Urn Nbn Si Doc-7m9lfhga

IZDAJA POGODBENA SKUPNOST ČASOPISA »DOMAČE NOVICE« LENART

o

LETO IV.

n

i

a

c

Štev. 23

Urejuje uredniški odbor: Franjo Muršec, p r e d s e d n i k — člani: B r e d a Štuhec, Jože š u m a n , F r a n c Š u m a n in F r a n č e k Stefanec — Odgovorni u r e d n i k F r a n č e k Stefanec. — Uredništvo in u p r a v a L e n a r t , R a d g o n s k a cesta 9. — I z h a j a stalno na 8. straneh drugi in četrti č e t r t e k . — Letn a n a r o č n i n a 500 d i n , inozemstvo 900 din. — Tekoči r a č u n pri podružnici NB M a r i b o r številka 604-11608-103. — I m e : Pogodbena s k u p nost za i z d a j a n j e časopisa »Domače novice« L e n a r t . — Tiska ČP »Celjski tisk« Celje.

e

Lenart, 10. decembra 1964

NAGRADILI H01)0 KOOPERANTE ČETRTO REDNO ZASEDANJE AGROKOMBINATA KZ LENART PERIODIČNI OBRAČUN V AGROKOMBINATU KZ LENART ZA TRETJE TROMESECJE JE PRIKAZAL 69 MILIJONOV OSTANKA ČISTEGA DOHODKA — OSEBNE DOHODKE NEPOSREDNIM PROIZVAJALCEM SO POVEČALI DO 30%, MEDTEM KO VIŠJIH OSEBNIH DOHODKOV NISO POVEČALI — NAGRADILI BODO TUDI KOOPERANTE — SPREJELI SO PREDLOG NOVIH OBRAČUNSKIH POSTAVK ZA USLUŽBENCE IN STROKOVNO OSEBJE — PRED SEJO ZADRUŽNEGA SVETA SO SI OGLEDALI FARMO ZA PITANJE MLADEGA GOVEDA V ŠETAROVI IN GOSTIŠČE »ČRNI LES«, TO PA STA DVA OD NAJVEČJIH USPEHOV AGROKOMBINATA V LETOŠNJEM LETU. Vzdušje na četrtem rednem zasedanju Agrokombinata KZ Lenart je bilo ugodno. Obravnavali in sprejeli so periodični obračun za tretje tromesečje, iz katerega je razvidno uspešno gospodarjenje v preteklih devetih mesecih letošnjega leta. Periodični obračun je prikazal 69 milijonov čistega dohodka. V istem obdobju lanskega leta so dosegli 982 milijonov celotnega dohodka, letos pa za isto obdobje eno milijardo 30-1 milijone din, porast za 32%. Poslovni stroški so bili isto obdobje lani eno milijardo 31 milijonov din, letos pa eno milijardo 222 milijonov din. Za isto obdobje lani je bilo čistega dohodka 95 milijonov din, letos pa 196 milijonov ali porast za 105 %. V istem obdobju lani je bilo za 36 milijonov nepokritih osebnih dohodkov, letos pa je 69 milijonov ostanka čistega dohodka. Glavni vzroki za tak finančni pokazatelj so v delnem prenosu dohodka iz preteklega leta (letos vnovčena lanskoletna realizacija), boljša organizacija dela in prehod na plačevanje po učinku, ki je zbudil pri zaposlenih interes za večjo produktivnost. Na seji so ugotovili, da je boljše ob raznih, za kmetijstvo najbolj važnih obdobjih, zaposliti sezonsko delovno silo, ker se z večjim številom redno zaposlenih bremeni osebne dohodke. Navzoči so uvideli, da je gospodarska organizacija dosegla vidne uspehe, kljub temu pa je potrebno odpraviti razne pomanjkljivosti, kot je lomljenje strojev. Teh pojavov je bilo precej v Cerkvenjaku, vendar so jih v zadnjem času odpravili. Pri investicijah za izgradnjo hlevov v Šetarovi, mora dati Agrokombinat 12 milijonov lastne udeležbe. ZS je sklenil, da se ta sredstva vzamejo iz amortizacijskega sklada. Manjkajoči del sredstev pa iz sklada za osnovna sredstva. Obravnavali so tudi plan kmetijskih investicij za prihodnje leto in predvideli nabavo večje količine strojne opreme. V zvezi z

izgradnjo tovarne sadnih koncentratov v Lenartu je bilo pojasnjeno, da bo skupnost finančno podprla izgradnjo tovarne, če bi Agrokombinat prevzel opremo od »Belsada« iz Bele Krajine. Omenjena tovarna ima sodobno opremo, vendar je prenehala poslovati, ker nima v biližini potrebnih surovin. Ce pa bi npr. surovine vozili v Belo Krajino iz našega predela, bi zaradi prevoza prišlo na kg sadja 5 din stroškov. Za preselitev opreme in izgradnjo objekta v Lenartu je potrebno napraviti izračun, ki ga bo izdelalo »Jedinstvo« iz Zagreba. V republiškem planu razvoja gospodarstva je izgradnja omenjene tovarne zapopadena, vendar, da se vključi v ponovno obratovanje do sedaj neizkoriščena oprema »Belsada«. Cisterne, ki so že v Lenartu, bodo pri izgradnji objekta uporabili. Člani zadružnega sveta so sprejeli predlog novih obračunskih postavk na osnovi uspešnega gospodarjenja. V letošnjih devetih mesecih so dvignili OD neposrednim proizvajalcem do 30%, medtem ko so OD, ki so bili nad

50.000 din ostali isti, kljub podražitvi nekaterih artiklov po sklepu ZIS. Novi osebni dohodki uslužbencev in strokovnega osebja bodo odvisni od izobrazbe in prakse. Povišanje osebnih dohodkov je usklajeno s sorodnimi de-

Na fotografiji: ALUMINIJASTO KONSTRUKCIJO ZA ZAŠČITNO STENO KOMANDNE PLOŠČE V TOVARNI UMETNIH BRUSOV V MARIBORU SO IZDELALI V »KLEMOSU«

(Nadaljevanje na 2. strani) OB DNEVU REPUBLIKE

OTVORITEV FARME ZA PITANJE MLADEGA GOVEDA HLEVI ZA 900 GLAV PITANCEV-EN HLEVAR OSKRBUJE 300 GLAV — HLEVI SO MODERNO UREJENI IN EKONOMIČNI — KLJUB NEUGODNEMU VREMENU JE GOZDNEMU GOSPODARSTVU MARIBOR, OBRAT ZA GRADNJE, USPELO V ROKU KONČATI IZGRADNJO — INVESTIRANIH JE BILO 130 MILIJONOV DIN — OTVORITVE SO SE UDELEŽILI VIDNI PREDSTAVNIKI OBČINE IN ŠIRŠE DRUŽBENE SKUPNOSTI LETNO BODO DALI NA TRG MILIJON KG SPITANIH GOVED 27. novembra so v Šetarovi otstvu Maribor, obrat za gradnje, vorili farmo za pitanje mladega uspelo skoraj v roku končati izgoveda. Nova farma ima kapaci- gradnjo. Z izgradnjo se je priteto 900 glav pitancev. Kljub čelo 13. m a j a letos in bi se predneugodnemu vremenu v zadnjih vidoma moralo končati do začettednih je Gozdnemu gospodarka novembra. Za izgradnjo je bila vložena 130-milijonska investicija. Farma sestoji iz treh hlevov s kapaciteto po 300 pitancev. En hlevar bo skrbel za 300 glav. V vsakem hlevu je po 20 boksov (ograjenih prostorov), v katerih je po 15 pitancev. Trenutno sta polna dva hleva, tretjega pa polnijo v sklopu odkupa. Hleve bodo čistili le nekajkrat letno. Takrat bodo razmontirali »bokse« in s strojno opremo očistili prostor. Na farmi bodo gojili pitance od 80 do 250 kg teže.

Na fotografiji: Del tekočega traku v Klemosu (več o tem berite na 8. strani). Foto: Brumen

podjetju

Krmljenje telet se vrši po fazah s krmilnimi mešanicami, ki vsebujejo vse potrebne hranilne sestavine, potrebne za mladi organizem. Krmilna mešanica vsebuje mleko v prahu, sladkor, krmilni kvas, rudninske snovi, vitamine, antibiotike itd. Prav tako pa vsebuje manjše količine žitaric. V začetku, ka prihajajo teleta od dogonskih mest, dobivajo (Nadaljevanje na 2. strani)

D O M M KMETOM VHRIBOVSKIH PREDELIH NABAVITI ROČNE ŠKROPILNICE

|i n

n v

s v e t i t

Kitajska partijska delegacija je kmalu po vrnitvi iz Moskve ponovno začela preko tiska napadati Sovjetsko zvezo. Prej so metali krivdo samo na Hruščova, sedaj pa blatijo tudi novo vodstvo. V Niški Banji so slovesno dali v promet mednarodno cesto 1. reda Niš—jugoslovansko-bolgarska meja. Gradnjo te ceste sta skupaj finasirali SFRJ in LR Bolgarija na osnovi pogodbe, sklenjene leta 1962. VIII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije je pričel z delom 7. decembra v dvorani doma sindikatov v Beogradu. V nedavni letalski nesreči na letališču v Rimu je izgubilo življenje 50 ljudi, 20 pa je bilo huje ranjenih. Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je obiskal v Parizu Irancoskega ministra za zunanje zadeve Couve de Murvilla in je imel z njim razgovore, ki zanimajo obe državi. V Kongu so še vedno hudi boji. Center borb je trenutno Stanleyvili. Čombe in njegovi pomočniki se trudijo, da bi uničili upornike, zato pa še vedno najemajo tuje plačance. Te dni so v kongu napravili mnogo grozodejstev nad ujetimi uporniki, ki se borijo za svobodo in neodvisnost. V New Yorku se je začelo 10. zasedanje Generalne skupščine. Za predsednika letošnjega zasedanja so izvolili stalnega predstavnika Gane v OZN Alexa Ouaisona. To je prvič v zgodovini, da je za predsednika zasedanja bil izvoljen predstavnik afriškega ljudstva. Zasedanje se je začelo v nekoliko zapletenih okoliščinah, spričo težavnega finančnega položaja, v katerem se je znašla OZN. Nekdanji britanski premier Churchill je praznoval 90-letnico življenja. Ob tej priliki mu je čestital predsednik SFRJ Tito in mnogi drugi državniki iz vsega sveta. V Ameriki pa so v čast velikemu državniku razglasili 30. november za dan Winstona Churchilla. V Mehiki je prevzel dolžnost novi predsednik Diaz Ordaz. Na inavguraciji je bila tudi jugoslovanska delegacija. Sekretar CK ZKS Miha Marinko je v imenu predsdenika republike izročil uredništvu »Dela red zasluge za narod z zlato zvezdo. To priznanje je Delo dobilo za prizadevanje pri širjenju slovenskega tiska. Francoski predsednik de Gaull je sprejel na razgovor Moiza Čombeja. Francoska javnost to potezo zelo različno ocenjuje. Jadranska magistrata je pred 29. novembrom podaljšala svoj asfaltni trak prek Črne gore od Kolašina do Bijelega polja. To je pomembno za turizem in nadaljnji razvoj gospodarstva v Črni gori. V Trstu so odprli novi Kulturni dom za Slovence. Tu bo dobilo streho Slovensko gledališče v Trstu in številne druge slovenske kulturne ustanove in organizacije. Minilo je 44 let, odkar so fašisti v svojem uničevalnem pohodu proti slovenskim delavskim organizacijam zažgali tudi osrednji slovenski kulturni dom v Trstu.

