Panos London 01 Whorulestheinternet_macedonian

Vodi~ za IKT na

- Br. 1

Koj vladee so internetot? [to e IKANN? Internet korporacijata na dodeleni imiwa i broevi (ICANN - the Internet Corporation of Assigned Names and Numbers) e organizacija {to go nadgleduva sistemot na internet adresi. Internet korporacijata na dodeleni imiwa i broevi (IKANN) e neprofitna organizacija osnovana vo 1998 godina so sedi{te vo SAD.

Upravuvaweto so internet be{e tema na `estoka debata na Svetskiot samit za informati~ko op{testvo (SSIO) {to vo 2003 godina se odr`a vo @eneva. Nekoi grupi smetaa deka internetot e kontroliran od komercijalnite interesi namesto da pretstavuva globalen resurs koj }e im bide na raspolagawe na site. Drugi, pak, smetaa deka povicite za promena na upravuvaweto so internetot se samo maska za `elbata na nekoi vladi da ja kontroliraat sodr`inata i da ja ograni~at slobodata na izrazuvaweto na internet. IKANN e eden od najva`nite igra~i vo dene{niot sistem na upravuvawe so internet i be{e aktivno vklu~en vo pogolemiot del od debatata. U~esnicite na Samitot vo 2003 godina se soglasija deka upravuvaweto e va`no, no ne uspeaja da se dogovorat za noviot sistem na upravuvawe i

Vodi~ za informati~ki i komunikaciski tehnologii (IKT) Ova e prviot od serijata kratki dokumenti za razli~nite aspekti na IKT i informati~koto op{testvo. Vodi~ot e rezultat na sorabotkata na Fondacijata Metamorfozis i Panos London, i e namenet za onie koi ne se stru~ni, a osobeno za novinarite koi sakaat da pi{uvaat za pra{awata povrzani so informati~koto op{testvo okolu vtorata faza na Svetskiot samit za informati~ko op{testvo (noemvri 2005 godina). Ova i slednite izdanija na vodi~ot se dostapni vo elektronski format na veb-sajtovite na Metamorfozis - www.metamorphosis.org.mk (na makedonski i albanski jazik) i Panos London - www.panos.org.uk/communication (na angliski jazik). Za hartieni verzii na makedonski i albanski jazik pi{ete na [email protected].

zatoa Generalniot sekretar na ON osnova rabotna grupa za upravuvawe so internet. Rabotnata grupa treba da dade preporaki za vtorata faza na SSIO {to }e se odr`i vo noemvri 2005 godina vo Tunis. Tuka }e bidat vklu~eni i preporakite za ulogata na IKANN vo idnina.

Jacob Silberberg / Panos Pictures

Zo{to IKANN e va`na denes: Upravuvawe so internet i SSIO

Zo{to na internetot mu e potrebno upravuvawe? Internetot e globalen resurs koj{to mo`at da go koristat site, no ostavaweto da bide besplaten za site nema da pomogne vo negoviot razvoj. Denes internetot nema edinstven sistem na upravuvawe zatoa {to pretstavuva novina i vo najgolem del e razvien od privatniot sektor. Razli~ni aspekti se menaxirani od razli~ni organizacii. Postojat razli~ni mislewa od {to treba da se sostoi „upravuvaweto so internet”. (Prvata zada~a na rabotnata grupa be{e da podgotvi definicija za frazata upravuvawe so internet.) Nekoi od oblastite vo koi na internetot mu e potrebno menaxirawe ili mo`e da ima korist od istoto se:
raspredelba na adresi i nivno organizirawe vo grupi, kako {to se: .com, .org, i grupi na dr`ava, kako {to se: .as, .ug, .uk.


tehni~ki i in`enerski pra{awa, obezbeduvawe na dobro funkcionirawe na sistemot i kompatibilnost na razli~ni elementi

ili tri dela (na primer panos.org.uk) e del od sistemot nadgleduvan od IKANN i razvien od prethodnicite na IKANN.


spravuvawe so spem, virusi i izmama za da se zadr`i doverbata na korisnicite i da se ispolnat o~ekuvawata.

IKANN e nadle`en za nadgleduvawe na:

Osnovnoto pra{awe na koe se debatira{e be{e dali vladite treba da imaat golema uloga vo upravuvaweto so internetot i vo ovoj slu~aj upravuvaweto }e treba da go sproveduva me|uvladino telo, najverojatno vo ramkite na ON. Protivnicite na ova gledi{te veruvaat deka sega{niot sistem, vo koj privatniot sektor i gra|anskoto op{testvo imaat pogolema uloga, mo`e dobro da funkcionira i ne mu e potrebna takva radikalna promena. Tie stravuvaat deka ako na vladite im se dade pogolema mo} nad internetot bi mo`ele da ja upotrebat za da go spre~at negoviot dinami~en razvoj i da ja ograni~at slobodata na korisnicite. Isto taka, postojat sprotivni gledi{ta okolu pra{aweto dali sistemot na upravuvawe so internet treba da se zanimava so pra{aweto na kontrola na nesakana sodr`ina – pornografija, sodr`ina {to sodr`i omraza, kriminal, ili toa e soodvetno pokrieno so postoe~kata legislativa vo sekoja zemja.


