Shizofrenija

Kraepelin poimenuje bolezen dementia praecox 1911 Eugen Bleuler – dezintegrirana osebnost, “ko mentalno lepilo emocij in razuma popusti” schizo = razcepljen / phrenia = razum, razcepitev osebnosti pravilneje bi bilo odcepitev od realnosti Možganska bolezen, ki se kaže z motnjami mišljenja, čustvovanja in hotenja

Stari zapisi o sindromu, ki bi bil lahko shizofrenija izvirajo iz Indije 1400 let pred našim štetjem. Zdravili so ga z ekstrakom R. Serpentine (rezerpin). Stari Grki so podoben sindrom poimenovali z izrazom demenca. Med leti 200 in 12000 našega štetja so v Evropi menili, da je Sindrom posledica obsedenosti z demoni.

Tip I –prisotni so pozitivni znaki in simptomi DSM IV (angl. Diagnostic and Statistical Manual, verzija IV) prisotni vsaj dve ali več psihičnih motenj: blodnje – bizarna, lažna prepričanja, napačna interpretacija senzoričnih prilivov halucinacije - spontano bizarno zaznavanje neodvisno od senzoričnih prilivov vidne - svetlobni učinki, neobstoječe stvari, obrazi slušne - sliši neobstoječe glasove, pogovore, ukaze olfaktorne - neobstoječe vonjave taktilne - neobstoječi dotiki, gomazenje črvov pod kožo formalne motnje mišljenja - nelogično razmišljanje in govorno izražanje, inkoherentnost, neosredotočenost, preskakovanje teme razgovora, magično razmišljanje

Tip II – pozitivni znaki so odsotni, prisotni so negativni znaki čustvena otopelost, plitvo čustvovanje, vsebinsko obubožan govor, zmanjšanje interesov in hotenja,umik iz realnosti, telesna zanemarjenost, disfunkcionalnost pri navezovanju stikov, umik v notranji svet, intelektualni propad, nenormalni gibi Nekatere oblike shizofrenije hebefrenična - začne se v mladosti, prevladujeta čustvena otopelost in emocionalna nezrelost, nestrukturiran govor. katatonična - prevladujejo motnje v hotenih gibih, menjavata se stupor (odrevenelost z odsotnostjo fizične aktivnosti in odzivnosti ob jasni zavesti) in agitiranost, eholalija (bolezensko avtomatsko ponavljanje besed in fraz nekoga drugega, ehopraksija (bolezensko avtomatsko posnemanje gibov nekoga drugega), psihomotorična agitacija katalepsija (čezmerno dolgo vztrajanje v neki drži s povečanim mišičnim tonusom), paranoidna - ogrožujoče blodnje in halucinacije, nerealno doživljanje samega sebe (občutki poslanstva, vzvišenosti)

Prevalenca: splošna populacija 1 % ; sorodniki prvega reda (bratje, sestre, starsi, otroci) 5-10 % posvojenci otrok, ki imajo enega od bioloških staršev s shizofrenijo do 15 % če biološki starši nimajo shizofrenije 2 % enojajčni dvojčki 40 – 50 % dvojajčni dvojčki 15 % nepopolna penetranca gena za shizofrenijo ? poligenska bolezen ?

pri 50% do 75% bolnikov s shizofrenijo ter pri 50% sorodnikov bolnika so opazili motnje očesnih gibov (sledenje gibajočega predmeta je prekinjeno s sakadami)

Prevladuje domneva, da gre za moten razvoj možganov, ki se razkrije v adolescenci ali takoj po njej in se izrazi z dvema dejavnikoma: strukturnimi poškodbami možganov biokemičnimi motnjami Večina raziskovalcev meni, da je shizofrenija posledica prepleta genetskih dejavnikov v interakciji s škodljivimi dejavniki iz okolja. To vodi do manifestacije različnih pojavnih oblik, kar zakrije osnovno motnjo.

prenatalne infekcije z nevrotropnimi virusi (posebno nevarno pri influenci v drugem trimesečju nosečnosti) podhranjenost nosečnice, zastrupitve med nosečnostjo, hipoksija in travme pri porodu, obporodne pškodbe glave, infekcije, poškodbe glave in zastrupitve v zgodnjem otroštvu, neugodni psihosocialni dejavniki, stres (psihoanalitična razlaga etiologije: zavrnitev otroka s strani matere)

Slikanje možganov z magnetno resonanco ali PET pokaže funkcionalne in morfološke spremembe (mediana: moški 24 let, ženske 28 let) manjši volumen medialnih predelov temporalnega režnja, manjši volumen prefrontalne skorje čelnega režnja, povečani bazalni gangliji, prizadetost Wernickejevega področja v dominantni hemisferi nekateri shizofreni bolniki nimajo opisanih sprememb, nekateri ljudje brez shizofrenije imajo spremembe

medialni predeli temporalnega režnja (parahipoikampaln vijuga, hipokampus, amigdala so del limbičnega sistema) funkcija: limbični sistem generira čustva, integrira čustva in razum, tvorba dolgotrajnega spomina, prostorska orientacija

dorzolateralna prefrontalna skorja čelnega režnja: funkcija: delovni spomin, pozornost, motivacija, načrtovanje in organiziranje vedenja, socializacija, reševanje kompleksnih problemov posledice motenega razvoja ali okvare: asocialnost, nemotiviranost, psihomotorična zavrtost