Predsednik OS Lenart je nedavno sklical p o s v e t o v a n j e o smernicah razvoja k m e t i j s t v a v občini. Poleg p r e d s t a v n i k o v kmetijskih gospodarskih organizacij so se pos v e t o v a n j a udeležili p r e d s t a v n i k i družbeno političnega ž i v l j e n j a v občini. N a seji so obravnavali s e d a n j e s t a n j e k m e t i j s t v a v občini in dali n e k a j smernic za n j e g o v n a d a l j n j i razvoj. Predlagali so, da n a j bi k m e t i j s k e zadruge nabavile ročne škropilnice, ki bi jih potem dale v u p o r a b l j a n j e kmetom v hribovitih predelih, k j e r ni interesno območje. Za škropilnice bi k m e t j e plačevali samo amortizacijo in popravila. S tem se skuša zagotoviti, da se bo š k r o p l j e n j e izvajalo v večji meri. Glavni poudarek so na seji dali dvigu proizvodnje. Kmetijske zadruge n a j p o v e č a j o lastno proizvodnjo, proizvodnjo p r e k o koope-

NAGRADILI B O D O KOOPERANTE ( N a d a l j e v a n j e s 1. strani) lovnimi organizacijami, kljub t e m u p a je precej nižje, upoštev a j o č r a z v i t o s t o b m o č j a . OD višj i m uslužbencem so povečani za 10 d o 1 4 % . K e r j e o s e b n i d o h o dek sedaj odvisen od izobrazbe, se b o d o p r i z a d e t i t r u d i l i , d a b o d o dosegli v i š j o k v a l i f i k a c i j o in s t e m višji dohodek. Na seji zadružnega sveta so s p r e j e l i s k l e p , d a s e n a g r a d i kooperante na osnovi pogodbenega s o d e l o v a n j a za t r ž n o p r o i z v o d n j o . V t a n a m e n so i m e n o v a l i t r i č l a n s k o k o m i s i j o , k i j o sestavljajo: Franc Sužnik, Oroslav F r a s in v e t . I v o R a p o c . V Agrokombinatu KZ Lenart so p r o i z v a j a l c i n a g r a j e n i p o vlož e n e m delu. Člani z a d r u ž n e g a s v e t a so izrazili m n e n j e , d a b i morali nuditi finančno pomoč t i s t i m d e l a v c e m , k i so s t a r e j š i in se n e m o r e j o p r i m e r j a t i z m l a j š o d e l o v n o silo. S p r e j e t j e bil s k l e p , d a se p r i h o d n j e leto v gospodarski organizaciji ustan o v i s k l a d iz k a t e r e g a se b o črpalo sredstva kot dodatek tistim, ki iz u p r a v i č e n i h v z r o k o v n e m o r e j o več d o s e g a t i potrebnega učinka.

racije in zagotovijo potreben reprodukcijski material, od k a t e r e g a j e odvisno p o v e č a n j e proizvodnje. Kooperacija v travniški proizv o d n j i n a j se v bodoče razvija v tem smislu, da se kmetu dodeli travnik pod pogojem, da zadrugi spita določeno število glav živine.

Na sestanku so tudi poudarili, da bo potrebno dosledno izvajati agrominimum in ga uvesti v prakso. Dogovorili so se tudi, da mora biti do 10. t. m. sklicana prva s e j a u p r a v n e g a odbora za preživninsko v a r s t v o kmetov, da se bo analiziralo delo na tem področju.

ČLOVEKOVA KULTURA Često ne prisojamo pomembnosti onim človekovim duševnim d o g a j a n j e m , ki ga mimo v s a k d a n j i h skrbi, dela m trpljenja usmerjajo nazaj k ž i v l j e n j s k e m u smislu, ga odv r a č a j o od v s a k o d n e v n e ravnodušnosti ter mu d a j e j o impulz za živahnejše in efektivneiše odnose med ljudmi v naši stvarnosti. Merim na tisto duhovno dobrino, ki jo poznamo pod imenom: »Človekova kultura«. Glede te si zavestno ne delamo posebnih skrbi, če navadno ne n a j d e m o s v o j e g a dostojnega mesta za o b r a v n a v o kot ga na primer mnogo pog o s t e j e n a j d e v p r a š a n j e cest ali v p r a š a n j a iz gospodarstva. V p r a š a n j e človekove duhovne rasti je enako važno! Vsesplošen družbeni razvoj je s svojimi dosežki že omogočil d a n a š n j e m u človeku dok a j visok življenjski nivo. Toda, čimbolj se sodoben člov e k o p r e m l j a z modernimi telekomunikacijskimi sredstvi, čimbolj si prizadeva, da bi si s v o j e ž i v l j e n j e kar se da n a j m e h k e j e postlal, tembolj se odpirajo š k a r j e v mačehovskem odnosu med lagodnim ž i v l j e n j e m posameznika in n j e g o v o osebno in občečlov e š k o kulturo. Čedalje bolj vneto pristopamo v vrste onih, ki si klešejo svoj rek: »Kaj me briga osebna kultura, za to nimam časa, bolj važen je denar!« Pa poglejmo: ali ni tisto medčloveško ravnanje, ki skriva v sebi tople odnose človeka do človeka in ki je praviloma lahko odraz le not r a n j e olikanega in omikanega človeka n e k a j najlepšega, k a r človek v socialistični družbi lahko pričakuje? To pa ni samo lepo ampak tudi družbeno koristno. Sele takrat, ko bo družbeno j a v n o s t prevelo p r e p r i č a n j e , da je človek člov e k u nujen, da j e m e d s e b o j n o zbliževanje ljudi potrebno in ko bo v družbi vladalo sode-

l o v a n j e in ne zavist, se bodo začele zapirati š k a r j e negativnih odnosov v naši javnosti, slepo ekonomsko-komercialna gesla pa bo izpodrinilo resnično zadovoljstvo in sožitje med ljudmi. To j e bilo n e k a j na splošno! Kako pa skrbimo za duhovno o b l i k o v a n j e človeka v naši občini? Na s e m i n a r j u p r e d s e d n i k o v in t a j n i k o v občinskih s v e t o v Zveze k u l t u r n o prosvetnih organizacij, ki je bil 21. in 22. n o v e m b r a letos na Pohorju, smo ugotovili n e k a t e r a presen e t l j i v a d e j s t v a . Eno izmed številnih: sij k u l t u r n e d e j a v nosti v mariborskem o k r a j u temni. Č e d a l j e m a n j je pevskih zborov, v e d n o slabše je z dramsko d e j a v n o s t j o , klubi •— kolikor jih pač je — ostaj a j o brez življenja, knjižnice niso več knjižnice itd. Smo ena od osmih občin (vseh je petnajst), ki v o k r a j u trenutno nimamo niti enega p e v s k e g a zbora (razen šolskih), nobenega i n s t r u m e n t a l n e g a ansambla idr. Splošne u g o t o v i t v e so dalje bile, da se p o s t a v l j a p o j e m kulture v občini p r e v e č na »prostovoljno bazo«, ne da bi jo o b r a v n a v a l i kot družbeno potrebno, temu analogno pa je s k o r a j povsod nepravilna delitev sredstev za kulturo. Kulturna d e j a v n o s t v občini m o r a uiti okvirom spontanosti, postati m o r a sad z a v e s t n e g a dela, ki bo tangiralo n a š e g a slehernega občana. Na polju te d e j a v n o s t i ne sme biti ljubosumnosti m e d organizacijami, društvi i n sekcijami. Kultura j e le ena, zato lahko samo sodelujemo! Upamo lahko, da ni več d a l j n a bodočnost, ko se bo moralo spričo naglega gospodarskega r a z v o j a p r e d h o d n o rešiti v p r a š a n j e k u l t u r e našega človeka in bo p r a v ta postala ovirni kamen nadaljn j e m u razvoju. Branko Muršec

Otvoritev farme za pitanje mladega goveda

Pavaee> Cesta Gradišče—Porčič—Lenart

( N a d a l j e v a n j e s 1. strani) m a n j š e k o l i č i n e AD v i t a m i n a , m a n j š e količine antibiotikov, po e n e m m e s e c u p a se z a č n e p o klad a t i t u d i d o b r o s e n o . P r i teži o k o l i 150 kg, se p i t a n c e z a č n e h r a n i t i s k v a l i t e t n o k o r u z n o silažo. Za p o t r e b e f a r m e so uredili l o k a l n i v o d o v o d in v k o o p e r a c i j i z Elektro Maribor transformator. Zgrajena sta tudi dva senika i n d v a silosa. K r m e j e d o v o l j z a potrebno kapaciteto.

F a r m o je o d p r l p r e d s e d n i k OS Edo Zorko. V u p r a v l j a n j e pa jo je prevzel F r a n c Žemljic, v o d j a strojnega p a r k a pri delovni enoti A g r o k o m b i n a t a v L e n a r t u . Direkt o r A g r o k o m b i n a t a KZ L e n a r t I v o V e r b o t e n j e v s v o j e m govoru m e d drugim dejal, da bodo v b o d o č e d a j a l i n a t r g l e t n o mil i j o n k g žive teže m l a d i h pitan i h g o v e d i . N a t o se j e z a h v a l i l v s e m , k i s o p o m a g a l i p r i izgradnji objekta.

