Pravilnik Ao

Na podlagi 2. odstavka 4. člena Alpinističnega pravilnika je Zbor članov AO APD Kozjak Maribor dne 18.02.1999 sprejel, upravni odbor APD Kozjak Maribor pa na 11. redni seji dne 15.03.1999 potrdil

INTERNA PRAVILA ALPINISTIČNEGA ODSEKA AKADEMSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA KOZJAK MARIBOR I.

UVODNE DOLOČBE 1. člen

Interna pravila Alpinističnega odseka (AO) Akademskega planinskega društva (APD) Kozjak Maribor (v nadaljnem besedilu: Pravila) opredeljujejo pravice in dolžnosti članov AO APD Kozjak Maribor v sami alpinistični dejavnosti in v drugih oblikah delovanja odseka in planinskega društva (PD), pogoje za napredovanje in nagrajevanje, pa tudi možnost nazadovanja in sankcije, ki sledijo iz neupoštevanja pravil. Pravila tudi urejajo odnose med AO in sekcijami, ki delujejo znotraj AO ali pod pokroviteljstvom le-tega. 2. člen Pravila so obvezujoča tako za člane AO APD Kozjak Maribor kakor tudi za člane katere koli alpinistične ali športnoplezalske sekcije, dokler le-ta deluje v sestavi ali pod pokroviteljstvom AO APD Kozjak Maribor. V nadaljnem besedilu bodo vsi zgoraj navedeni imenovani člani AO. Za člane športnoplezalske sekcije v sestavi AO, ki se ukvarjajo izključno s športnim plezanjem, posebni interni pravilnik pripravi načelnik sekcije. Isti pravilnik opredeljuje tudi pravila za ostale člane AO pri treningu oziroma plezanju v plezališčih in na umetnih stenah. Sprejema se na enak način kot Pravila. V kolikor imajo sekcije, ki delujejo pod pokroviteljstvom AO APD Kozjak Maribor in so sestavni del drugih PD, svoje interne pravilnike, morajo biti le-ti usklajeni s Pravili, kar potrdi Zbor članov AO. II. STROKOVNA USPOSOBLJENOST NAPREDOVANJE IN NAZADOVANJE

ČLANOV

AO,

Alpinistični tečajnik (v nadaljnem besedilu: tečajnik) je vsak telesno in duševno zdrav član planinske organizacije (Planinske zveze Slovenije, PZS), ki obiskuje alpinistično šolo ali jo je obiskoval v preteklosti in še ni potekel rok, v katerem je dolžan opraviti izpit za mlajšega pripravnika alpinista. Tečajnik praviloma ne sme biti mlajši od 16 let. Ob vstopu v alpinistično šolo tečajnik s podpisom potrdi, da je seznanjen z Alpinističnim pravilnikom in Pravili. Pristopna izjava ga obvezuje k upoštevanju Pravil tudi, če v času obiskovanja alpinistične šole še ni član APD Kozjak Maribor. V kolikor tečajnik še ni polnoleten, mora njegovo pristopno izjavo podpisati tudi eden izmed staršev oz. skrbnikov. Tečajniška doba je praviloma enoletna, nikakor pa ne traja več kot dve leti. Po preteku koledarskega leta, v katerem se je vpisal v alpinistično šolo, tečajnik ohrani status le, če postane član APD Kozjak Maribor ali planinskega društva z registrirano sekcijo pod pokroviteljstvom AO APD Kozjak Maribor. Tečajniška doba se uspešno zaključi z napredovanjem na strokovno raven mlajšega pripravnika alpinista, neuspešno pa z izgubo statusa tečajnika. Omejitve veljajo tudi za tečajnika, ki je obiskoval alpinistično šolo v drugem alpinističnem kolektivu in tam ni napredoval v mlajšega pripravnika alpinista. Tečajnik sme plezati samo pod vodstvom alpinističnega inštruktorja ali alpinista. Pogoje za napredovanje določa 6. člen. Tečajnik se je dolžan sam pravočasno prijaviti k izpitu za mlajšega pripravnika alpinista, ki ga AO praviloma organizira enkrat letno - ob zaključku sezone. Pogoje za pristop k izpitu določi Zbor članov AO. Tečajnik izgubi status tečajnika in s tem postane nealpinist, • če ne napreduje v dveh letih po zaključku alpinistične šole, ki jo je obiskoval, • pleza z nealpinisti, drugimi tečajniki, mlajšimi ali starejšimi pripravniki alpinisti, • v prvem koledarskem letu po zaključku alpinistične šole, ki jo je obiskoval, ne pristopi k APD Kozjak Maribor ali k planinskemu društvu, pri katerem deluje alpinistična sekcija pod pokroviteljstvom AO APD Kozjak Maribor, • z izstopom iz AO oziroma iz alpinistične sekcije ali • če mu takšno kazen izreče Zbor članov AO ali disciplinski organ matičnega PD.