Wernickejevo področje funkcija: interpretacija zaznav, strukturiranje govora in logično mišljenje posledice motenega razvoja ali okvare: motena interpretacija zaznav, moteno strukturiranje govora in motnje logičnega mišljenja

motnje pri migraciji nevroblastov v možgansko skorjo motnje v citoarhitektoniki možganske skorje možna razlaga za povečano občutljivost v drugem trimesečju nosečnosti redundanca sinaptičnih povezav, možna razlaga zakaj se shizofrenija pojavi šele po končani adolescenci, razvoj prefrontalne skorje (mielinizacija) se namreč lahko zavleče v tretje desetletje življenja glioza – prisotnost kaže na nevrodegenerativno okvaro v tretjem trimesečju nosečnosti, ob porodu ali po porodu odsotnost glioze kaže na razvojne anomalije v prvem in drugem trimesečju nosečnosti brstenje aksonov– možna razlaga za nastop remisije

Leta 1950 je francoski kirurg Henri Laborit uporabljal antihistaminike kot pomirjevalo pri kirurških pacientih. Uporaba tudi za pomiritev paničnih napadov pri vojakih v Vietnamu ugotovil je izredno učinkovitost klorpromazina predlagal uporabo kot sedativa za pomiritev pri akutnem napadu shizofrenije 1952 – študija pokaže, da klorpromazin uspešno zavre simptome in znake shizofrenije antagonistično delovanje klorpromazina na dopaminskih receptorjih D2 so odkrili šele kasneje.

Pri shizofreniji tipa I gre za povečano dejavnost mezolimbičnega dopaminskega sistema Pri shizofreniji tipa II gre za zmanjšano dejavnost mezokortikalnega dopaminskega sistema

klorpromazin in druga antipsihotična zdravila so zaviralci dopaminskih receptorjev D2 Rezerpin izprazni dopamin iz dopaminskih končičev zaradi zaviranja dopaminskega prenosa v nigrostriatnem sistemu se lahko akutno pojavi parkinsonizem (zato te snovi imenujemo tudi nevroleptiki) pri dolgotrajni uporabi zaviralcev dopaminskih receptorjev D (fenotiazini, butirofenoni in tioksanteni) se lahko pojavijo stranski učinki v obliki tardivne diskinezije

amfetaminska psihoza pri zasvojencih s psihostimulativnimi drogami je podobna shizofreniji s pozitivnimi simptomom in znaki amfetamin zvišuje dopaminergični tonus tako da povečuje sproščanje in zmanjšuje privzem dopamina v presinaptične končiče amfetamini lahko sprožijo shizofrenijo ali povzročijo eksacerbacijo pri bolniku v remisiji

kateholamini (dopamin, noradrenalin, adrenalin) histamin serotonin večina psihozomimetikov in halucinogenov vpliva na sintezo ali razgradnjo biogenih aminov, ali deluje na njihove receptorje

nigrostriatni sistem mezolimbični sistem mezokortikalni sistem tuberoinfundibularni sistem

amfetamin povzroči psihozo šele pri kroničnem jemanju nevroleptiki olajšajo simptome shizofrenije šele pri kroničnem jemanju zakasnjene učinke si razlagamo s vplivom dopaminergičnega prenosa na plastične spremembe v tarčnih jedrih tudi tardivno diskinezijo si razlagamo s plastičnimi spremembami v tarčnih jedrih dopaminskih nevronov plastične spremembe so verjetno posledica sprememb v izražanju genov

vzrok za hipofrontalnost (negativne znake) : hipoaktivnost mezokortikalnega dopaminskega sistema abnormno delovanje medialnega dela temporalnega režnja citoarhitektonske spremembe v prefrontalni skorji čelnega režnja kot posledica razvojne anomalije Posledica hipofrontalnosti: zmanjšana inhibicija mezolimbičnih dopaminskih nevronov (pozitivni znaki) amfetamin spodbuja pozitivne znake in ublaži negativne znake

Klozapin je atipični antipsihotik, antagonist serotoninskih 5HT2 in dopaminskih D2 receptorjev Ima večjo afiniteto do serotoninskih 5HT2 kot do dopaminskih D2 receptorjev Delovanje: zavirana mezolimbični dopaminski sistem spodbuja mezokortikalni dopaminski sistem ima manjši učinek na nigrostriatni dopaminski sistem Zmanjšuje pozitivne in negativne znake Ima manjšo tendenco za povzročanje parkinsonizma in katalepsije

Fenciklidin (PCP, angelski prah) je psihotomimetik, ki povzroča znake akutne shizofrenije delovanje: nekompetitivni antagonist NMDA podtipa glutamatnega receptorja, ki je Ca++ kanalček blokada NMDA povečuje sproščanje dopamina v mezolimbičnem in zavira Sproščanje dopamina v mezokortikalnem sistemu