Janez Kostanjevec:

1 OBČINSKA SKUPŠČINA LAHKO PREDPIŠE NIŽJO STOPNJO DAVKA V zveznem oziroma republiškem zakonu o prispevkih in davkih (v n a d a l j n j e m besedilu »zakon o prispevkih in davkih«), ki v e l j a od 1. 1. 1965 je določeno, da se stopnje prispevkov in davkov predpisujejo praviloma za več let v naprej skladno s smernicami družbenih planov družbeno političnih skupnosti, višina prispevkov oziroma davkov pa se določa na podlagi predpisov o osnovah in stopnjah, ki so veljali na dan 1. j a n u a r j a tistega leta, za katero se u g o t a v l j a obveznost za prispevek oziroma davek. Predpisi o davčnih osnovah m osnovah za prispevke ter o stopnjah prispevkov oziroma d a v k o v bodo lahko imeli učinek za n a z a j samo, če bodo za zavezance ugodnejši od p o p r e j izdanih predpisov. Po dosedaj v e l j a v n i h predpisih, so za dohodke pristojni organi občin obveščali zavezance na dohodek od k m e t i j s t v a tako, da so izpostavili v k r a j e v n i h pisarnah odmerne davčne k n j i g e na javni vpogled. Novi zakon pa to p r a k s o odpravlja in določa, da mora pristojni občinski upravni organ pismeno sporočiti zavezancu osnovo, stopnjo in višino prispevka oziroma davka. Zavezanec za prispevek iz osebnega dohodka od k m e t i j s k e dejavnosti je lastnik ali uživalec zemljišča, ki je vpisan v katastrskih k n j i g a h po s t a n j u na dan 1. decembra pred letom, za katero se odmerja prispevek; spremembe

POJASNILA 0 NOVIH DAVKIH glede zavezanca za prispevek od kmetijstva, ki n a s t a n e j o med Jetom, v e l j a j o od 1. j a n u a r j a nasledn j e g a leta, če so pred tem časom pravilno priglašene. Novi zakon povzema v zadnjih letih u v e d e n o p r a k s o o o b d a v č e v a n j u na katastrski dohodek od k m e t i j s k e dejavnosti po »proizvodnih okoliših«, in določa, da občinska skupščina lahko predpiše za posamezne proizv o d n e okoliše nižje s t o p n j e prispevka od kmetijstva, kot pa znaša enotna stopnja, predpisana za vso občino. Pri razporeditvi območja občine na proizvodne okoliše, občinska skupščina upošteva n a s l e d n j e kriterije: I. okoliš zajema povsem r a v n i n s k e predele z možnostjo s t r o j n e obdelave, dobre p r o m e t n e zveze, tržni pogoji pa p r a v dobri; II. okoliš zajema valovita območja, še primerna za strojno obdelavo, z nekoliko slabšimi prometnimi zvezami in tržnimi pogoji kot v prvem okolišu, vendar še dobrimi; III. okoliš z a j e m a k r a j e oziroma k a t a s t r s k e občine, ki so že bolj oddaljene od tržišča, k j e r so p r o m e t n e zveze n e u g o d n e in se zemljišče pretežno obdeluje z vprego ali ročno; IV. okoliš pa z a j e m a višinske k r a j e oziroma k a t a s t r s k e občine, k j e r so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji izredno slabi (planine ipd.). Po n a v e d e n i h kriterijih, postavljenih od republiških organov, je bilo celotno o b m o č j e občine Lenart leta 1963 in 1964 o p r e d e l j e n o pretežni del v II., m a n j š i del pa v III. proizvodni okoliš. Katere katastrske občine bodo v bodoče uvršče-

Kmečki prebivalci se malo poslužujejo zdravstvenih uslug DELOVNE ORGANIZACIJE IN VSI OBČANI BI MORALI POMAGATI PRI RAZVOJU ZDRAVSTVENE SLUŽBE, KI JE PRI NAS ŠE SLABO RAZVITA, VENDAR PA ZELO POTREBNA. Na 18. skupni seji obeh zborov skupščine občine Lenart so ugotovili, da je delo p r e v e n t i v n e službe v zadnjih letih močno n a p r e d o v a l o na področju zdravstva. Tako je umrljivost n o v o r o j e n č k o v v zadnjih letih padla. Padlo j e tudi število rahitičnih otrok. Premalo pa še matere nosijo svoje otroke na redne zdravniške preglede. Na preglede pa pride tudi malo nosečnic. Nekateri tudi ne kažejo interesa za c e p l j e n j e otrok proti črnim kozam, kar pa j e nujnost. Zaradi slabe vode je pri nas v porastu paratifus in griža. Zaradi alkohola pa naši občani b o l u j e j o tudi za vnetjem dihal in prebavil ter dobe razne telesne poškodbe. V občini j e 73 % prebivalcev deležnih zdravstvenega varstva, v e n d a r se kmetj e v manjšem številu p o s l u ž u j e j o zdravstvenih uslug. Dr. Gabršček j e na zasedanju OS Lenart dejal, da j e vzrok za premajhen interes za zdravniške preglede kmetov v tem, ker morajo oni plačevati precejšnje zneske za tovrstne usluge. Lani je bilo pri nas doma 40 % porodov, 60 % pa v bolnici. Kmečki zavarovanci morajo tudi plačevati prevoz z rešilnim avtomobilom. in se zato teh uslug premalo poslužujejo.

V naši občini je samo 1300 socialnih zavarovancev, ki d a j e j o precej nizek p r i s p e v e k v p r i m e r j a v i z zavarovanci v ostalih občinah. Tako je nastal celo problem brezplačnega c e p l j e n j a proti gripi v naši občini. V naši občini pride na enega zdravnika okoli 6000, namesto 2000 oseb. Na enega zobozdravnika pa pride 13.000 ljudi, moralo bi pa priti samo 3000. Drago M e j o v š e k j e pripomnil, da bi morali v bodoče polagati več skrbi pregledom šoloobveznih otrok. Otrokom, ki i m a j o telesne o k v a r e bi morali pomagati z gimnastiko. Vsi so se strinjali s tem, da je potrebno začeti zdraviti v osnovi, k e r so k a s n e j e mnogo večji stroški z d r a v l j e n j a . V s a k o leto se pošilja otroke v Punat (na o k r e v a n j e k morju), t j a pa o d h a j a j o otroci iz dobro situiranih družin, otroci, ki jih z a j a m e socialno z a v a r o v a n j e , kmečki otroci pa o s t a j a j o doma. Terezija Perko je pripomnila, da bo potrebno razmisliti o tem, da bi izučili laične k a d r e za c e p l j e n j e bolnikov. Ta služba je namreč n u j n o potrebna, v e n d a r j e nerazvita. ( N a d a l j e v a n j e na 4. strani)

ne v II. oziroma III. proizvodni okoliš, bo odločila občinksa skupščina. Zakon tudi določa, da kmetje, ki imajo kmetijska zemljišča v IV. proizvodnem okolišu (gorski, planinski kraji) ne bodo plačevali prispevka od kmetijstva, ampak jim bo dohodek v celoti puščen zaradi p o s p e š e v a n j a kmetijske proizvodnje, občinske skupščine pa pooblašča, da lahko zaradi pospeš e v a n j a živinoreje p r e d p i š e j o posebne o l a j š a v e pri p l a č e v a n j u prispevka od k m e t i j s t v a tudi v III. proizvodnem okolišu. Na začetku našega članka smo omenili, da novi zakon o prispevkih in d a v k i h prenaša vrsto odločitev glede p r e d p i s o v a n j a prispevkov oziroma d a v k o v na občinske skupščine in soodločanje občanov. V s e o m e n j e n e odločitve s p r e j e m a občinska skupščina na sejah v obliki odlokov, ki n a j bodo pred tem obravnavani na zborih občanov, da so le-ti o njih seznanjeni in da d a j o s v o j e pripombe in predloge ter na ta način soodločajo o svojih pravicah in obveznostih v davčnem sistemu. Oglejmo si pobliže k a t e r e zadeve bo v bodoče obravnavala občinska skupščina v davčni politiki na s v o j e m območju. N A NOVO IZRAČUNAN KATASTRSKI DOHODEK Kakor že omenjeno, bo osnova za odmero prispevka od k m e t i j s t v a katastrski dohodek. Le-ta se v t e m času ponovno na novo izračunava, saj je bil dosedanji izračun leta i956 po takratnih povprečnih ce-

nah kmetijskih proizvodov in hektarskem donosu. Novi -katastrski dohodek od kmetijstva, ki bo uporabljen za leto 1965 in dalje, bo seveda sorazmerno z porastom cen kmetijskih proizvodov in ha donosa višji za ca. 2,5-krat, temu primerno pa bodo morale biti nižje s t o p n j e p r i s p e v k a od k m e t i j s t v a tako, da zavezanci ne bodo obremenjeni z bistveno povišanimi dajatvami na dohodek od kmetijstva. Na katastrski dohodek od kmetijstva bo zveza predpisala svojo stopnjo prispevka, republika in občina pa samo na katastrski dohodek od kmetijskih površin, ne pa tudi na katastrski dohodek od gozdov, ker se bo prispevek na katastrski dohodek od gozdov za republiko in občino o b r a č u n a v a l ob poseku lesa. Občinska skupščina bo določila osnovo po k v a d r a t n e m metru p o s e k a n e g a lesa, od k a t e r e bodo lastniki gozdov plačali prispevek. N a d a l j e bo občinska skupščina določila, k a t e r a zemljišča bodo začasno oproščena prispevkov, če so na njih zasajeni novi vinogradi ali novi s a d o v n j a k i in za na novo pogozdena zemljišča ter določila pogoje za oprostitev in čas t r a j a n j a oprostitve. Občinska skupščina bo določila p o g o j e in obseg olajšav, če j e bil donos na posamezni parceli ali na več parcelah m a n j š i zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in š k o d l j i v c e v ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec prispevka ni mogel preprečiti. ( N a d a l j e v a n j e v prihodnji številki)

Praznično razpoloženi Zavrhčani Okoli 200 članov SZDL se je v Zavrhu zbralo v soboto, 21. nov e m b r a na letni konferenci s v o j e organizacije. Vaščani so bili praznično razpoloženi. V tem k r a j u je n a j v e č članov SZDL n a p r a m drugim n a s e l j e m v občini. N a konferenci so napravili pregled dela v l e t o š n j e m letu ter sklenili, da bodo čimprej popravili razgledni stolp, ki ga j e pokvarila strela. Material za popravilo stolpa j e že pripravljen. Dela se niso mogli lotiti prej, k e r so bili tesarji zaradi slabega v r e m e n a zaposleni z drugim delom po kmetijah. Ker sedanji odbor društva ni n a j b o l j aktiven, ga bodo skušali k a d r o v sko okrepiti. Potem pa bo moralo Turistično društvo Zavrh pristopiti k p r e u r e j a n j u še n e u r e j e n i h prostorov v M a y s t r o v e m domu. Člani SZDL so sklenili, da bodo prostovoljno prispevali les za drogove in sami skopali jame, da bodo v Zavrh dobili telefonsko zvezo. PTT p o d j e t j e iz Maribora j e obljubilo, da bo za Zavrh zasiguralo žice m ostale telefonske pripomočke. O m e n j e n a zveza j e n u j n o pot r e b n a v slučajih nesreče in v turistične namene.