3. člen

6. člen

Glede na strokovno usposobljenost (status) so člani AO alpinistični tečajniki, mlajši in starejši pripravniki alpinisti, alpinisti in alpinistični inštruktorji (AI).

Mlajši pripravnik alpinist (v nadaljnem besedilu: mlajši pripravnik) lahko postane vsak tečajnik, ki uspešno opravi preizkus znanja (izpit) iz alpinistične šole. Še vedno ne sme samostojno plezati.

Dokler se šola alpinističnega smučanja na AO ne izvaja ločeno od splošne alpinistične šole, ne bomo podeljevali naziva pripravnika alpinističnega smučanja, ki ga sicer določa Alpinistični pravilnik. Tudi alpinistični smučarji in inštruktorji alpinističnega smučanja, ki jih prav tako vpeljuje Alpinistični pravilnik, v Pravilih niso obravnavani ločeno. Gorski vodniki, gorski reševalci in inštruktorji GRS, ki so člani AO, so pri alpinističnih aktivnostih, za katerimi ne stojita vodniška organizacija ali GRS, dolžni upoštevati Pravila in sicer glede na status, ki jim je bil nazadnje priznan v AO. 4. člen Ljudje, ki še niso pridobili statusa tečajnika, in tisti, ki so izgubili sleherni status, so v nadaljnem besedilu imenovani nealpinisti. Nealpinist je lahko član APD Kozjak Maribor, ni pa član AO. Odstavki iz Pravil, ki se nanašajo na alpinistično in športnoplezalsko aktivnost, zanj niso obvezujoči, zato pri vzponih z nealpinisti vso odgovornost prevzemajo soplezalci - člani AO. Spremlja pa se nealpinistova udeležba na delovnih akcijah in pri drugih neplezalskih aktivnostih odseka in društva, v kolikor je omenjeni pogosto uporabnik društvenih prostorov. 5. člen

Mlajši pripravnik mora biti član APD Kozjak Maribor ali planinskega društva z registrirano alpinistično sekcijo pod pokroviteljstvom AO APD Kozjak Maribor. Pripravniška doba na tej stopnji traja praviloma eno leto in praviloma ne več kot dve leti. V to dobo šteje tudi čas, ki ga je mlajši pripravnik morebiti prebil v kakšnem drugem alpinističnem kolektivu. Doba se uspešno zaključi z napredovanjem na strokovno raven starejšega pripravnika alpinista, neuspešno pa z izgubo statusa mlajšega pripravnika. Mlajši pripravnik sme plezati samo pod vodstvom alpinističnega inštruktorja ali alpinista. Izjemoma lahko pleza tudi pod vodstvom starejšega pripravnika alpinista, npr. kadar gre za manj zahteven zimski pristop, plezalni vzpon med plezalnim taborom ali izobraževalno akcijo, ko je v bližini večje število alpinistov. Takšen vzpon mora biti predhodno prijavljen na alpinističnem sestanku ali vodji tabora oz. izobraževalne akcije. Prisotni alpinisti ga lahko prepovedo. Pogoje za napredovanje določa 1. odstavek 7. člena. Mlajši pripravnik se je dolžan sam pravočasno prijaviti k izpitu za starejšega pripravnika alpinista, ki ga AO praviloma organizira enkrat letno - ob zaključku sezone. O primernosti kandidata za pristop k izpitu odloča Zbor članov AO. V kolikor je tedaj