Sistemot za imiwa na domeni
Adresi na internet protokoli
Sistem na korenski server

Lesni adresi – sistemot za imiwa na domeni Najzabele`livata odgovornost na IKANN e nadgleduvaweto na sistemot na internet adresi. Veb-adresite sodr`at skratenici kako {to se .org, .com, .co ili .gov. Ovoj del od veb-adresata se vika generi~ko ime na Domen na najvisoko nivo (generic Top Level Domain name). Drug del od golem broj adresi e ime na kod na zemja Domen na najvisko nivo. Site zemji vo svetot imaat dve bukvi {to go pretstavuvaat ova nivo, kako na primer .ug za Uganda ili .za za Ju`na Afrika. generi~ko ime na Domen na najvisoko nivo

Funkcijata na IKANN Koga }e vnesete adresa i }e otvorite veb-stranica nema potreba da zaprete i da razmisluvate {to ovozmo`uva da go napravite toa. Lesnata za koristewe adresa sostavena od dva

kod na zemja Domen na najvisoko nivo

Kako se registrira poddomen vo Republika Makedonija? Institucija koja rakovodi so domenot „.mk” (MK) e Makedonskata akademska nau~no-istra`uva~ka mre`a MARNet (Macedonian Academic and Research Network - MARNet). Taa e formirana, so poddr{ka na Ministerstvoto za nauka na Republika Makedonija vo 1994 godina, kako organizaciona edinica na Rabotnata zaednica na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje. Za ostvaruvawe na svoite celi MARNet vo vreme na svoeto osnivawe e vklu~ena vo najzna~ajnite mre`i na Evropa, kako EARN, TERENA i CEENet. Postapkata za registracija e celosno definirana vo Pravilnikot za organizacija i upravuvawe so makedonskiot domen od najvisoko nivo i zapo~nuva so tehni~ko postavuvawe na imenskite opslu`uva~i (DNS serveri). Potoa to~no se popolnuva obrazecot Barawe za registracija na Internet poddomen, se ispra}a po po{ta na adresa: MARNet, Univerzitet „Sv. Kiril i Metodij”, bul. Krste Misirkov b.b., 1000 Skopje. Godi{na pretplata za registracija na poddomen iznesuva 10 evra, a dokolku se raboti za prodol`uvawe visinata e 5 evra vo denarska protivvrednost. Dokolku, vo rok od 30 dena od denot na registracijata, registrantot ne ja podmiri finansiskata obvrska ili ne dostavi celosna dokumentacija za registracijata, istata }e bide poni{tena. Vo MK-domenot se organiziraat 7 sekundarni domeni, i toa: gov.mk (vladini tela, javni pretprijatija, lokalna samouprava), com.mk (profitni firmi ili dru{tva), org.mk (neprofitni zdru`enija, fondacii, politi~ki partii, fondovi, stranski ambasadi), edu.mk (obrazovni i nau~noistra`uva~ki ustanovi), net.mk (organizaciite koi davaat mre`ni uslugi na treti lica), name.mk (fizi~ki lica), inf.mk (domeni od posebno zna~ewe za RM). Organite na dr`avnata vlast vo RM, na nivno barawe, mo`at da registriraat domen i direktno pod vrvniot makedonski domen MK.

Chris Stowers / Panos Pictures

Originalniot sistem na internet adresi gi koristi broevite na internet protokolot (IP): sekoj veb-sajt ima svoj edinstven identifikaciski broj spored koj se prepoznava od sistemot i sistemot prenaso~uva informacii do nego. No, do 1984 godina postoeja tolku mnogu adresi {to go pravea sistemot te`ok za upotreba. Zatoa be{e osnovan Sistemot za imiwa na domeni koj gi zameni broevite so zborovi i gi organizira vo generi~ki „domeni”. Domenite na zemjite bea vovedeni vo 1985 godina. S ekoe ime treba da se registrira vo centralen sistem so {to }e soodvetstvuva so broj na internet protokol, a toj broj e tokmu ona {to go koristi sistemot za ispra}awe na paketi so informacii.