Člani SZDL so uvideli, da so ceste v naseljih okoli Zavrha slabo v z d r ž e v a n e ter da so za to premalo storili. Predlagali so, da bi s t a n j e cest izboljšali s p r o s t o v o l j n i m delom.

N a k o n f e r e n c o j e prišlo tudi več nečlanov socialistične zveze. N j e so na konferenci sprejeli v članstvo. Po plodni konferenci je bila zabava. Na konferenci sta bila prisotna predsednik Obč. odb. SZDL Lenart F r a n j o Muršec in republiška poslanka J e l k a Firbas.

N a fotografiji: Stolp v Zavrhu je p o š k o d o v a l a strela in ga bodo te dni popravili. Foto Brumen.

PRISPEVKI ZA MARIJO BELA V zadnji številki smo pisali, da j e za Marijo Bela zbranih 6.708 din. Po tistem pa smo prejeli prispevke še od: Danice Cvar iz Lenarta 1000 din, od J a n e z a Š v a j n c e r j a iz Maribora (republiški poslanec in pisatelj) 5000 din in od J a n e Muršec iz Lenarta 500 din. Za Marijo Bela so še prispevali: A n a Lang iz Ceršaka 500 din in M a r i j a Kreps prav tako iz C e r š a k a 500 din. Skupna vsota pa je sedaj 14.208 din. Prispevke še n a d a l j e nak a z u j t e na naš tekoči račun št.: 604-11-608-103, Domače novice Lenart (prispevek za Marijo Bela).

NAROČNIKI POZOR! Prosimo vse naročnike, ki še niso poravnali naročnine, da to takoj store. Naročnino por a v n a j t e p r e k o sprejetih položnic ali na naš tekoči račun št. 604-11-608-103. Ime »Domače novice« Lenart. S poravnavo naročnine nam boste omogočili nemoteno poslovanje. Ce še niste poravnali naročnine in tega kmalu ne boste storili, vas bomo morali črtati .'z evidence naročnikov, kar pa ne bi radi storili. Uprava

PREČITA JTE! Na območju obfine Lenart je zaposlenih in upokojencev 1.763, svojcev teh aktivnih zavarovancev in upokojencev je 1.527. Tako ie vseh zavarovanih oseb po KZ ŠZ 3.290 ali 19,1 %. Kmetijskih proizvajalcev in njihovih svojcev je v občini 9.140 ali 53,1 %. K zavarovancem po KZ SZ je potrebno prišteti še ca. 1.000 do 1.200 delavcev in uslužbencev, ki so zaposleni izven območja občine.

Kmečki prebivalci se malo poslužujejo zdravstvenih uslug ( N a d a l j e v a n j e s 3. strani) Z d r a v s t v e n o s t a n j e pri nas je na nivoju ekonomske baze. Kljub težavam pa so zdravstveni delavci veliko napravili, je dejala J e l k a Firbas. Pri r e š e v a n j u zdravstvenih in socialnih probelmov, bi lahko veliko več napravile komisije za družbene službe pri k r a j e v n i h skupnostih. Odbornik Viktor Kranar je vprašal, z a k a j ni v Selcih u r e j e n a postaja za prvo pomoč. Odgovorili so mu, da je Okr. odb. RK Maribor obljubil opremo za dve postaji, dobili pa so samo eno opremo, ki je šla v Benedikt, ker je tam bila bolj potrebna zaradi p r o m e t n e ceste. Odborniki so sklenili, da j e potrebno napraviti analizo, koliko bi bilo potrebnih sredstev za širše z a v a r o v a n j e kmečkega prebivalstva. Pri razvoju zdravstvene službe pa bodo morale pomagati tudi deiovne organizacije in vsi občani.

DOSEŽENI USPEHI IN NAČRTI ZA BODOČE V C e r k v e n j a k u so imeli 22. nov e m b r a letno konlerenco Socialistične zveze. Na n j e j so razpravljali o komunalnih potrebah k r a j a . Potrebovali bi novo šolo, garažo za avtobus, avtobusno postajališče in razne d r a g e k o m u n a l n e objekte. Ugotovili so tudi, da je bilo letos v C e r k v e n j a k u veliko n a p r a v l j e nega. Preuredili so zadružni dom in v n j e m uredili sodobne trgovske lokale, odkrili spomenik žrtvam fašizma ter izdali c e r k v e n j a š k i zbornik. V slabem s t a n j u so v a š k e ceste. Člani SZDL so na konferenci izrazili m n e n j e , da bi pri popravilu

cest moral sodelovati tudi Agrokoipbinat KZ Lenart, ki v veliki meri ceste koristi in na n j e n a n a š a zemljo.

Vsem občanom želi srečno novo leto 1965 kolektiv

ZDRAVSTVENEGA DOMA Lenart

V C e r k v e n j a k u j e v e č k r a t pom a n j k a n j e kvalitetnega mesa. T j a ga včasih p r i p e l j e j o celo v osebnem avtomobilu. Ta pa v s e k a k o r za tak prevoz ni n a m e n j e n . Cerkv e n j a č a n i so zato zahtevali izboljš a n j e na tem področju preskrbe z živili. Konference se je udeležil republiški poslanec J a n e z Š v a j n c e r in predsednik OS Edo Zorko.

Srečno in uspeha polno novo leto 1965 vam želi Gostinsko p o d j e t j e

PIONIRJI NAM PIŠEJO

OBISK PRI PREDSEDNIKI ZMS Ne morem opisati sreče, ki sem jo doživela, ko me j e pionirski štab odreda naše šole izbral, da zastopam pionirje na s p r e j e m u pri predsedniku CK Zveze mladine Sloven i j e Tonetu Florjančiču, ki ga je ob dnevu pionirjev, 29. septembra priredil za n a j b o l j š e pionirje iz posameznih občin. Letos j e v občini Lenart bil izbran pionirski odred na osnovni šoli C e r k v e n j a k . To mu je bila n a g r a d a za uspešno delo v lanskem šolskem letu, obenem pa j e bila n a g r a d a tudi društvu p r i j a t e l j e v mladine, odnosno pionirskemu starešinskemu svetu. S stiskom roke sta nas pozdravila predsednik CI< ZMS Tone Florjančič in predsednik Zveze prij a t e l j e v mladine Slovenije Stane Repar. Govorila sta nam o pomembnosti Pionirskega dneva, o preteklosti pionirske organizacije in tudi o tem, k a k š n e naloge imajo pionirji danes v svoji organizaciji. To pa j e n a j v a ž n e j š e , da se m o r a j o v z g a j a t i v dobre in sposobne državljane. Naročila sta nam, da pozdravimo vse pionirje, ki so ostali doma in jim želela, n a j gredo veseli v življenje. V Ljubljani smo si ogledali kulturne prireditve ter zanimivosti in veseli odpotovali domov polni vtisov. V a n d a Pravdič 6. b. osn. šole C e r k v e n j a k

krožki na lenarški šoli Lutkovni krožek n a lenarški šoli p r i p r a v l j a igrico Tinček in Tonček. Vsi upamo, da bo igrica uspela in

bomo z n j o počastili 29. november. Na naši šoli imamo še: recitatorski, glasbeni, šahovski in pravljični krožek. Branja Zakeljšek osemletka Lenart

26. n o v e m b r a se je okoli 3. ure z j u t r a j dogodila huda p r o m e t n a nesreča v Pesniškem dvoru pri hiši št. 1, na cesti Maribor—Lenart. Voznik Zastava 750 Alojz Lončarič in sopotnika Anica ter Franc Vrčko (vsi iz Lenarta) so se z veliko brzino peljali proti Mariboru. Pred tem so se p r e c e j časa zadržali v gostišču Črni les in j e bil šofer v i n j e n . Kakih 20 metrov pred mostom, kii j e v bližini o m e n j e n e hiše, je voznik zapeljal povsem na levo stran in začel od tam drseti po strmem nasipu. Kakih deset

Ol

ucliSt

Maribor in se priporoča s svojimi obrati!

A

ZBIRKA CERKVENJAŠKEGA MUZEJA PONOVNO RAZSTAVLJENA

V Cerkvenjaku so uredili tamk a j š n j o zbirko muzeja v prostorih zadružnega doma. Nekaj časa zbirka ni imela svojega prostora vsled preureditve zadružnega doma. Predvidevajo, da bo še lepši prostor dobil muzej, ko bodo sedanjo poročno sobo v Cerkvenjaku uredili. Predvideva se namreč centralna poročna soba za potrebe celotne občine v Lenartu.

FRANC ROŠKARIC — čevljar Ptujska cesta 21, Lenart čestita občanom ob novem letu in se še n a d a l j e priporoča

Požrtvovalni gasilec J a n e z j e po n a p o r n e m delu zlezel v posteljo. N e k a j časa je ležal, nato pa je zaslišal iz Gradišča tuliti gasilsko sireno. Kot požrtvovalni gasilec se je takoj s kolesom odpeljal v več kilometrov o d d a l j e n o Gradišče, da bi izvedel, k j e gori. Prisopihal je v n a s e l j e in opazil, da ni n i k j e r zbranih gasilcev. V Gradišču so vsi spali. Končno pa j e izvedel, da ta večer sirena sploh ni tulila. Vrnil se je domov v posteljo. K sreči se mu to noč ni več sanjalo o tuleči sireni. (Zgodbica je resnične).

Avtomobil je letel po zraku

EN POTNIK TE2KO IN DVA LA2JE RANJENA — AVTOMOBIL JE ZMEČKALO

..cLl&tel

metrov pred levim nabrežjem potoka so sledi izginile. Iz tega je možno sklepati, da je avtomobil to razdaljo preletel po zraku (okoli 11 metrov) in se je zaletel v nasprotni desni breg, nato se je zvil na desni bok in obležal v vodi. Struga j e bila tam 5 metrov globoka. Lončarič, k a t e r e g a so n a j t e ž j e izvlekli iz popolnoma razbitega avtomobila, ima zlomljeno desno stegno in sedem reber ter odrgnine po obrazu in v e r j e t n o počeno lob a n j o . Franc Vrčko ima zlomljeno roko v z a p e s t j u in n e k a j odrgnin, n j e g o v a žena pa rano na kolenu. Vozilo je popolnoma uničeno ter je na n j e m več stotisoč din škode.