-1-

odločeno, da mlajši pripravnik še nima zadostnih izkušenj za napredovanje, in v kolikor se mu istočasno izteka dvoletna pripravniška doba na tej stopnji, se časovna omejitev le-te podaljša za eno leto. Enako velja tudi za mlajšega pripravnika, ki sicer pristopi k izpitu, a ga ne opravi uspešno. Mlajši pripravnik lahko izgubi status mlajšega pripravnika, • če ob izteku drugega koledarskega leta pripravništva na tej stopnji ne pristopi k opravljanju izpita za napredovanje, • ima skupno že najmanj 4 leta alpinističnega udejstvovanja in v zadnjih 4 letih ni bil nikoli na višji stopnji strokovne usposobljenosti, • pleza z nealpinisti, s tečajniki ali z drugimi mlajšimi pripravniki, • pleza s starejšimi pripravniki alpinisti in pred tem ustrezno ne prijavi vzpona ali pa tak vzpon opravi kljub temu, da mu je bil ob prijavi prepovedan, ali • če mu takšno kazen izreče Zbor članov AO ali disciplinski organ matičnega PD. O nadaljnjem statusu mlajšega pripravnika odloča Zbor članov AO. Možnosti so naslednje: • izgubi sleherni status in postane nealpinist, ki lahko napreduje le s ponovnim vpisom v alpinistično šolo, • vrne se na stopnjo tečajnika. Lahko se mu priporoči ali od njega zahteva poslušanje posameznih ali vseh tem alpinistične šole (brez plačila). • izjemoma ohrani naziv mlajšega pripravnika npr. po zaslugi prispevka na drugih (neplezalskih) področjih dela odseka ali društva. Zbor članov AO mu lahko omeji nekatere pravice na področju plezalsko alpinističnega udejstvovanja in določi pogoje, ki jih mora takšen mlajši pripravnik izpolniti, kadar želi te pravice ponovno pridobiti.

alpiniste, a ga ne opravi uspešno, se pripravniška doba, v kolikor se le-ta izteka, podaljša za eno leto. Izpiti za alpiniste se opravljajo na državni ravni pred izpitno komisijo, ki jo določi Komisija za alpinizem pri PZS (KA), dokler ne bo druge možnosti dopuščal Alpinistični pravilnik. Kandidatom, ki prvič pristopajo k izpitu, plača kotizacijo in prevozne stroške matično PD, v kolikor to dopušča finančni položaj. Kandidati, ki izpit ponavljajo, krijejo vse stroške sami. Starejši pripravnik lahko izgubi status starejšega pripravnika, • če ob izteku tretjega leta pripravništva na tej stopnji ne pristopi k opravljanju izpita za alpinista ali se vsaj ne prijavi zanj, • ima skupno že najmanj 6 let alpinističnega udejstvovanja in v zadnjih 6 letih ni nikoli opravljal izpita za alpinista, • pleza z nealpinisti ali tečajniki, • pleza z mlajšimi pripravniki in pred tem ustrezno ne prijavi vzpona ali pa tak vzpon opravi kljub temu, da mu je bil ob prijavi prepovedan, ali • če mu takšno kazen izreče Zbor članov AO ali disciplinski organ matičnega PD. O nadaljnjem statusu starejšega pripravnika odloča Zbor članov AO. Možnosti so naslednje: • izgubi sleherni status in postane nealpinist, ki lahko napreduje le s ponovnim vpisom v alpinistično šolo, • vrne se na stopnjo tečajnika ali mlajšega pripravnika. Lahko se mu priporoči ali od njega zahteva poslušanje posameznih ali vseh tem alpinistične šole (brez plačila). • ohrani naziv starejšega pripravnika npr. po zaslugi prispevka na drugih (neplezalskih) področjih dela odseka ali društva. Zbor članov AO mu lahko omeji nekatere pravice na področju plezalsko alpinističnega udejstvovanja in določi pogoje, ki jih mora takšen starejši pripravnik izpolniti, kadar želi te pravice ponovno pridobiti.

