Papir - Lastnosti

LASTNOSTI PAPIRJA Lastnosti papirnih gradiv lahko razdelimo na tri področja: • fizikalne • kemijske • tehnološke lastnosti.

FIZIKALNE LASTNOSTI Med fizikalne lastnosti sodijo: - TEŽA - LASTNOST VPIJANJA VLAGE (higroskopičnost) - PROSOJNOST - GORLJIVOST - RAZTEZANJE

TEŽA PAPIRJA Težo papirja v papirni industriji izražajo po obrazcu: MASA / POVRŠINA = masa v gramih na ploskovno enoto (g/ m2) Iz spodnje slike lepo vidimo odnos med papirjem, kartonom, lepenko glede na debelino.

papir

lepenka

karton

PAPIR,ki ga v vsakdanjih opravilih največ uporabljamo ima navadno težo 80g na kvadratni meter. KARTON je debelejši papir s težo nad 150g na kvadratni meter. Uporabljamo ga pri izdelavi knjig, pisarniškega materiala in za embalažo. LEPENKA je še debelejša s težo nad 450g na kvadratni meter. Uporabna je v gradbeništvu za mavčne plošče in predvsem za izdelavo varovane embalaže.

Vrsta papirnega gradiva

gramatura

trdota

vpojnost vlage

Pisarniški papir

80 g/m2

Srednja

Srednja

Časopisni papir

45 g/m2

Majhna

Velika

Ovojni papir

50 g/m2

Majhna

Majhna

Karton za tiskanje fotografij

260 g/m2

Velika

Majhna

Papir za revije

70-90 g/m2

Srednja

Majhna

Lepenka za podlogo na delovni mizi

600 g/m2

Zelo velika

Srednja

Valovita lepenka

300 g/m2

Majhna

Srednja

Toaletni papir

45 g/m2

Zelo majhna

Zelo velika

LASTNOST VPIJANJA VLAGE ima papir zaradi rastlinskih in ostalih snovi, ki ga sestavljajo. Bolj so vlakna olesenela bolj papir vpija vlago.

PROSOJNOST je lastnost pri kateri mislimo na prozornost. Večji je odstotek raznih polnil manjša je prosojnost.

Od sestave papirja je odvisna tudi gorljivost Rastlinska vlakna so gorljivi materiali, polnila pa so negorljiva, torej gorljivost zmanjšujejo polnila. (servietni, časopisni, pisarniški, papir, valovita lepenka, karton, lepenka)

1.Preizkus

Koščke vzorcev papirnih gradiv zažgi in ugotovi hitrost gorenja. Razvrsti vzorce po hitrosti gorenja od tistega, ki je zgorel najhitreje do tistega, ki je zgorel najkasneje! Vzorci: časopisni papir, pisarniški papir, servietni papir, karton, lepenka, valovita lepenka.

Raztezanje in krčenje opazimo tudi pri papirju. Ta lastnost se najbolj pokaže pri obdelavah, ko papir močimo z barvami in lepili. Raztezanje je posledica delovanja vlage. Sušenje pa je obraten proces – krčenje.

PREIZKUS 2: papir se na vlagi razteza. Raztezanje v prečni smeri je večje. Izreži 1/4 od pisarniškega papirja in jo namoči v vodo. Po nekaj minutah četrtinko položi na mesto, kjer si jo izrezal. Ugotovi vzdolžno in prečno smer.

KEMIJSKE LASTNOSTI Kemijske postopki se večinoma izvajajo že na gotovih papirjih. Postopki so različni in jih razvrščamo v naslednje skupine: - Premazi - Zlepljanje - Kopeli - Kaširanje

DELOVNI POSTOPKI V poštev pri obdelavi papirja pridejo predvsem naslednji delovni postopki: 1. 2. 3. 4. 5.

Rezanje Trganje zgibanje lepljenje Vezanje

REZANJE opravimo s škarjami ali noži. Prav je , da imamo za debelejši karton ali lepenko močnejše škarje. Posebno raven rez napravimo na debelejšem ali tanjšem gradivu z nožem za papir (olfa nož).