Srečno novo leto želijo: FRANC ZARNEC — mizar, Jurovska cesta, Lenart ERNEST POLANEC — pečar iz Lenarta JANUZ JANUZI — slaščičar iz Lenarta ANTON PUŽ — čevljar iz Lenarta

Mnogo delovnih uspehov v letu 1965 želi vsem bralcem Domačih novic »Komunalni zavod Lenart« O d j e m a l c e m nudi: betonske cevi, v o d o v o d n i material in razne usluge! »-is, •

.

*>." t/

-->>,.

s r

Si, J > - , -i <•/ >

3 1 , 0 6 0

ZAUPNO

SPRIČEVALA Lansko zim.o se je v Gradišču vršil tečaj p r v e pomoči, ki ga je organizirala t a m k a j š nja osnovna organizacija RK. Tečaj je obiskovalo 17 slušateljev. O b l j u b l j e n a so bila spričevala, ki jih še do d a n e s noben slušatelj ni dobil.

MLADINA SE JE SESTALA Na pobudo KO SZDL Voličina so 25. novembra v k r a j u ponovno formirali aktiv ZMS. Izvolili so novo vodstvo in sprejeli program dela. Do sedaj mladina v tem k r a j u že nekaj časa ni imela vodstva. Za predsednika aktiva je bil izvoljen Jože Peklar. Sklenili so, da bodo poživeli športno in klubsko dejavnost. Za omenjeno so potrebna finančna sredstva, ki jih aktiv nima. Zato mu bodo priskočile na pomoč ostale organizacije v kraju.

NOVA STANOVANJA Koncem novembra bodo v zai družnem domu Benedikt vseljiva tri družinska stanovanja. S tem bo 1 končno začela ta stavba služiti ; svojemu namenu.

Nove garaže Obrtno gradbeno podjetje Lei nart je te dni dogradilo temelje ; za osem montažnih garaž, ki bo< do stale na Radgonski cesti. Gai raže bodo montirali za potrebe I Zdravstvenega doma Lenart, de1 lavci »Monterja« iz Dravograda, S SKUPŠČINA OBČINE LENART Oddelek za gospodarstvo in finance S Številka: 4/12 465-205/64-7 I Datum: 3/12-1964

Dražbeni oklic Skupščina občine Lenart bo dne 1 16. decembra 1964 na javni dražbi n n a k r a j u samem prodala stanov v a n j s k o hišo in gospodarsko pos slopje, ležeče v k. o. C e r k v e n j a k — SStanetinci, pripisano pri vložni št. 4 47, ki sestoji iz: pare. št. 71/2 stavbišče v izmeri 0 01.19 arov; pare. št. 443/1 pašnik v izmeri 0 02.37 arov; pare. št 443/2 vinograd v izmeri 3! 39.99 arov; pare. št. 445 n j i v a v izmeri

1 15.14 arov

PRETESNI ŠOLSKI PROSTORI O s n o v n o šolo v C e r k v e n j a k u obiskuje 423 učencev. Staro šolsko poslopje ima samo šest učilnic in m o r a j o imeti tehnični pouk v drugem poslopju. Veliko se je že govorilo o izgradnji n o v e šole v tem

k r a j u , vendar bo za realizacijo teh predlogov potrebno širše družbeno sodelovanje. Stropniki v s e d a n j i šoli so dotrajali in bo potrebno resno misliti na novo šolsko poslopje.

SKRB ZA DRUŽABNOST V Gradišču je mladina poživela klubsko dejavnost. Trenutno še nim a j o televizorja, imajo pa n e k a j šahov ter sobo za i g r a n j e tenisa, v e n d a r je ta soba p r e m a j h n a . Prip r a v l j a j o se na družabne večere,

renrnfs P o s r e d u j e m o vam del članka pod naslovom: »Več mladega, sposobnega kadra v družbeno-politične aktive«. (Tednik št. 46): Nesmiselno je človeku naložiti v e č j e breme od njegovih zmožnosti in n e p o m e m b n o je stremeti za tem, da f u n k c i j e nalagamo vedno istim posameznikom, ostale občane pa p u š č a m o ob strani. Mnogo je sposobnih, naprednih in predanih, p r e d v s e m mlajših občanov, ki bodo voljni sprejeti to ali ono družbeno politično funkcijo. Kot v e l j a

POPRAVILO GRADI \ A TRATAH Zavod za duševno defektne H r a s t o v e c je pričel z o b n a v l j a n j e m opornih zidov pri gradu Trate, k j e r ima zavod svojo podružnico. Popravilo opornikov bo stalo preko 10 milijonov din. Dela izvaja Obrtno gradbeno p o d j e t j e Lenart.

na katerih bodo imeli k r a j š e zabavne programe. V zimski sezoni bo potrebno v tem k r a j u povečati tudi število izposojevalcev knjig v t a m k a j š n j i knjižnici, ki je dobro založena.

v vseh p a n o g a h gospodarstva, v družbenih službah in drugod, tako velja tudi v družbeno-političnih organizacijah načelo rotacije in se je te možnosti treba predvsem po k r a j e v n i h množičnih organizacijah smeleje posluževati in stremeti za tem, da bi funkcije hitreje prehajale od občana na občana, saj bo s tem mnogo več občanov aktivno sodelovalo v družbeno-političnem delu in tudi razgibanost terena bo mnogo večja. V d a n a š n j e m samou p r a v n e m mehanizmu se stremi za tem, da sleherni občan aktivno sodeluje v celotnem gospodarskem odločanju v občini in da aktivno dela v družbeno-političnih organizacijah ali društvih.

Pisma bralcev MARIJA JURAC iz Mislinje, Tolsti vrh 54, nam je poslala pismo, v k a t e r e m med drugim piše: »Vaš list z zanimanjem prebiram in sem vesela v s a k e številke. List ne prebiram sama, ampak ga tudi posojujem. Vse številke Novic shranjujem in bom na koncu leta iz njih napravila knjigo. Pri i z d a j a n j u lista vam želim mnogo sreče, ob novem letu 1965 pa vse dobro! Marija, z a h v a l j u j e m o se vam za spodbudne besede. Veseli nas, da Novice s p r a v l j a t e , s a j j e v njih precej materiala, ki ostane v e d n o zanimiv. Pozdrave in čestitke vam vračamo! Uredništvo. Vojak LOJZE HABJANlC iz V. P. 3065/18 Sombor, nam je poslal obširno pismo. V n j e m se spominja na delo mladinske organizacije v Zavrhu, pozdravlja vse domače in p r i j a t e l j e . Obširno tudi piše o JLA in o njeni povezavi z ljudstvom. Dragi Lojze, T v o j e g a pisma smo bili veseli, v e n d a r ga v celoti nismo mogii objaviti. Želimo Ti, da bi se lepo počutil v v o j a š k i suknji in da bi Te pri tem kratkočasile Domače novice! Uredništvo.

Teren drsi Vse odkar j e speljana nova trasa Severne magistrale od Lenarta proti Benediktu ima Cestno podj e t j e Maribor težave zaradi drsečega terena v bližini gostišča Elbl. Te dni o m e n j e n o p o d j e t j e ponovno u t r j u j e teren. Delo j e težavno, ker skozi zemeljske plasti prodira voda.

Iz naše preteklosti

ČITAJTE

,J)amace name" za skupno vrednost 849.019 dinarjev. Pričetek dražbe bo ob 9. uri. Navedena stanovanjska hiša, delno podkletena, z vgrajeno stiskalnico za s a d j e — prešo — in gospodarsko poslopje, pokrito z zarezniki, ne bo prodano pod izklicno ceno. Zgradba ima električno n a p e l j a v o . Vsak, ki se hoče udeležiti dražbe, mora položiti kavcijo v višini 10 " (1 od izklicne cene ali 84.901 din. Kavcija kupca se v r a č u n a v kupnino. V kolikor pa kupec, ki je ponudil n a j v i š j o ceno, po dražbi ne sklene v roku 8 dni kupne pogodbe s skupščino občine Lenart, zapade k a v c i j a v korist proračuna skupščine občine Lenart. Ponudbe se dajo pismeno ali ustno na zapisnik. Načelnik oddelka za gospodarstvo in finance F r a n j o Muršec

V naših krajih so se obdržali razni stari običaji še do današnjih dni. Ob času porok ne dovolijo ženinu, da bi prišel v hišo ali videl nevesto, predno ne odgovori na n e k a j v p r a š a n j . Naš posnetek pa prikazuje, kako so iz hiše poslali namesto neveste staro žensko (maskirano osebo), katera dolži ženina, da je oče njenih otrok in da mora zato dati starki odškodnino. Prava n e v e s t a se p r e j ne pokaže, dokler ni ženica z a d o v o l j n a s prispevki, ki jih dajo tudi ostali svatje. Ko je starka zadovoljna, se u m a k n e in iz hiše pridejo belo oblečena dekleta, nato pa p r a v a nevesta. Fotograf Mirko Brumen je posnetek napravil na gostiji pri Kurovih v Kunovi pri Negovi.