7. člen Starejši pripravnik alpinist (v nadaljnem besedilu: starejši pripravnik) postane vsak mlajši pripravnik, ki uspešno opravi izpit za starejšega pripravnika. S tem se mu prizna sposobnost vodenja navez z ustrezno usposobljenimi soplezalci v alpinistično manj zahtevnih smereh. Starejši pripravnik mora biti član APD Kozjak Maribor ali planinskega društva z registrirano alpinistično sekcijo pod pokroviteljstvom AO APD Kozjak Maribor. Pripravniška doba na tej stopnji traja praviloma dve leti in praviloma ne več kot tri leta. V to dobo šteje tudi čas, ki ga je starejši pripravnik morebiti prebil v kakšnem drugem alpinističnem kolektivu. Doba se uspešno zaključi z napredovanjem na strokovno raven alpinista, neuspešno pa z izgubo statusa starejšega pripravnika. Starejši pripravnik lahko pleza ali opravlja ture z udeleženci, katerih strokovna usposobljenost je najmanj na istem ali na višjem nivoju, kot je njegova. Za vzpon z drugim starejšim pripravnikom mora še vedno dobiti soglasje višje usposobljenih članov, navzočih na alpinističnem sestanku, plezalnem taboru ali izobraževalni akciji. Ti člani lahko tak vzpon prepovedo oziroma navezi priporočijo drugo, primernejšo turo. Starejši pripravnik lahko izjemoma vodi mlajšega pripravnika pod pogoji iz prejšnjega člena. Pogoje za napredovanje določa 8. člen. Starejšega pripravnika predlaga za izpit za alpinista nekdo izmed alpinistov ali alpinističnih inštruktorjev AO. V kolikor se starejšemu pripravniku izteka pripravniška doba, se lahko prijavi sam. V obeh primerih o njegovi primernosti odloča Zbor članov AO. V kolikor je prijava starejšega prijavnika zavrnjena, se mu časovna omejitev pripravniške dobe podaljša za eno leto. V kolikor pa predlagani starejši pripravnik iz neutemeljenih razlogov ne pristopi k izpitu za alpinista, se mu časovna omejitev pomakne za eno leto bližje. Tudi starejšemu pripravniku, ki sicer pristopi k izpitu za

8. člen Alpinist lahko postane vsak polnoletni starejši pripravnik, ki je s svojim ravnanjem dokazal, da se razvija v zdravo osebnost, ki spoštuje in izvaja določila častnega kodeksa slovenskih planincev, Pravil in Alpinističnega pravilnika ter se ravna po navodilih vzgojnega kadra. Razen tega mora izpolniti minimalne pogoje glede izvršenih vzponov, pristopov in turnih smukov, ki jih določa KA, ter uspešno opraviti teoretični in praktični izpit. 9. člen Alpinistični inštruktor lahko postane tisti alpinist, ki • sodeluje pri vzgojnem delu v AO, • je zadnje leto registriran alpinist, • izpolnjuje pogoje, ki jih razpiše KA, • se udeleži inštruktorskega tečaja in • uspešno opravi izpit pred komisijo, ki jo določi KA. Aktivni alpinistični inštruktor je tisti, ki z dejavnostjo dokaže svoj prispevek k vzgoji kadrov in se v od KA določenih intervalih udeležuje obnovitvenih seminarjev. Vsak alpinistični inštruktor vsaj enkrat vodi alpinistično šolo. 10. člen Alpinist ali alpinistični inštruktor, ki zadnji dve leti ni registriran pri KA, se smatra za neaktivnega. Ohranja večino pravic, ki pritičejo njegovi stopnji strokovne usposobljenosti; izgubi le tiste, ki so posledica same neregistracije. Pridevka “neaktiven” se znebi s ponovno registracijo.

11. člen Izredni član postane tisti član AO ne glede na stopnjo strokovne usposobljenosti, ki iz objektivnih razlogov ne more več izvrševati dejavnosti, ki pogojujejo registracijo oziroma