Na po~etokot so imiwata na domenite se zanimava{e Netvork solu{ns (Network Solutions), monopolska kompanija koja{to be{e avtorizirana od Vladata na SAD da go pravi toa. Netvork solu{ns gi registrira{e popularnite veb domeni .com, .net i .org. Vo 1989 godina Ministerstvoto za trgovija na SAD sklu~i dogovor so Katedrata za po{ta i telekomunikacii na Institutot za informati~ka nauka pri Univerzitetot Ju`na Karolina, vospostavuvaj}i ja na toj na~in Upravata na dodeleni internet adresi (Internet Assigned Numbers Authority). Potoa, vo 1998 godina, vo dogovor so Ministerstvoto za trgovija na SAD be{e osnovan IKANN koj gi prezede funkciite na Netvork solu{ns i Upravata na dodeleni internet adresi. Celta be{e privatizirawe, internacionalizirawe i voveduvawe na konkurencija vo sistemot na imiwa na domeni. Denes, vo delot na dodeluvawe na imiwa i vodewe na delovi od korenskiot serverski sistem se vklu~eni odreden broj na privatni kompanii koi rabotat pod ~adorot na IKANN. IKANN gi kontrolira, gi vodi i gi razre{uva nedorazbirawata koi se odnesuvaat na Sistemot na imiwa na domeni (Domain Name System DNS), no novite imiwa na Domeni na najvisoko nivo mora da bidat odobreni od Ministerstvoto za trgovija na SAD vo soglasnost so uslovite na dogovorot so IKANN. Neodamna bea odobreni sedum novi generi~ki imiwa na Domeni na najvisoko nivo i toa: .info, .biz, .name, .pro, .aero, .coop, and .museum.

Koj e odgovoren za domenite? Ime

Odgovorna kompanija

Celna grupa

.biz

NeuLevel, Inc.

Ograni~eno samo za biznis

.com

VeriSign Global Registry Services

Biznis

.info

Afilias Limited

Domen bez ograni~uvawa namenet za veb-sajtovi {to sodr`at podatoci za vas, va{ata organizacija, va{ite proizvodi ili kakva bilo druga informacija {to sakate da bide dostapna za po{iroka publika

.name

Global Name Registry

Rezervirano za individui

.net

VeriSign Global Registry Services

Nameneto i se u{te ~esto koristeno od provajderite na uslugi na internet, a isto taka ~esto se koristi i od razni vidovi na organizacii i individui

.org

Public Interest Registry

Ova ime be{e odzemeno od Verisajn (VeriSign) vo 2002 godina kako del od misijata na IKANN za voveduvawe na konkurencija. Ne e ograni~eno, no e nameneto za nekomercijalnata zaednica

.pro

RegistryPro

Ograni~eno na sertificirani profesionalci i sli~ni lica Koj rakovodi so imiwata na domenite niz svetot? Proverete na: www.internic.net/origin.html

Koj treba da bide sopstvenik na .info domenot? .info e eden od sedumte novi generi~ki Domeni na najvisoko nivo (gDNN) {to neodamna bea odobreni od IKANN. Mnogu adresi imenazemja.info se vo privatna sopstvenost kako i imiwata imenazemja.com. Liberalite na pazarot smetaat deka site gDNN treba da bidat na raspolagawe na komercijalnite korisnici. Od druga strana, pak, nekoi vladi smetaat deka .info adresite treba da im bidat ostaveni niv, za da gi koristat za turizam, kulturna promocija i op{ta svest. Razlikite zabele`ete gi sami. Posetete gi www.southafrica.info i www.india.info. Prviot e vo sopstvenost na Vladata na Ju`na Afrika i nudi informacii za zemjata. Vtoriot e vo sopstvenost na kompanija za proizvodstvo na proizvodi od med nare~ena „In Dia”.

Dali zemjite treba da gi poseduvaat svoite imiwa na kod na zemja? Isto kako i generi~kite imiwa, imiwata na domeni na kod na zemja se registrirani i se upravuvani (odnosno se vo sopstvenost) od razni tipovi na organizacii, vklu~uvaj}i tuka i nekoi privatni kompanii i individui. Denes, koga internetot stanuva dominantna forma za dobivawe na informacii, nekoi vladi sakaat da imaat kontrola nad domenot na nivnata zemja. Tie gledaat na kodot na zemjata Domen na najvisoko nivo kako na ne{to sli~no na znameto, ili na ist na~in kako {to mnogu zemji do skoro upravuvaa so avionskiot soobra}aj, ne{to {to sodr`i status i ne{to nad koe zemjata/vladata treba da ima suvereno pravo i kontrola. Sistemot na domeni na zemji be{e vospostaven