J o ž e Šuman

OBREZOVANJE SADNEGA DREVJA OSNOVNA NAČELA PRI REZI

IN VZGOJI SADNEGA DREVJA

Namen obrezovanja in vzgajanje obliki, ki bo ustrezala mehanizasadnega drevja ciji, lažjemu obiranju, zaščiti pred boleznimi in škodljivci. Krona bo Sadno d r e v j e obrezujemo z nazračna in sončna, k a r bo pripomenom, da nam redno in obilno moglo k boljši kakovosti sadja. N a rodi, da mu damo obliko, ki je najsplošno moramo poznati biologijo bolj prikladna za uporabo sodobne drevesa. S pravilno rezjo d r e v o agrotehnike. Za primer vzemimo v z g a j a m o in vzdržujemo r a z m e r j e neobrezano sadno drevje. med r a s t j o in rodnostjo. To nam Vsa sila rasti j e v z g o r n j e m delu zagotovi r e d n e in kvalitetne prik r o n e , spodnji del sčasoma popoldelke. Vedeti moramo, da v s a k a noma p r e n e h a z rastjo. Začne p r e j rez slabi drevo in mu na ta način roditi. Pozneje raste drevo v šis k r a j š u j e ž i v l j e n j s k o dobo, v e n d a r rino, s č e m e r se s t o p n j u j e tudi rodn a j nas to ne moti, k a j t i pravilno nost, rast pa slabi. Zaradi tega se obrezano drevo preide v k r a t k e m drevo izčrpa in v p r i h o d n j e m letu času v polno rodnost, da v e č s a d j a , ne rodi. Drevo si S tem zopet opok a k o r d r e v o v z g o j e n o po starem more in p r i h o d n j e leto zopet obilnačinu, pa č e r a v n o bi živelo dalj no rodi, nastopa izrazita izmenična časa. Iz tega je razvidno, da postarodnost, k a r j e tipičen p o j a v v naj a j o starejše drevesne oblike neših slabo oskrbovanih kmečkih saprimerne in nerentabilne. Nismo d o v n j a k i h . Drevo živi sicer dolgo več zainteresirani za lepo v z g o j n a časa, d a j e pa (neredne in nekvaliobliko in dolgo ž i v l j e n j s k o dobo t e t n e pridelke. Drevo je visoko z a m p a k nam j e glavni cilj pri rezi g o s t o krono, k a r spet onemogoča vzgojiti drevesno obliko, k j hitro učinkovito zaščito, otežkoča obirazarodi in obilno rodi, da se čimprej nje. To vse p a zvišuje stroške proamortizira. izvodnje. Prav tako ne dosežemo p r a v e g a n a m e n a s premočnim obrezovanjem, k e r pride drevo pozno v rodnost, pa tudi pridekli so manjši. Ker j e k r o n a gosta, je v n o t r a n j o sti asimilacija slaba. Gosta k r o n a j e zatočišče škodljivcev i n idealen k r a j za bolezni. Zato nobena od t e h skrajnosti ne pride v poštev za proizvodnjo. Drevo moramo obrezovati po fizioloških načelih, ker bomo le tako vzgojili in obdržali drevo v taki

Fiziološke osnove rezi Z rezjo v z d r ž u j e m o r a z m e r j e med r a s t j o in rodnostjo. Pri rezi moramo upoštevati rast in rodnost, n e smemo iti v skrajnost, da bi pospeševali samo rast ali pa samo rodnost. Za rodnost j e potrebna velika listna površina, ki se tvori samo na dolgih mladikah. Pozneje se drevo zaradi stalne rodnosti izčrpa, oslabi v rasti, rodnost pa preneha zaradi p o m a n j k a n j a listne površi-

REGISTRACIJA MOTORNIH VOZIL OD 15. 0 0 31. D E C E M B R A SKUPŠČINA OBČINE LENART Odsek za notranje zadeve OBVESTILO Skupščina občine Lenart, Odsek za n o t r a n j e zadeve, obvešča lastnike motornih in priklopnih vozil, da po 13. členu pravilnika o registraciji motornih in priklopnih vozil (Uradni list FLRJ, štev. 22/61) mora lastnik oz. u p r a v i t e l j motornega vozila ali priklopnika zahtevati p o d a l j š a n j e registracije vozila za n a s l e d n j e leto pred potekom leta, za katero v e l j a prometno dovoljenje. To mora storiti v roku, ki ga določi organ, ki je pristoj e n za registracijo vozil. Registracija motornih in priklopnih vozil se bo vršila za območje občine Lenart, na odseku za n o t r a n j e zadeve pri Skupščini občine Lenart, soba štev. 14/1 od 7. do 13. ure v času od 15. do v k l j u č n o 31. decembra 1964 po n a s l e d n j e m v r s t n e m redu: od črke A do v k l j u č n o črke C dne 15. 12. 1964; od črke C do v k l j u č n o črke E dne 16. 12. 1964; od črke F do v k l j u č n o črke H dne 17. 12. 1964; od črke I do v k l j u č n o črke K dne 18. 12. 1964; od črke L do v k l j u č n o črke M dne 21. 12. 1964; od črke N do v k l j u č n o črke P dne 22. 12. 1964;

od črke R do v k l j u č n o črke Š dne 23. 12. 1964; od črke T do v k l j u č n o črke U dne 25. 12. 1964; od črke V do v k l j u č n o črke 2 dne 28. 12. 1964. V n a v e d e n i razpored so mišljene v s e gospodarske organizacije, u s t a n o v e in zavodi z začetno črko imena p o d j e t j a . Prošnji, za p o d a l j š a n j e registracije, ki jo vložite v dveh izvodih, je treba priložiti za osebna, tovorna in priklopna vozila državni kolek za 700 din, za motorna kolesa pa kolek za 400 din, poleg takse je treba priložiti še k a r t o n č e k s p o t r j e n o v e l j a v n o s t j o tehničnega pregleda in potrdilo o z a v a r o v a n j u vozila za v s e gospodarske organizacije. Prošnja mora biti izpolnjena s pisalnim strojem, tiskovine se dobijo pri v r a t a r j u občine v času p o d a l j š e v a n j a registracije, in sicer dnevno od 7. do 14. ure. O p o z a r j a m o tiste lastnike motornih vozil, ki za leto 1965 ne nameravajo registrirati vozil, da v decembru vozilo odj avijo. Odlok o višini pristojbin, ki jih je treba plačati za cestna motorna vozila, j e o b j a v l j e n v Uradnem listu SFRJ, štev. 42/63. Iz pisarne odseka za n o t r a n j e zadeve Skupščine občine Lenart

Rast je odvisna od aktivnosti korenin in prehrane. Pogoj za rast so mineralne snovi in dušik, za rodnost pa ogljikovi hidrati, ki so produkt asimilacije in so potrebni za tvorbo cvetnih brstov ter razvoj plodov. Rast in rodnost sta odvisna od r a z m e r j a med dušikom in ogljikovimi hidrati (N:C). N je dušik, ki p o n a z a r j a rast, C p r e d s t a v l j a ogljikove hidrate, oziroma rodnost. Veliki pomen za rast in rodnost imajo tudi hormoni, ki služijo kot dražilno sredstvo za u s t v a r j a n j e n o v e rasti in rodnosti. V mladosti drevo b u j n o raste, vsi asimilati (ogljikovi hidrati) se porabijo za rast, dušik p r e v l a d u j e n a d ogljikovimi hidrati (N:C). Napačno je, če drevo v mladosti preveč režemo, k e r z m a n j š u j e m o listno površino, slabimo asimilacijo, dušik pa v e d n o bolj p r e v l a d u j e . S tem povzročimo p o m a n j k a n j e ogljikovih hidratov, kar ima za posledico, da drevo pozneje zarodi. V dobi rodnosti n a s t a n e uravnov e š e n o s t med dušikom in ogljikovimi hidrati. V tej dobi se drevo rado izčrpa, zato ga začnemo rezati močneje, p o v e č a m o obroke dušika, da pospešimo rast in tako obdržimo r a z m e r j e med N ; C. P r e v l a d o v a n j e ogljikovih hidratov nas lahko privede do izmenične rodnosti, kar moramo preprečiti z rezjo in g n o j e n j e m . To r a z m e r j e lahko ustvarimo tudi z upogiban j e m mladic v v o d o r a v n o lego. S tem preprečimo odtok ogljikovih hidratov iz mladic, ki zaradi tega zarodijo. R a z m e r j e m e d dušikom in ogljikovimi hidrati se p o m a k n e v korist ogljikovih hidratov, kar ima za posledico hitrejši začetek rodnosti. To j e tudi naš cilj pri rezi mladega sadnega drevja, da čim bolj skrajšamo dobo nerodnosti in podaljšamo dobo rodnosti. (Dalje prihodnjič)

Pomisli - ugani V 21. številki smo vam predstavili: predsednika zveze književnikov Jugoslavije Meso Selimoviča. Posnetek je bil n a p r a v l j e n 20. oktobra v lenarškem klubu. Zreb je tokrat izbral Reziko Živko iz Bokavc 80 pri Murski Soboti. Knjižno n a g r a d o ji bomo poslali po pošti. Pripomniti še moramo, da tokrat uganka res ni bila težka ter smo dobili vse pravilne odgovore. Danes je v a š a naloga, da u g a n e t e ali je napravljen posnetek v Skopju, Zagrebu ali v Lenartu. O d g o v o r e pošljite do 20. d e c e m b r a v naše uredništvo.

Dip. vet. Ivo Rapoc

KORUZA NAJBOLJE USPEVA POGODBENO

SODELOVANJE V

Pogodbenemu s o d e l o v a n j u za pšsnico se je v zadnjih letih dal n e u t e m e l j e n o visok p o u d a r e k ; ni mogoče zanikati, da v naših območjih pšenica ne bi uspevala, v e n d a r j e jasno, da bi ob smotrni rajonizaciji posameznih poljedelskih kultur, pšenica izgubila vodilno mesto. Sorazmerno zelo težko izvedljiva p r a v o č a s n a jesenska setev, tvegano p r e z i m o v a n j e ter spom l a d a n s k a p r e k o m e r n a vlaga, onemogočata realno p r i č a k o v a n j e pridelka iznad 30 mtc, kar pa j e n a meji rentabilnosti in p o s t a v l j a v p r a š a n j e o smotrnosti v e č j e g a vlaganja. Drugo je seveda v p r a š a n j e agrominimuma, k a t e r e g a ne gre mešati s pogodbenim sodelovanjem. Brez dvoma m o r a j o biti naša prizadevan j a u s m e r j e n a v u p o r a b o ustreznih sort, umetnih gnojil in s k r a t k a na uporabo m o d e r n e j š e agrotehnike, s a j nam le ti ukrepi z a g o t a v l j a j o v e č j i pridelek in s tem predpostavko, da j e v e č j e število ljudi, kateri se o s k r b u j e j o z žitaricami iz »lastnih virov«, v e n d a r j e jasno, da se pšenica ne p o j a v l j a kot tržni višek

RASTLINSKI PROIZVODNJI ali pa j e to v tako mali meri, d a ni omembe vredno. D o s e d a n j e izk u š n j e tako kažejo. Zaradi tega n a j bi p r o i z v o d n j a pšenice ostala p o površini v d o s e d a n j i velikosti, v s o skrb pa bi se moralo posvetiti uporabi sodobne agrotehnike v s a j v okviru predpisanega agrominimuma. Osnovni p o u d a r e h celotnega pogodbenega s o d e l o v a n j a v rastlinski proizvodnji bi moral biti v proizv o d n j i krmnih rastlin, počenši od p r o i z v o d n j e krme, detelje, lucerne, predvsem pa koruze. Koruza j e v Slovenskih goricah p o l j e d e l s k a k u l t u r a številka ena. Proizvodni rezultati, kateri so bili doseženi na p o v r š i n a h »Agrokombinata« KZ Lenart v zadnjih treh letih, so d o v o l j prepričljivi, da pot r j u j e j o to trditev. Ob uporabi ustreznih sort semena, potrebnih količin h l e v s k e g a gnoja in umetnih gnojil, p r e d v s e m ob pravočasno i z v e d e n e m r e d č e n j u in kultivi> r a n j u ter d o g n o j e v a n j u j e hektarski donos okrog 7000 do 8000 kg s u h e g a zrnja garantiran. ( N a d a l j e v a n j e na 7. strani}