-2-

plezalsko alpinistično aktivnost nasploh, in ki je s svojim delom prispeval viden delež k razvoju in kvalitetnemu dvigu alpinizma. Izredne člane imenuje Zbor članov AO. Imajo vse pravice in dolžnosti registriranih članov glede na stopnjo strokovne usposobljenosti, razen plezalsko alpinističnih. III. TOČKOVANJE AKTIVNOSTI ČLANOV AO 12. člen Pravila vpeljujejo poseben točkovni sistem, s katerim so urejeni nagrajevanje članov AO, kazenske sankcije proti članom AO in posebne pravice oz. ugodnosti (izposoja opreme, dodelitev plezalne vrvi, ...). Za izvajanje točkovanja se formira posebno petčlansko telo, ki ga imenuje Zbor članov AO. Naloga tega organa je ovrednotenje aktivnosti slehernega člana AO v skladu s kriteriji, ki jih določajo Pravila. Podatke o aktivnosti so dolžni dostavljati člani AO neposredno ali preko načelnikov sekcij (športnoplezalske, alpinističnih pri drugih PD) in vodij organiziranih akcij. 13. člen Člani AO zbirajo (ali izgubljajo) točke na naslednjih področjih delovanja: • plezalsko alpinistična aktivnost, • športno plezanje, • vzgoja in izobraževanje, • delovne akcije, • posebne zasluge in dosežki in • minulo delo. 14. člen Točkovnik je pisni dokument, ki ga pripravi in sproti usklajuje organ, uveden z 12. členom, sprejema pa ga Zbor članov AO. Skupaj s Pravili je razobešen na oglasni deski v prostorih PD, kopije pa so na voljo vsem, ki jih Pravila obvezujejo. Točkovalno obdobje traja eno leto in sovpada z alpinistično sezono, ki je po ustaljeni praksi KA od 01.12. do 30.11. Datum zaključka zbiranja podatkov objavi po dogovoru s člani organa za točkovanje načelnik AO na rednem tedenskem sestanku AO vsaj štirinajst dni prej. Skupno število točk se upošteva pri dodelitvi plezalne vrvi, sofinanciranju s strani PD (AO) pri udeležbi na tečajih in seminarjih, pomoči odseka pri organiziranju odprav in zbiranju sredstev, izposoji plezalne opreme in literature, nagradah in priznanjih. 15. člen Rezultati točkovanja so javni in se objavijo na oglasni deski v društvenih prostorih najkasneje v štirinajstih dneh po izteku točkovalnega obdobja. Člani AO se lahko na rezultate pritožijo najkasneje v osmih dneh po objavi. Pritožbe rešuje organ za točkovanje oz. na drugi stopnji Zbor članov AO. 16. člen Na področju plezalsko alpinistične aktivnosti štejejo kvaliteta in število opravljenih vzponov, prvenstveni vzponi in važnejše ponovitve, udeležba na odpravah, registracija in kategorizacija, napredovanje ali nazadovanje glede na stopnjo strokovne usposobljenosti – vse v zadnjem točkovalnem obdobju. Točke iz predzadnjega točkovalnega obdobja se prenašajo in ponovno ovrednotijo na področju “minulo delo” ali področju “posebne zasluge in dosežki”. 17. člen Na področju športnega plezanja štejejo kvaliteta (težavnost), način in število opravljenih vzponov, udeležba in rezultati na tekmovanjih, kategorizacija, pridobitev naziva, opravljen sodniški izpit, sojenje na tekmah - vse v zadnjem točkovalnem obdobju. Točke iz predzadnjega točkovalnega obdobja se prenašajo in ponovno ovrednotijo na področju “minulo delo” ali področju “posebne zasluge in dosežki”.

18. člen Na področju vzgoje in izobraževanja štejejo vodenje alpinistične šole, predavanja in udeležba na praktičnih akcijah v okviru alpinistične šole, organizacija in delo na ledeniških tečajih, organizacija in delo na tečajih športnega plezanja, organizacija raznih drugih tečajev, predavanj in izobraževalnih akcij v zvezi z dejavnostjo AO, rezultati šolanja za gorskega vodnika ali napredovanje v GRS, pa tudi plezanje s tečajniki in mlajšimi pripravniki - vse v zadnjem točkovalnem obdobju. Točke iz predzadnjega točkovalnega obdobja se prenašajo in ponovno ovrednotijo na področju “minulo delo” ali področju “posebne zasluge in dosežki”. 19. člen Na področju delovnih akcij štejejo udeležba na delovnih akcijah, sklicanih s strani teles ali predstavnikov AO ali PD, čiščenje in urejanje društvenih prostorov, organizacija oz. izvedba občnih zborov, raznih taborov, trima, srečanj, izdajanje društvenega glasila in prispevki v njem, priprava in izdaja strokovne (vzgojne in vodniške) literature, aktivnost v GRS, vodniški organizaciji, organih PZS idr. - vse v zadnjem točkovalnem obdobju. Ovrednoti se tudi delo predstavnikov AO in organov PD. Točke iz predzadnjega točkovalnega obdobja se prenašajo in ponovno ovrednotijo na področju “minulo delo” ali področju “posebne zasluge in dosežki”. 20. člen Na področji “posebne zasluge in dosežki” ter “minulo delo” se prenašajo točke iz prejšnjih točkovalnih obdobij. Točke se ponovno ovrednotijo – v prvi rubriki višje kot v drugi. Med posebne zasluge in dosežke se uvrščajo tudi izredni rezultati v zadnjem točkovalnem obdobju (razglasitev za najboljšega alpinista, športnika, …, izjemni vzponi, …). 21. člen Dolžnost alpinističnih inštruktorjev in alpinistov je, da • slehernemu tečajniku, ki želi napredovati, zagotovijo zahtevano število opravljenih vzponov (običajno pet) in • slehernemu mlajšemu pripravniku, ki je že lahko registriran pri KA in želi to registracijo doseči, zagotovijo zahtevano število opravljenih vzponov za registracijo (običajno deset na leto). Dolžnost tečajnika ali mlajšega pripravnika je, da na tedenskem sestanku AO pod točko “Prihodnja tura” izrazi željo, da želi v bližnji prihodnosti opraviti kakšno turo, dolžnost zapisnikarja pa, da vsako takšno željo uvrsti v zapisnik sestanka. V kolikor tečajnik ali mlajši pripravnik ne najde soplezalca in še nima zadostnega števila vzponov glede na zgornja pogoja, bo takšna prošnja šteta v kvoto, ki bo na koncu leta prinašala negativne točke aktivnim alpinistom in AI, ki so v preteklem letu najmanj plezali s tečajniki in mlajšimi pripravniki. Dolžnost vseh tečajnikov in mlajših pripravnikov je, da sproti vpisujejo vzpone, saj bo le tako omogočeno sprotno preverjanje števila opravljenih vzponov in učinkovito izvajanje tega člena. 22. člen Delovne akcije so obvezne ali neobvezne. Obvezne so tiste, ki so ključnega pomena za zagotavljanje sredstev in drugih pogojev za obstoj AO in PD oziroma tiste, ki jih kot obvezne označi načelnik AO, vodja alpinistične šole, gospodar ali upravni odbor PD. Akcija je lahko obvezna za vse, za določene skupine ali samo za posameznike. Nesodelovanje v obvezni delovni akciji lahko posamezniku za razliko od nesodelovanja v neobvezni delovni akciji prinese tudi negativne točke. 23. člen Dokler uporabljamo društvene prostore izključno člani AO in občasno še upravni odbor PD, opravljajo redarstvo v teh prostorih člani AO in tisti nealpinisti, ki so pogosti uporabniki