za da re{i edna tehni~ka rabota – potrebata za obezbeduvawe na komunikacija me|u zemjite. Upravata za dodeleni internet adresi go dodeluva{e pravoto za upravuvawe so imeto na kodot na zemjata Domen na najvisoko nivo (kzDNN) na prvata kompetentna li~nost {to }e go pobara toa, i po osnovaweto IKANN go prezede istiot sistem. Nekoi od menaxerite ili lu|eto {to registriraat na nivo na zemji se privatni kompanii, nekoi se nao|aat vo sklop na Vladata, a nekoi se individui. IKANN ne kontrolira kako rabotat menaxerite na imeto na kodot na zemjata Domen na najvisoko nivo ili kolku napla}aat. Na po~etokot, koga samo nekolku vladi se zainteresiraa za razvojot na internetot ovoj sistem be{e prifaten. No, denes, koga se pojavija nacionalisti~ki ~uvstva kon imiwata na domenite, golem broj lu|e ~uvstvuvaat deka treba da bide voveden poformalen i potransparenten sistem koj }e im ovozmo`i na vladite samite da upravuvaat so domenite, ili, ako poradi razni pri~ini nemaat kapacitet da go pravat toa, da odberat i da rakovodat so soodvetni organizacii od zemjata i tie organizacii da go pravat toa vo nivno ime. Postoi sistem vo ramkite na pravilata na IKANN za prenesuvawe na odgovornosta za kzDNN od edna organizacija vo zemjata na druga, no procesot mo`e da bide baven i frustrira~ki. [to }e se slu~i ako privatniot upravuva~ so kzDNN propadne, kako {to be{e slu~aj vo Ukraina vo 2001 godina? Dali Vladata treba da intervenira i da go prezeme kzDNN? Samite vladi mo`ebi ne se ba{ najsoodvetnite organizacii za efikasno rakovodewe so imeto na domenot na zemjata. Na primer, vo Kamboxa ovaa usluga stana poneefikasna i poskapa koga Vladata go prezede rakovodeweto od edna nevladina organizacija. Od druga strana, pak, vo Brazil Vladata ja kontrolira rabotata na kzDNN .br kako konzorcium od pove}e akcioneri za op{to dobro.

Koj e sopstvenik na imeto southafrica.com? Sautafrikan sandej tajms (The South African Sunday Times) inicira{e peticija za poddr{ka na obidot na Vladata na Ju`na Afrika da si go povrati imeto na domenot od sega{niot sopstvenik, Vir~ual kantris (Virtual Countries Inc.), privatna kompanija locirana vo Sietl. Generalniot direktor za komunikacii na Ju`na Afrika, Andil Ngkaba (Andile Ngcaba) izjavi deka Vir~ual kantris predvodeni od amerikanskiot advokat Greg Pali go registrirale toa ime i baraat okolu 5 do 10 milioni amerikanski dolari za nego. Vir~ual kantris neodamna bea povrzani so kontroverzii bidej}i kompanijata kontrolira pove}e od 30 imiwa na domeni na internet nare~eni spored imeto na nekoi zemji, vklu~uvaj}i gi tuka i .com domenite za Belgija, Rusija, [kotska, [vedska, Turcija i Ukraina. Porano gi imaa i domenite za Koreja, [vajcarija i Nov Zeland. Domenot za Nov Zeland be{e prodaden na Vladata na taa zemja za prijaveni eden milion dolari po neuspe{niot obid na zemjata protiv registracijata baziran na Edinstvenata politika za razre{uvawe na nesoglasuvawa povrzani so imiwa na domeni (Uniform Domain Name Dispute Resolution Policy). Debatata prodol`uva.

Koj gi poseduva domenite na zemjite? Otkrijte preku: www.iana.org/cctld/cctld-whois.htm

Predizvikuvaj}i ja dominantnosta na angliskiot Generi~kite imiwa na domen se bazirani na angliski zborovi (.com, .org, i dr) i funkcioniraat samo ako se koristat angliski bukvi {to ja ograni~uva nivnata upotreba od strana na lu|eto koi ne zboruvaat angliski. Denes tehni~kite standardi se podgotveni za raspredelba na Internacionalizirani imiwa na domeni, {to }e im ovozmo`i na korisnicite da gi pi{uvaat imiwata vo svoite jazi~ni skripti, no }e bide golem predizvik da se mobiliziraat resursite i sorabotkata me|u raznite organizacii koi se neophodni za ovaa mo`nost da stane stvarnost. Verisajn (VerySign) eden od registratorite na imiwa na domeni tvrdi deka vo nivnite skripti denes mo`at da bidat registrirani okolu 350 jazici. Sepak, za toa se potrebni mnogu strukturni promeni. Tuka se vklu~eni prifa}aweto na zaedni~ki jazi~ni platformi (hardver), zaedni~ki tastaturi, i opfa}a ne samo zemji vo koi naselenieto zboruva ist jazik tuku potreba da se nateraat me|unarodnite proizvoditeli na hardver i softver da gi prifatat ovie standardi vo nivnite proizvodi. Na primer, zemjite vo koi `ivee naselenie koe zboruva tamilski se zdru`ija i prifatija da upotrebuvaat zaedni~ka tastatura, no Vindousot na Majkrosoft se u{te ja nema prifateno i koristi razli~na tamilska tastatura.