FILMSKI

KORUZA N A J B O L J E U S P E V A { N a d a l j e v a n j e s 6. strani) Če i z r a č u n a m o v r e d n o s t suheg a z r n j a ter v r e d n o s t slame, katera p r e d s t a v l j a za kmeta, pod pogojem, da j e p r a v o č a s n o s p r a v l j e na, d r a g o c e n izvor v o l u m i n o z n e krme, p o t e m vidimo, da j e d e j a n sko k o r u z a k u l t u r a , k a t e r a v pogledu r e n t a b i l n o s t i p r e s e g a vse ostale k u l t u r e . N a d v s e p o m e m b n o je to, da j e k o r u z a d r a g o c e n izvor k o n c e n t r i r a n e h r a n e za g o v e d o in

p r a š i č e ter v d o l o č e n i m e r i za kokoši. P o g o d b e n e m u s o d e l o v a n j u v p r o i z v o d n j i k o r u z e j e p o t r e b n o posvetiti v p r i h o d n j e n a j v e č j o pozornost. To ne bo t a k o težko, s a j so rezultati n a v s e h o b r a t i h A g r o k o m b i n a t a KZ Lenart n a j b o l j š i dokaz visokega pridelka. Nič m a n j p o m e m b n o ni pridelov a n j e t r a v n o d e t e l j n i h m e š a n i c ter samih d e t e l j in l u c e r n e . Ob p r a v o č a s n e m s p r a v i l u in ob u p o r a b i koruze j e o d v e č v s a k o k r m l j e n j e z

nabavljenimi koncentrati, kateri p o s t a j a j o ob s e d a n j i h p o g o j i h ned o s t o p n i in spričo t e g a n e r e n t a b i l ni. R e a l i z a c i j a za t r a v n i š k o p o l j e d e l s k o p r o i z v o d n j o m o r a biti izključno v živinorejski proizvodnji. V ostalih p o l j e d e l s k i h k u l t u r a h j e sodelovanje mnogo manj pomembno, s e v e d a g a n e g r e v n o b e n e m primeru zanemarjati, vendar morajo biti v s a n a š a p r i z a d e v a n j a usm e r j e n a na p r e j n a v e d e n e k u l t u r e .

LENART 13. d e c e m b r a »VOLARE« italij. č r n o beli film 20. d e c e m b r a »DESANT N A DRVAR« j u g o s l . č r n o beli film VOLIČINA »RIMSKA S U Ž N J A « italij. zgod. film 20. d e c e m b r a »CAS BREZ U S M I L J E N J A « angl. psih. d r a m a

I®* keeji i* letu 1000 Piše: Franc Šuman

(33)

Ko je v letu 1629 Adam Urbanič (tedanji župnik pri Lenartu) uvedel rojstno knjigo, najdemo dne 4. junija istega leta in potem še večkrat do leta 1650 vpisanega kot botra ludimagistra ali ludirektora (tako so imenovali takratne učitelje), to je bil neki Ivan Kyren-Kiiren. Iz tega lahko domnevamo, da je verjetno že takrat obstojala šola v Lenartu. Ludimagistri so bili takrat ugledni in spoštovani možje. Radi so jih vabili na gostije in druge ljudske prireditve. Prva šolska zgradba v Lenartu je bila enonadstropna (lesena). V njej je bila učilnica in stanovanje za ludimagistra (učitelja) in za kurata ali filijalista, ta je bil kot drugi kaplan, ki je vodil lenarško podružnico pri tedanjem Sv. Juriju v Slov. Gor. On je pomagal pri učenju ludimagistru. Ta zgradba je stala na vzhodni strani farovža (še v cerkvenem obzidju). Ta šola je bila vsled starosti že tako trhla, da se je ob nevihti in viharju dne 4. julija 1804 porušila. Nato so zgradili novo šolo na južni strani cerkve, ki je bila tudi za cerkvenim obzidjem in je stala med cerkvijo in sedanjo šolo. Ta stavba je bila pritlična. Leta 1818 je omenjeno poslopje uničil po-

Ti« in riše:

F. Prijatelj

žar. Tega dne so pogorele še štiri hiše. Dne 12. junija je pogorelo še šest in 19. junija ena hiša. V enem primeru so ugotovili, da je ogenj v svoji hiši podtaknila neka slaboumna ženska (Tomažičeva). Za ostale požare so dolžili nekega pruskega dezerterja (vojnega ubežnika). Dejanja mu niso mogli dokazati, vendar so ga iz Lenarta izgnali. S tem pa je podtikanje ognjev prenehalo. Ti požari so Lenarčane tako zastrašili, da so postavili stalno stražo 30 mož, ki je do decembra čuvala vse hiše pred ognjem v trgu Lenart. Leta 1818 se je pod nadzorstvom takratnega trškega sodnika in šolskega nadzornika Karla Ivana Schrambecka na zapadni strani znižalo štiri klaftre visok cerkveni ter turški zid, do sedanje višine. Na vzhodni strani pa je bil do tal porušen. Tik za porušenim zidom na južni strani vzporedno s cekvijo so v tem letu postavili zgradbo, ki je imela v pritličju dve večji sobici za učilnice ter stanovanje za učitelja. V prvem nadstropju so bile tri večje sobe in stanovanja za drugega učitelja. V tem letu je postala šola dvorazredna. Za izgradnjo te nove šole so prispevali: a) Dominij, b) Patronus, c)

Oče je še v e d n o hodil na dnino, mati pa je doma gospodinjila. Zvečer je oče od kmeta prinašal pločevinaste ploščice, ki jih je dobival za vsaki dan dnine. N a ploščicah je bil vtisnjen k m e t o v znak. S pomočjo njih je bilo m o g o č e pri kmetu dobiti pridelke ali pa je ta prišel orat. Tovrstno plačilo je bilo v naših krajih dolgo časa v navadi.

vsi všolani kraji. Dominij grajska in trška oblast sta prispevala za ves stavbeni material. Patronus in ustanovitelj je bil admontski samostan, je prispeval vse potrebno pohištvo in ostalo šolsko opremo ter poravnal stroške za vsa mizarska, steklarska, pečarska in ključavničarska dela. Všolani kraji pa so se obvezali izvršiti vse vožnje in vsa ročna dela. Drugi stroški, čiščenje šole, dimnikov, greznic ter plačilo zavarovalnine proti požaru in nabavo drv za šolo so bili razdeljeni enako na vse tri partnerje. Zanesljivo lahko ugotovimo, kateri kraji so prišli v upoštev za obiskovanje te šole. V letu 1840 zasledimo prvikrat vse všolane kraje in od tega leta naprej število šoloobveznih, šoloobisku jočih in šoloponavljajočih šolskih otrok obojega spola. Omenjenega leta so bili všolani v lenarško šolo sledeči kraji: Lenart, Lormanje, Šetarova, Porčič s Porčkim vrhom, Spod. Žerjavce z Žerjavskim vrhom, Zamarkova z Zamarškim vrhom in del Jurovskega dola. V letih 1811 do 1818 je pri Lenartu obiskovalo šolo po 78 otrok obojega spola. V letu 1840 pa že 140 obveznih in 37 ponavljajočih obo jega spola. V letu 1850 je bilo

Vaščanom je šlo vedno bolje. Privadili so se dela v zadrugi, Kranjc pa je ostal pri starem. Kurjavo si je prislužil s podiranjem drevja. Za plačilo mu je lastnik gozda pustil panj. Veliko je bilo dela predno je bil panj spravljen iz zemlje. Korenine so bile močno zasidrane. Očetu so pri tem delu pomagali tudi otroci.

Nekoč

so

podirali

226, v letu 1860 240, v letu 1870 je obiskovalo šolo 238 od 291 obveznih otrok obojega spola. V letu 1874 je bilo 338 otrok obojega spola. V letu 1879/80 je bilo 342 šoloobveznih otrok obojega spola. V letu 1890 je bilo 368 šoloobveznih otrok, razen teh je še obiskovalo 10 otrok iz sosednjih šolskih okolišev. V tem letu so prvič od obstoja šole obiskovali šolo vsi šoloobvezni otroci. V letu 1895 je bila šola že štirirazredna. Postala je pretesna in so jo v zgodnji pomladi porušili ter pričeli z izgradnjo nove šole. Izgradnjo šole je prevzelo stavbeno podjetje Michel iz Gradca za 45.000 kron. Šola je bila dograjena do meseca septembra 1897. Med tem časom se je vršil šolska pouk v privatnih hišah. Prvi razred je bil na Jurovski cesti v hiši upokojenega nadučitelja Janeza Reicha. Drugi in tretji razred sta bila v dvoriščni zgradbi sedanje pekarne na Ptujski cesti. Četrti razred je bil v hiši dr. Juga, sedaj S. L. P. zapadno od lekarne na Radgonski cesti. Nova šola je za takratni čas odgovarjala vsem potrebam in arhitektonskim okusom ter je bila takrat ena od največjih šol v Slovenskih goricah. (se nadaljuje)

veliko

smreko. Krajnc je z vso močjo sekal v sočno deblo. Naenkrat pa se je sekira snela iz ročaja in se zasadila Matiji v palec

na nogi. Palec je

bil

skoraj na pol odsekan. Dolgo je minilo predno je rana zacelila. Matija je prihajala negovat bolničarka Zora.

Panji so bili veliki in težki. Kranjcu je poteklo mnogo znoja, predno jih je doma razklal in iz njih napravil polena. To je delal ponavadi pozimi, ko pri hiši ni bilo drug e g a dela. Za premaganje trdovratnih grč je uporabljal železne ali l e s e n e zagozde. Kljub mrazu je bilo Kranjcu vroče.

