranjem delu zrna

CELIAKIJA je bolezen zečetnega dela tankega črevesja, ki je posledica proobčutljivosti na gluten (v vodi netopen protein iz pšenice in drugih žit – rži, ovsa, ječmena), pri nastanku igrajo odločilno vlogo dedni dejavniki, več tipov oziroma oblik bolezni diagnoza: histološki pregled tankega črevesja zdravljene: stroga brez glutenska dieta, ki traja celo življenje.

Histološka slika normalnega črevesja

Histološka slika črevesja s celiakijo

Solani amylum

Maydis amylum

Tritici amylum

Oryzae amylum

RASTLINSKA CELICA

5. Organi

6. Organizem

4. Tkiva

3. Celica

2. Organeli

1. Molekule

Molekule  Ogljikovi hidrati • monosaharidi in njihovi derivati • disaharidi • oligosaharidi • polisaharidi • homogeni • heterogeni  Kumarini  Čreslovine

Glikozidi • kardiotonični glikozidi • antrakinonski glikozidi • saponini • flavonoidni glikozidi • glikozidi fenolov in fenolnih kislin • cianogeni glikozidi • tioglikozidi  Grenčine  Terpenoidi  Piretrini  Alkaloidi

Makromolekule Genomska DNA – jedrska DNA

plastidna DNA

mitohondrijska DNA

Organeli

Celična stena Ob nastanku nove celične stene nastane: • plast iz pektina (osrednja lamela) • primarna celična stena iz pektina, celuloze in hemiceluloze • sekundarna celična stena iz celuloze (ta plast je še posebno debela pri opornih in prevodnih tkivih)

Vloga: preprečuje lizo celice zaradi osmotskega tlaka

Celice komunicirajo preko posebnih luknjic v celični steni, imenovanih PIKNJE.

Vakuola - zajema večji del rast. celice - obdaja jo TONOPLAST. - kopičijo se najrazličnejše snovi (npr. vakuolna barvila, produkti sekundarnega metabolizma) - rezervne snovi - snovi, ki so za citoplazmo toksične - snovi z zaščitno vlogo pri obrambi pred zajedalci - vsebina vakuole je odvisna od same vrste celice

V nekaterih vakuolah so raztopljene tudi beljakovine, ogljikovi hidrati, nekatere odpadne snovi, ki so najpogosteje v obliki kristalov Ca-oksalata. Poleg Ca-oksalata med celične vključke spadajo tudi: škrobna zrna, maščobne kapljice, alevronska zrna, kapljice eteričnega olja).

2. Povrhnjica mesnatih listov čebule

družina: Liliaceae vrsta: Allium cepa L. droga: Allii bulbus

vsebuje: vodo (76-93%) beljakovine (1.0-2,2%) maščobe (2,5-14,3%) sladkorje (med drugim inulin in ksilitol) celulozo, eterična olja z žveplom, vitamine, . . . leta 1986 je bila čebula uvrščena med droge, ki ugodno vplivajo na preprečevanje razvoja starostnih sprememb srčno-žilnega sistema (ateroskleroza), učinki: blago protibakterijsko

2. Povrhnjica mesnatih listov čebule

Plastidi Plastidi so membranske strukture v rastlinski celici poleg mitohondrijev. 1.

1. 2.

KROMATOFORI (obarvani) • fotosintetsko aktivni   kloroplasti (zeleni);  rodoplasti (rdeči);  feoplasti (rjavi); • fotosintetsko neaktivni  kromoplasti (rumeni, rdeči) LEVKOPLASTI (neobarvani) AMILOPLASTI (neobarvani)

Za plastide je značilno, da lahko prehajajo iz ene oblike v drugo. amiloplasti levkoplasti

kromoplasti protoplasti svetloba

kloroplasti

Kloroplasti

stroma tilakoida grana

notranja membrana zunanja membrana

stroma škrobna tilakoida z encimi zrna grana temotne faze (naložene tilakoidne) bogate s klorofilom

Kromoplasti Nastajajo lahko iz kloroplastov po razgradnji klorofila Bravo dajejo lipofilna v maščobah topna barvila iz skupine KAROTENOV (rdeči do oranžni) in KSANTOFILOV (rumeni). Ti plastidi dajejo barvo cvetovom, plodovom, nekaterim korenom,...

plod

cvetovi

koren

Levkoplasti Levkoplasti so brezbarvni. spojine, ki jih najdemo kot celicah.

V njih se sintetizirajo sestavine eteričnih olj.

Amiloplasti So brezbarvni, najdemo jih v nezrelih tkivih, v nekaterih primerih se lahko pretvorijo v kloroplaste. V rezervnih organih se v amiloplastih sintetizira in skladišči škrob. Amiloplast, ki je poln škroba imenujemo škrobno zrno.

monoterpenske, hlapne Najpogostejši v žleznih

CELIČNI VKLJUČKI - Kalcijev oksalat Ca-oksalat lahko kristalizira v različne oblike: - pesek - stiloidi - prizmatični kristali

oksalna kislina = etandiojska kislina

- rafidi - igličasti kristali

- druze - zvezdasti kristali

3. Kristali kalcijevega oksalata v luskolistih čebule

4. Prečni prerez krompirjevega gomolja družina: Solanaceae vrsta: Solanum tuberosum L. droga: Solani tuber nadzemni deli vsebujejo solanin (psevdoalkaloid)

gomolj vsebuje: snovi, ki imajo v svoji strukturi dušik (lizin, tuberin, tuberinin, proste AK, . . .) maščobe in proste maščobne kisline škrob, celulozo, pektine, . . .