Koj rakovodi so IKANN?

Fredrik Naumann / Panos Pictures

Od osnovaweto na IKANN negovata struktura be{e revidirana nekolku pati i dene{nata struktura s$ u{te e vo proces na vospostavuvawe. IKANN se stremi da ja pretstavi internet zaednicata preku tri Organizacii za poddr{ka sostaveni od razli~ni akcionerski organizacii (koi{to dobrovolno pristapuvaat) – Organizacijata za poddr{ka na adresi (Formirana od regionalnite internet registratori), Agencijata za poddr{ka na generi~kite imiwa i Agencijata za poddr{ka na imiwata na kod na zemja (osnovana vo mart 2004 godina). S ekoja od ovie agencii nazna~uva dvajca ~lenovi vo odborot na IKANN koj{to broi 15 ~lenovi i dava soveti za vodeweto na politikata vo nejzinata oblast na interes. Ostanatite osum ~lenovi na odborot gi nominira Komisijata za nominirawe. Isto taka, postoi i odreden broj na korisni~ki i tehni~ki komisii, vklu~uvaj}i ja tuka i sovetodavnata komisija „vo celost” (osnovana vo 2003 godina) za da gi pretstavuva interesite na individualni internet korisnici. S ekoja od ovie komisii nazna~uva po eden kontakt-~len na odborot bez pravo na glas. S ekoj od pette regioni, Evropa, Azija i Pacifikot, Latinska Amerika i Karibite, Afrika i S everna Amerika, mora da bide pretstavuvan vo organite za donesuvawe odluki na IKANN.

S ekoja godina 5000 lu|e se sobiraat na najgolemiot svetski kompjuterski sobir vo Hamar, Norve{ka.

IKANN e kritikuvan deka se rakovodi od biznis-interesi (mnogu malku se vodi smetka za zastapenosta na gra|anskiot sektor vo trite organizacii za poddr{ka), za nedovolen legitimitet (na primer, poradi golemiot soodnos na nominiranite ~lenovi na odborot), i za procesot na ad hok donesuvawe na odluki. S epak, nekoi analiti~ari smetaat deka postoi golema mo`nost za vklu~uvawe i vlijanie od

strana na zemjite vo razvoj i od strana na raznite akcionerski grupi vklu~uvaj}i gi i grupite od gra|anskiot sektor. Problemot e {to ovaa mo`nost ne e dobro iskoristena zatoa {to strukturite i procedurite vo IKANN, vklu~uvaj}i go procesot na nominirawe na ~lenovi na Odborot i ~lenovi na sovetodavniot komitet, ne se razbrani od site.

Distribuirawe na internet adresi: Broevi na internet protokol (IP) Pokraj imiwata na domenite IKANN ja nadgleduva i raspredelbata na broevite koi stojat za tekstualnite adresi (ne{to sli~no kako telefonskite broevi). IP adresite se broevi {to se koristat za da se identifikuvaat individualni serveri na internet. Dodeluvaweto na ovie adresi bara koordinacija na globalno nivo.

Veb adresite se sovpa|aat so internet protokol broevite Adresata {to lu|eto ja koristat: www.interworldradio.com

Adresata {to kompjuterite ja koristat: 83.138.130.5

Pod sega{niot internet protokol (IPv4), 80% od pove}e od 4 milijardi adresi koi se na raspolagawe vo SAD, se raspredeleni na organizacii vo SAD. Ova ja otslikuva sega{nata i predvidenata upotreba vo vremeto na izgotvuvawe na protokolot, no nekoi kritikuva~i smetaat deka sistemot e nepravedno pristrasen vo polza na SAD. Vo ranite devedesetti godini na minatiot vek vo obid da se re{i problemot bea osnovani Regionalnite internet registratori (Regional Internet Registries). Toa se neprofitni organizacii so ~lenstvo. Upravata za dodeleni internet adresi (pod IKANN) gi raspredeluva raspolo`livite adresi na ovie regionalni internet registratori (RIR) koi kreiraat svoja politika i sami odlu~uvaat kako }e gi raspredelat ponatamu.