»KLEMOS« DANES IN J U T R I V ZAČETKU PRIHODNJEGA LETA BODO ODPRLI N O V I OBRAT V VOLIČINI Letos j e bilo v O b r t n e m p o d j e t j u »Klemos« z a p o s l e n i h p o v p r e č n o 80 d e l a v c e v in u s l u ž b e n c e v . P r e d v i d e v a j o , da bo p r i h o d n j e leto zaradi povečanja proizvodnih kapacitet, p o v p r e č n o z a p o s l e n i h 90 d e l a v c e v . »Klemos« j e m l a d o p o d j e t j e , v e n dar pa j e v s v o j e m delu d o s e g l o že p r e c e j š e n n a p r e d e k . K o l e k t i v se bori doseči iz d n e v a v d a n več. S e d a j o b d e l u j e j o g r a d b e n i aluminij, i z v r š u j e j o g r a d b e n o k l j u č a v n i č a r s t v o , s t r e l o v o d n a in ostala klep a r s k a dela, i m a j o g a l a n t e r i j o , galv a n o , s p r i h o d n j i m letom pa b o d o pričeli z izdelavo fleksibilnih (gibljivih) c e v i v Voličini. Tehnične procese proizvodnje je k o l e k t i v za s t a r e d e j a v n o s t i v celoti o b v l a d a l . P r e d v i d e v a j o , da bodo v p r i h o d n j e m letu n e k a t e r e pan o g e izločili iz p r o i z v o d n j e . Držali se b o d o p l a n a . P r e d v i d e v a j o , da bodo prodajo proizvodov zasigurali v s e l e t o v n a p r e j . 60 o d s t o t k o v p r o i z v o d n j e se bo s e s t a j a l o iz k l j u -

h o d k a in 73 % za o s e b n e p r e j e m k e . P o u d a r j a j o , da so pri n j i h o s e b n i d o h o d k i i z k l j u č n o odvisni od v e č j e p r o d u k t i v n o s t i in b o l j š e organizac i j e dela. V č a s i h so v p o d j e t j u primeri, d a so o s e b n i d o h o d k i izpod 25.000 din. To j e v p r i m e r u , k o se n a delovn e m m e s t u n e vloži s t o o d s t o t n i e f e k t . V k o l e k t i v u so p o j a v i , da p r i d e do n e o p r a v i č e n i h i z o s t a n k o v od dela, p r e d č a s n i o d h o d i z dela ipd. V s e to pa v p l i v a n a v i š i n o o s e b n e g a d o h o d k a . Po normi je za vsa delovna mesta zagotovljeno p o v p r e č j e 26.000 din. V letu 1965 n a j bi n e bilo v K l e m o s u o s e b n e ga d o h o d k a izpod 30.000 din, t a k o p r a v i j o v o d i l n i v p o d j e t j u . Mi p a m e n i m o , da si bo c e l o t e n k o l e k t i v p r i z a d e v a l , da bo to realizirano, s a j bo v korist s l e h e r n e m u delavcu, k e r bo višji n j e g o v ž i v l j e n j s k i s t a n d a r d . Pri d v i g u e f e k t a proizv o d n j e pa bo p o t r e b n o p o v e č a t i s k r b za š t e d n j o z materiali. D r u g o

r e s i r a n o , da j e ta o b r a t v bližini M a r i b o r a . O b r a t v Voličini bo zaposlil tudi n e k a j d e l o v n e sile in s t e m se bo dvignil n a r o d n i dohodek tamkajšnjih prebivalcev. K o l e k t i v bo imel s tem tudi mož-

tudi v e d n o v e č za o b r a t n a sredstva. V e s k v a l i f i c i r a n i k a d e r , ki j e zap o s l e n v Klemosu, j e izučen pri priv a t n i h o b r t n i k i h in ni n a v a j e n n a strožji kriterij, ki j e p o t r e b e n p r i

V Klemosovi galvani

PRIHODNJE LETO BODO V KLEMOSU ZAPOSLILI VEČ DELOVNE SILE — LETOS BODO DOSEGLI 210 MILIJONOV DIN BRUTO PROIZVODA, PRIHODNJE LETO PA 330 MILIJONOV — V VOLIČINI BODO IZDELOVALI GIBLJIVE CEVI IN PRIČAKUJEJO, DA BODO V TEM OBRATU DRUGO LETO DOSEGLI 102 MILIJONA LETNE REALIZACIJE — PRIHODNJE LETO NE SMEJO BITI OSEBNI PREJEMKI IZPOD 30.000 DIN, TO PA JE ODVISNO OD VEČJE STORILNOSTI IN DELOVNE DISCIPLINE!

č a v n i č a r s k e g a l a n t e r i j e in iz fleksibilnih cevi, ta p r o i z v o d n j a bo prod a n a v z a č e t k u leta. O s t a l i h 40 odstotkov proizvodnje sestoji iz g r a d b e n e g a a l u m i n i j a in k l j u č a v n i č a r s t v a . N j i h o v a r e a l i z a c i j a pa je o d v i s n a od i n v e s t i c i j s k i h s r e d s t e v . Letos bo Klemos dosegel 210 mil i j o n o v b r u t o p r o i z v o d a . Po p l a n u za p r i h o d n j e leto se bo ta dvignil n a 330 m i l i j o n o v din. Letos so za s k l a d e p r e d v i d e l i 25 o d s t o t k o v ali 10 m i l i j o n o v din, za p l a č e p a 75 ods t o t k o v ali 61 m i l i j o n o v din. Za d r u g o leto p r e d v i d e v a j o za s k l a d e 27 o d s t o t k o v od b r u t o do-

leto b o d o s k u š a l i č i m m a n j odstopati o d p l a n a . V z a č e t k u p r i h o d n j e g a leta b o v s t a r e m k u l t u r n e m d o m u v Voličini p r i č e l o b r a t o v a t i n o v i Klemos o v obrat. T u k a j b o d o izdelovali g i b l j i v e cevi. P r i č a k u j e j o , da bo v t e m o b r a t u 102 m i l i j o n a l e t n e realizacije. T e h n i č n o opremljenost b o d o kupili od m a r i b o r s k e l i v a r n e . Livarna se j e p r i č e l a u k v a r j a t i p r e d v s e m z b a r v a s t i m i k o v i n a m i in j e p r o i z v o d n j o g i b l j i v i h cevi opustila. S a m o p o d j e t j e p a za s v o j e p r o i z v o d e p o t r e b u j e v e l i k o količino g i b l j i v i h cevi in j e zato zainte-

nost, da b o p r e š e l iz p o l f i n a l n i h n a f i n a l n e izdelke. P r o s t o r v Voličini j e p r i m e r e n , k e r za z a č e t e k zahtev a m a n j š e i n v e s t i c i j e . O p r e m o bodo o b r o č n o o d p l a č e v a l i p o d ugodnimi p o g o j i . K o l e k t i v želi preiti n a

n

klemos" želi občanom v letu 1965 novih delovnih zmag!

Kolektiv obrtnega podjetja »K L E M O S« Lenart

i n d u s t r i j s k o p r o i z v o d n j o . K l j u b tem u p a bo še o s t a l a s k u p i n a , ki b o d a j a l a o b r t n e usluge. S č a s o m a p a bo p o t r e b n o g l e d a t i n a to, da b o manjše usluge izvrševal nekdo drugi. Kolektiv planira nenehen porast p r o i z v o d n j e , ta pa j e o d v i s e n tudi od t e g a , če b o m o ž n o dobiti pot r e b n e s u r o v i n e , za k a r n i m a j a m stva. D r u g o leto bo p o d j e t j e dalo moda — moda — moda — moda Izdelava aluminijaste opreme

NATEČAJ O b r t n o p o d j e t j e Klemos se bo razvilo v i n d u s t r i j s k o podj e t j e in zato p o t r e b u j e n o v o ime. Bralci i m a j o m o ž n o s t sodelovati pri izbiri i m e n a tako, da si izmislijo p r i m e r n o ime in g a d o s t a v i j o do 20. d e c e m b r a n a n a s l o v : »Klemos« Lenart. Pri s e s t a v i i m e n a m o r a t e u p o š t e v a t i K l e m o s o v o p r o i z v o d n j o : obd e l a v a a l u m i n i j a za g r a d b e n i š t v o in o p r e m o l o k a l o v ter izdel a v a fleksibilnih (gibljivih) cevi. N o v o ime n a j bo s e s t a v l j e n o iz d e l o v besed, ki p o n a z a r j a j o g l a v n o p r o i z v o d n j o (npr. »FLEKSAL«), N a j b o l j š i p r e d l o g bo n a g r a j e n s 5000 din.

izdelavi a r t i k l o v za širše tržišče. Še v e d n o se m e š a d r o b n o obrtniška m e n t a l i l e t a z i n d u s t r i j s k o . Tudi p r o b l e m p o l p r o l e t a r c e v j e v r e d n o omeniti. Delavci s e p o delu v k o l e k t i v u b a v i j o še z o b d e l o v a -

n j e m zemlje, kar pa peša njihovo fizično k o n d i c i j o . K o l e k t i v ima t r e n u t n o s a m o štiri d r u ž i n s k a s t a n o v a n j a in p r i h o d n j e leto n e n a m e r a v a j o v e č graditi. Sed a j ni n a r a z p o l a g o s r e d s t e v in tudi k r e d i t o v ni m o č dobiti. V K l e m o s u s e z a v e d a j o , da je d e l a v c e m p o t r e b n o n u d i t i izobrazbo. Pri d e l a v s k i u n i v e r z i so zato p r i j a v i l i n e k a j t o v a r i š e v za o s n o v - : n o š o l s k o i z o b r a ž e v a n j e za odrasle.. moda

moda — moda — moda —

I

Z a j e s e n in z i m o

= = = = = = H = | | = = = =

O b l a č i m o tiste k r o j e oblek, ki n a m p r i s t o j a j o . N i v s e n a j m o d e r n e j š e za nas, k a r j e za n e k o g a d r u g e g a . M o g o č e smo mi m o č n e j š e p o s t a v e ipd. T o r e j o b l a č i m o se p o s t a v i p r i m e r n o . L e t o š n j a j e s e n s k a in zimska m o d a p r i p o r o č a d e k l e t o m , da n o s i j o k r z n e n e p a s o v e n a s p o d n j e m r o b u p l a š č a in n a r o b u rokavov. N a s v o j r a č u n so p o n o v n o prišli o v r a t n i k i iz l i s i č j e g a k r z n a v n a r a v n i b a r v i . Lisico si z a v i j e m o okoli v r a t u tako, d a n a m b o t o p l o tudi v nos, če n a s v n j e g a zebe. P r e k o l e t o š n j e zime d e k l e t n e bo z e b l o v n o g e . M o d e r n e so v o l n e n e n o g a v i c e iz g r o b e v o l n e s č i p k a s t i m i vzorci. . D e k l e t a p r e k o zime n e b o d o ž a l o s t n a zaradi b o l e č i n od k u r j i h očes. N o s i l e b o d o u d o b n e , š i r o k e n i z k e č e v l j e z z a o k r o ž e n o k o n i c o , v i s o k i m j e z i č k o m in s r e d n j e v i s o k o š i r o k o p e t o . mu •

•••mi

MUHI