-3-

prostorov. Redarstvo je obvezno za tečajnike, mlajše in starejše pripravnike ter omenjene nealpiniste. Redarji so dolžni zagotavljati red in čistočo po običajnih aktivnostih v prostorih, ki so sestanki AO, zasedanja Zbora članov AO, sestanki upravnega odbora PD, aktivnosti po programu alpinistične šole in šole športnega plezanja. Z nalogami in pooblastili seznanijo redarja člani organa za točkovanje. Pri občasnih aktivnostih, ki ne sodijo med zgoraj imenovane (praznovanja, predavanja, tečaji, ...) mora red in čistočo po zaključku aktivnosti zagotoviti organizator oz. izvajalec. IV. VRVI, IZPOSOJA OPREME 24. člen Pravila za izposojo opreme odreja Pravilnik za izposojanje opreme. 25. člen Ko član opravi izpit za alpinista, mu AO oz. PD čimprej zagotovi novo plezalno vrv v vrednosti, ki jo določi in sproti usklajuje upravni odbor PD. Če je vrv dražja, plača razliko član. V kolikor je član izjemoma že prej (kot starejši pripravnik ali športni plezalec) prejel vrv od AO ali PD v trajno uporabo, je to pravilo neveljavno. Član, ki pa v trenutku, ko bi mu pripadla nova vrv, le-te iz kakršnega koli razloga ne potrebuje, lahko to pravico izkoristi kasneje. Dokler Sekcija za športno plezanje ne oblikuje svojih pravil, obravnava prošnjo za dodelitev plezalne vrvi športnemu plezalcu ločeno od primera do primera Zbor članov AO. 26. člen Članu, ki mu je bila v preteklosti že dodeljena plezalna vrv, je lahko ponovno dodeljena nova, če: • je vsaj zadnja tri leta neprekinjeno registriran pri KA oziroma je aktivni AI po Alpinističnem pravilniku KA, • je iz gibanja točk po zadnji dodelitvi vrvi razvidno, da gre za aktivnega člana AO, ki upošteva določila Pravil, • ni moč dokazati prevelike subjektivne krivde prosilca za vrv pri izgubi, uničenju ali poškodovanju prejšnje vrvi, in • če to dopušča finančni položaj društva. V kolikor je v danem trenutku več prosilcev za novo vrv, finančni položaj pa ne omogoča ugoditve vsem, imajo prednost prosilci za prvo vrv, ostali pa so ob izpolnjevanju zgornjih kriterijev razvrščeni glede na skupno število točk po točkovniku AO. V. ZBOR ČLANOV AO 27. člen Zbor članov AO sestavljajo vsi alpinisti in alpinistični inštruktorji AO in sekcij v sestavi ali pod pokroviteljstvom AO. Zboru lahko prisostvujejo tudi drugi vabljeni posamezniki, bodisi člani AO ali tudi ne, ki pa ne sodelujejo pri odločanju. Zbor članov AO sklicuje načelnik AO oziroma v načelnikovi odsotnosti njegov namestnik. Zbor se sklicuje po potrebi na predlog katerega koli člana AO, zagotovo pa vsaj enkrat letno. Aktivni alpinisti in AI se na Zbor povabijo pisno vsaj teden dni pred sklicem.