Regionalni internet registratori: RIPE-NCC (www.ripe.net) Evropa i okolnite oblasti i delovi na Afrika APNIC (www.apnic.net) Azija i regionot okolu Tihiot Okean ARIN (www.arin.net) Ostatokot od svetok vklu~uvaj}i i delovi na Afrika LACNIC (www.lacnic.net) Latinska Amerika i Karibite Regionalniot internet registrator za Afrika, AfriNIC (www.afrinic.net), e vo proces na osnovawe Regionalnite internet registratori (RIR) zaedni~ki osnovaa edna nova organizacija kako centrala za nivnite aktivnosti na globalno

nivo nare~ena Organizacija za resursi na broevi (Number Resource Organisation, www.nro.net). RIR isto taka formiraa edna od filijalite na IKANN, Organizacijata za poddr{ka na adresi, koja{to go sovetuva Odborot na IKANN okolu globalnata politika povrzana so dodeluvaweto na adresi. Neodamna vo eden izve{taj podgotven od Me|unarodnata telekomunikaciska unija (International Telecommunication Union) (http://www.itu.int/ITU-T/tsb-director/itutwsis/files/zhao-netgov01.doc) be{e predlo`eno kreirawe na nov proces na distribuirawe na internet adresi baziran samo na nacionalnite vlasti. Postoe~kite me|unarodni organizacii za upravuvawe so internetot se sprotivstavija na ovoj predlog, pla{ej}i se deka nacionalnite vlasti }e bidat pomalku objektivni vo raspredelbata na adresi, a nivnata rabota }e bide potceneta.

Centralniot adresar: Korenskiot serverski sistem Korenskiot serverski sistem (Root Server System) e struktura koja go organizira i go olesnuva pristapot na internet. S e sostoi od 13 serveri koi zaedni~ki upravuvaat so eden edinstven adresar nare~en „korenska zona” koj sodr`i linkovi do site serveri na imiwa na domeni na „najvisoko nivo”. Za nekoj domen od najvisoko nivo da se pojavi na globalniot internet mora da bide instaliran vo korenskata zona od operatorite na korenskite serveri. Deset korenski servisi se nao|aat vo SAD. Ova e poradi istoriski pri~ini: najranite po~etoci na internetot vo najgolem del bile vo SAD i korenskite serveri s$ u{te treba da se nao|aat

Patrick Brown / Panos Pictures

{to e mo`no poblisku do najgolemiot internet soobra}aj. S epak, ova, a i faktot {to Vladata na SAD u~estvuva vo odr`uvaweto na okolu polovina od serverite, odi vo prilog na zagri`enosta na nekoi kritikuva~i koi smetaat deka SAD ima pregolema kontrola na IKANN. IKANN raboti spored dogovorot so Ministerstvoto za trgovija na SAD (obnoven vo mart 2003 godina), koj zabranuva dopolnuvawe ili bri{ewe na datotekata vo korenskata zona bez dozvola. Spored toa postoi mo`nost Vladata na SAD da izbri{e, na primer, izbri{e domen na ime na zemja. Iako verojatnosta za toa e mala, sepak ova e eden od serioznite problemi koi bea razgleduvani za vreme na SSIO. Nekoi gra|anski organizacii go razgleduvaat predlogot na Rabotnata grupa na ON za upravuvawe so internet. Vo predlogot se veli deka eden nov me|unaroden instrument mo`e da vospostavi neprikosnoveno pravo kzDNN na taa zemja da se pojavi vo datoteka na korenskata zona. Isto taka bea dadeni predlozi za zajaknuvawe na upravuvaweto so kzDNN vo zemjite vo razvoj, na primer,

preku promovirawe na najdobra upotreba. Od druga strana, pak, od 2003 godina {irum svetot bea osnovani klonovi na korenskite serveri (do maj 2004 godina vo 22 zemji) pod sistemot „Enikast” (Anycast). Ova be{e napraveno bez formalna konsultacija ili proces na avtorizirawe i mnogu malo vklu~uvawe na IKANN i nekoi analiti~ari smetaat deka stravuvawata od kontrola na SAD se neosnovani.