Kadar režemo z olfa nožem, uporabljamo kovinsko ravnilo in podlago. Podlaga je deska iz trdega lesa, lahko pa tudi gladka in ravna lepenka. Kovinsko ravnilo mora biti čisto in ne zarjavelo ali mastno. Olfa nož mora biti oster. Držimo ga pod kotom 30° - 45°.

TRGANJE uporabljamo le v redkih primerih. Papir se lepše trga v vzdolžni kot v prečni smeri. PREIZKUS 3: V smeri teka papirnih vlaken je rob trganja bolj raven. Papir se lepo trga. To smer imenujemo vzdolžna smer. Druga smer se imenuje prečna. Preizkusi to trditev na kosu časopisnega papirja!

ZGIBANJE Pri zgibanju delujemo na papirna gradiva tako, da material na določenem delu prepognemo. Zato pri delovnem postopku zgibanja poznamo 2 načina: ŽLEBNI ZGIB

( Žleb napravimo tako, da z gladilnikom, (konico šestila, pletilke) drsimo ob ravnilu in rahlo pritiskamo na površino. Biti moramo pazljivi, da papirne površine ne poškodujemo. List preganemo tako, da je žleb zunaj.)

ZAREZNI ZGIB

( Zarezo napravimo v lepenko ali karton z nožem postopoma. Vrez naj

bo globok približno 1/3 debeline gradiva. Tudi v tem primeru ostane zareza zunaj pregiba.)

Žlebni zgib

Zarezni zgib

LEPLJENJE Od pravilne izbire lepila, priprave površine, postopka nanašanja in smeri vlaken lepljenih materialov je odvisna končna kvaliteta, trdnost in izgled zlepljenih delov. Lepila nanašamo s čopičem od sredine površine navzven. Po končanem delu čopič operemo v vodi, sicer postane neuporaben. Lepilo lahko nanašamo tudi z lopatico. Kadar lepimo dva kosa papirja, moramo biti pozorni tudi na smer vlaken. Osnovno pravilo je, da morajo potekati vlakna v lepljenih delih v isto smer. S tem preprečimo zvijanje zlepljenih delov.

VEZANJE Pomeni vezanje posameznih listov v snopiče, zvezke, knjige, bloke, albume. Poznamo več vezav: a) lepljena b) žebljičena c) žična d) šivana

FORMATI PAPIRJA FORMAT

DIMENZIJE v mm

A0

841x1189

A1

594x841

A2

420x594

A3

297x420

A4

210x297

A5

148x210

ROČNA IZDELAVA PAPIRJA Danes papir izdelujemo predvsem strojno. Le redki so še obrati, kjer papir izdelujejo ročno. Postopek izdelave: Papir natrgamo na čim manjše koščke. Koščke stresamo v kadico z vodo. Pripravimo gosto maso. Ko imamo dovolj gradiva, papir v kadici začnemo svaljkati, tako da se začno vlakna razpuščati. Maso razredčimo, da postane poltekoča. Tako pripravljeno papirjevino lahko pustimo nekaj dni, da se popolnoma razpusti. Paziti moramo, da ne čakamo predolgo, saj lahko začne zaudarjati. Preden nadaljujemo, dodamo nekaj škroba, ki bo lepil vlakna. S kozarčkom zajemamo maso in jo zlijemo na vileda krpo. Dodamo naslednjo krpo, nanjo pa spet zlijemo papirjevino. To ponavljamo toliko časa, dokler imamo krpe. Z roko malo stisnemo, da gre nekaj vode ven. Vse skupaj damo v prešo (knjigoveška preša, stiskalnica za herbarij ali dve ustrezno veliki plošči.) in stisnemo. Paziti pa moramo na vodo. Pri stiskanju odteka zelo velika količina vode, tako je najbolje, da prešo postavite kar v večjo posodo, doma pa v kad. Ko stiskalnico razstavimo, pobiramo krpe s papirjem. Papir pazljivo ločimo od krpe in ga damo na ravno, gladko podlago (steklo, melamin plošče, iveral, linolej...). Že čez nekaj ur bo papir suh.

ROČNA IZDELAVA PAPIRJA