• • •

spremlja in usmerja delo sekcij v sestavi ali pod pokroviteljstvom AO, voli načelnika AO in njegovega namestnika za obdobje dveh let, odloča o sankcijah proti članom AO in nagrajevanju članov AO ter o predlogih organom, ki skrbijo za izvajanje sankcij in nagrajevanje znotraj matičnega PD. 29. člen

Zbor članov AO priznava vse sankcije, ki jih proti članu AO izreka disciplinski organ matičnega PD in tudi predlaga člane AO v disciplinski postopek temu organu v primeru težjih kršitev, ki zaslužijo obravnavo zunaj AO. Poleg tega sam sprejema in izvaja določene sankcije zoper člane AO oz. vse, ki jih obvezujejo Pravila, kot posledico kršitev Pravil ali Alpinističnega pravilnika ali nezadostne kvote točk po točkovniku AO. Te sankcije so naslednje: • opomin, • prepoved opravljanja določenih aktivnosti oziroma ukinitev določenih ugodnosti, • naložitev dodatnih (kazenskih) obveznosti, • nazadovanje oz. izguba statusa glede na stopnjo strokovne usposobljenosti, • izključitev iz AO oz. sekcije pod okriljem AO, • predlog za uvedbo disciplinskega postopka s strani disciplinskega organa matičnega PD. Izključitev iz AO oz. iz sekcije še ne pomeni izključitve iz matičnega PD, ki je v pristojnosti organov na ravni PD. Zato pa izključitev iz matičnega PD samodejno povzroči tudi izključitev iz AO oziroma iz sekcije. Poleg oblike sankcije Zbor članov ločeno od primera do primera odloča tudi o trajanju sankcije in o možnosti pritožbe. Načelnik AO pisno obvesti o sankcijah upravni odbor matičnega PD, vodstvo sekcije, v kolikor je kaznovani član lete, v primeru izključitve pa tudi KA PZS. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 30. člen Pravila so usklajena z veljavnim Alpinističnim pravilnikom KA iz leta 1996 in bodo po potrebi sproti usklajevana z vsako spremembo Alpinističnega pravilnika. Pravila sprejme Zbor članov AO APD Kozjak Maribor. V veljavo stopijo z dnem, ko upravni odbor PD ugotovi, da so v skladu s Pravili Akademskega planinskega društva Kozjak Maribor. S tem dnem preneha veljati dosedanji Alpinistični pravilnik Alpinističnega odseka PD Kozjak Maribor iz leta 1992, še naprej pa velja dosedanji Pravilnik za izposojanje opreme z dne 12.11.1992. Tečajnikom in mlajšim pripravnikom, ki jim je do dneva sprejetja Pravil že potekel rok za napredovanje, določen s 5. oz. 6. členom Pravil, se ta rok podaljša do konca tekočega koledarskega leta, starejši pripravniki, ki bi do tega dneva morali napredovati glede na določila 7. člena, pa lahko pristopijo k izpitu za alpiniste tudi še v prihodnjem koledarskem letu. Spremembe in dopolnitve Pravil se sprejemajo na enak način kot Pravila.

28. člen Zbor članov AO odloča z večino glasov navzočih alpinistov in alpinističnih inštruktorjev. Naloge in pristojnosti Zbora članov AO so poleg navedenih v predhodnih členih Pravil še: • organizira in usmerja alpinistično dejavnost s ciljem širjenja in dviga kvalitete ter omogoča uveljavljanje pravic in izpolnjevanje obveznosti članov AO, • skrbi za uresničevanje nalog, določenih s strani KA PZS ali upravnega odbora PD,

-4-