Vo presret na SSIO 2005 Vo debatata za upravuvawe so internet postojat dve glavni gledi{ta:
Od ednata strana se nao|aat onie koi mislat deka sega{niot sistem funkcionira razumno dobro. Veruvaat deka toj gi odr`uva osnovnite karakteristiki na slobodata na internetot i ja odr`uva ulogata na vladata na minimum. Pove}eto od ovaa grupa priznavaat deka na IKANN mu se potrebni reformi i tokmu toa treba da se napravi za da se obezbedi pogolemo u~estvo na gra|anskiot

Sozdavawe Nacionalna strategija za informati~ko op{testvo Nadovrzuvaj}i se na pozitivnite lokalni inicijativi od minatoto, kako e-Deklaracijata prifatena od Sobranieto vo 2002 godina, a sledej}i gi globalnite trendovi izrazeni preku inicijativite na OON i potrebite za evroatlanska integracija (obvrskite od Paktot za stabilnost), vo juni 2005 godina Vladata na RM ja usvoi Nacionalnata strategija za informati~ko op{testvo. Proektot koj zapo~na vo noemvri 2004 godina e poddr`an od FIOOM i UNDP, so cel sozdavawe zakonska i op{testvena ramka za razvoj na op{testvo i ekonomija bazirani na znaewe i na principite na vklu~uvawe. So proektot rakovode{e vladinata Komisijata za informati~ka tehnologija, no primenlivosta ja obezbedi u~estvoto na 31 pretstavnik od drugite op{testveni sferi (javnata administracija, lokalnata samouprava, obrazovanieto, zdravstvoto, privatniot sektor, mediumite, gra|anskiot sektor) organizirani vo Rabotna grupa. Rezultat e trodelen dokument koj se sostoi od primeneta politika (op{tite zalo`bi i celi), strategija (prikaz na sostojbite, potrebnite merki i nivnite nositeli) i akciski plan (prioritetni predlog-proekti). Vo ramkite na proektot bea sprovedeni aktivnosti za pribirawe informacii od zemjata, pozitivni iskustva od stranstvo, osobeno vo sorabotka so Akademijata za e-vladeewe (www.ega.ee) od Estonija, kako i pottiknuvawe u~estvo na javnosta i gra|anite vo procesot. Kako izvor na informacii za sostojbite vo zemjata bea koristeni istra`uvawata na Fondacijata Metamorfozis, koe isto taka ima poslu`eno i pri odgovaraweto na Pra{alnikot na EU.

Zainteresiranite ja iskoristija mo`nosta da se priklu~at vo razvojot na Strategijata preku u~estvo vo sedum javni debati odr`ani vo ~etiri razli~ni gradovi, a i dopolnitelnite forumi nameneti za pretstavnicite na IT-firmite i gra|anskite organizacii vo organizacija na MASIT i Metamorfozis. Nekoi od soznanijata do koi dovede procesot se potrebata za ponatamo{na liberalizacija na pazarot {to }e pridonese za razvoj na infrastrukturata, reorganizirawe na javnata administracija za da mo`e poefikasno da gi zadovoluva potrebite preku formirawe koordinativno me|uministersko telo - Agencija za informati~ko op{testvo i obezbeduvawe pove}enaso~na komunikacija pome|u gra|anite, vlasta i drugite faktori i so obezbedeni ednakvi uslovi za site preku obezbedena interoperabilnost i nefavorizirawe na bilo koi brendovi ili tehnologii. So Strategijata kako prioritet pri razvojot na infrastrukturata se nalo`uva vode~ka uloga pokraj dr`avata treba da ima MARNet, so poddr{ka na privatniot i na javniot sektor. Isto taka vo delot za e-obrazovanie se istaknuva potrebata za ponatamo{no podobruvawe na organizacionata postavenost, doekipirawe, profesionalizacija, zgolemuvawe na transparentnosta i obezbeduvawe na finansiskata stabilnost na MARNet (preku obezbeduvawe na alocirani sredstva od Vladata). Potrebnite sredstva za sproveduvawe bi se dobile so voveduvawe stavka za IKT vo dr`avniot buxet, anga`irawe na ve}e oformeniot donatorski sovet i mobilizacija na fondovi od EU.

Yola Monakhov / Panos Pictures

Korisni veb-sajtovi za pove}e informacii

sektor. Mnozinstvoto na gra|anskite asocijacii pred SSIO 1 (koj be{e poreprezentativen za severnoto otkolku za ju`noto gra|ansko op{testvo) go poddr`uvaa ova gledi{te.
Na drugata strana se nao|aat onie koi sakaat upravuvaweto so internetot da bide staveno pod me|unarodna kontrola, najverojatno pod kontrola na ON. Tie smetaat deka sega{niot sistem, vo koj privatnite i nevladinite interesi kako IKANN ad hok rakovodat so internet, e nedovolno transparenten i nedovolno doverliv. Tie predlagaat nov sistem kreiran spored ili povrzan so Me|unarodnata telekomunikaciska unija (MTU) koj }e im dade pogolema vlast na nacionalnite vladi. Za vreme na diskusiite na SSIO 1 mnogu ju`ni zemji, vklu~uvaj}i gi tuka i Kina, Ju`na Afrika, Brazil i pove}eto arapski dr`avi. Diskusijata {to se vode{e na SSIO 1 be{e `estoka. S epak, nekoi analiti~ari smetaat deka pove}eto od nesoglasuvawata bea pove}e prividni otkolku realni. Tie smetaat deka strastite se razbranuvaa delumno poradi faktot {to nekoi delegati na vladite nemale detalni informacii za toa kako funkcionira sega{niot sistem. Na primer, nekoi vladi na ju`ni dr`avi i nekoi gra|anski organizacii tvrdea deka IKANN ima predrasudi protiv zemjite vo razvoj. Ovie obvinenija mo`ebi se dol`at na faktot {to zemjite vo razvoj s$ u{te ne gi koristat postoe~kite mo`nosti za u~estvo i vlijanie. Sli~no na ova, nekoi lu|e prigovaraat protiv dominacijata na angliskiot jazik na internet. Nekoi analiti~ari smetaat deka takvite kritikuva~i ne gi zemaat predvid tehni~kite te{kotii i tro{ocite za voveduvawe na drugi jazici i skripti. Od druga strana, pak, mnogumina se soglasuvaat deka denes IKANN ne e reprezentativna organizacija ili pak mo`e lesno da se smeta za odgovorna. Ova go priznavaat duri i onie koi pove}e go poddr`uvaat nevladiniot sistem (IKANN) otkolku me|uvladiniot sistem (nalik na MTU). Razmisluvaweto deka IKANN ne e odgovorna e zajaknato zatoa {to denes mnogu vladi nemaat kapacitet i institucionalni proceduri za potpolno u~estvo vo IKANN. Isto taka, mnogu nabquduva~i se soglasuvaat deka celosnata vlast na Vladata na SAD nad IKANN, duri i ako e potencijalna i ne se primenuva vo praksa, e pre~ka za formirawe na sistem koj }e bide celosno me|unaroden, otvoren i nepristrasen. Upravuvaweto so internet stanuva vlijatelen faktor za na~inot na koj nie gi ocenuvame, konsumirame, proizveduvame i razmenuvame na{ite informacii vo i me|u naciite. Zatoa debatata za ova, me|u javnosta i vladite, e neophodna vo periodot pred SSIO 2.

www.icann.org oficijalen veb-sajt na IKANN www.icannwatch.org, www.icannwatch.com vesti i napisi povrzani so IKANN www.icannatlarge.com samostojno u~estvo vo upravuvaweto so internet www.internetdemocracyproject.org proekt {to bara u~estvo, javna odgovornost i ~ove~ki prava vo svetot na internetot. www.whois.net informacii za toa koj e sopstvenik na odreden sajt. Od polza za novinarite koi go proveruvaat kredibilitetot i verojatnata pristrasnost na sekoj sajt. www.nro.net Organizacijata za resursi na broevi gi sledi neraspredelenite broevi na internet protokoli. www.wgig.org Rabotna grupa na ON za upravuvawe so internet. www.itu.int/wsis Svetski samit za informati~ko op{testvo - SSIO (World Summit on the Information Society - WSIS). dns.marnet.net.mk MARNet - Makedonska akademska i istra`uva~ka mre`a. www.kit.gov.mk Komisija za informati~ka tehnologija na Vladata na RM.

P

Panos London e del od globalnata mre`a na nezavisni kancelarii na Panos i raboti so mediumite so cel da stimulira debata okolu pra{awata povrzani so globalniot razvoj.

Panos London podgotvuva nekolku kratki dokumenti nameneti za novinari za razli~ni aspekti na informati~koto op{testvo vo presret na vtorata faza na Svetskiot samit za informati~ko op{testvo {to }e se odr`i vo noemvri 2005 godina. Za pove}e informacii posetete go nivniot veb-sajt: www.panos.org.uk/communication Fotografii: Panos pik~rs (Panos Pictures) Osnova na dokumentov e „Panos Media Toolkit on ICTs No.1”, preveden, prilagoden i dopolnet od timot na Metamorfozis. Panos London, Panos pik~rs i fondacijata Metamorfozis gi zadr`uvaat soodvetnite avtorski prava nad tekstovite i fotografiite objaveni vo ovoj vodi~. (Makedonsko izdanie: juli 2005.)

Metamorfozis e nezavisna, nepartiska i neprofitna fondacija so sedi{te vo Skopje, Republika Makedonija. Nejzini glavni celi se razvoj na demokratijata i prosperitet preku promocija na ekonomija bazirana na znaewe i informacisko op{testvo. Kontakt-adresa: Fondacija Metamorfozis ul. „Naum Naumovski - Bor~e” 88-a 1000 Skopje, Makedonija telefon: faks: el. po{ta: veb-sajt:

+389 2 3109 325 +389 2 3225 206 [email protected] www.metamorphosis.org.mk