Opisovanje Smeri

Alpinistična šola AO Železničar

Opisovanje smeri in ocenjevanje

Za dober opis smeri potrebujemo skico smeri, tekstovni opis smeri in fotografijo z vrisano smerjo.

Simboli za skico

Opis p smeri, skica in fotografija g j MACESNOVEC, S STENA KRVAVE SOLZE V / 3, 80°/ 30°- 75°, v skali V / IV, 700 m Peter Bajec, Andrej Seljak 17 3 2005 17.3.2005 Dostop: Isti kot za Zakleto grapo. Sestop: Z dvojno vrvjo spusti po macesnih in ruševju nazaj pod steno. Smer postreže tako s snegom (grapo), kot s skalo. Skala je bolj krušljive narave. Se pa najde vmes tudi zelo kvalitetno pečevje, predvsem na težjih mestih. Vstop je na koncu snežišča, grape namesto, da bi vstopili v Zakleto grapo, začnemo plezati skozi majhen žlebek na glavo in z nje v steno steno. Opis: v steno vstopimo po nekaj metrov visokem žlebu na levi in gremo po najlažjih prehodih čez ploščato steno nekako naravnost navzgor proti neizraziti polički kjer si uredimo varovališče. Drugi raztežaj gre naravnost navzgor po neizraziti poklini, kmalu te narava smeri pelje po polički rahlo levo in navzgor po zajedici pod neizrazito previsje, kjer se s podprijemi prebiješ v levo na poličko, kjer si zopet urediš varovališče. Nato te smer pelje levo do konca poličke v kot pod zelenjavno zajedo zajedo. Vstop vanjo je krušljiv in siten, višje zgoraj pa prestopiš v levo v strmo poč s kvalitetno skalo in nad sabo zagledaš ruševje. Plezaš naravnost proti njemu, tik pod njim (klin) prestopiš desno v ploščo in se prekobacaš čez na položnejši teren. Naslednji raztežaj gre levo okoli roba b v siten it zasnežen ž žl žleb, b ki se na kkoncu postavi t i pokonci. Ko ga premagaš stopiš na zasneženo polico. Od tod greš desno za rob na strmejše snežišče in po lažjem svetu na rob stene. Priporočena oprema: 8 - 10 različnih klinov, 2 frenda, j vrv kakšna jjebica, dvojna

Definicije vzponov Alpinistična smer: plezalna smer v snežnih, lednih ali kopnih razmerah, višja od 100 m, težavnosti najmanj I. stopnje po lestvici UIAA. Smer: umišljena črta v skalovju, skalovju snegu, snegu ledu, ledu po kateri se pleza, pleza hodi. hodi Alpinistični vzpon: preplezana alpinistična smer, lahko tudi v sestopu, če ni uporabljeno spuščanje po vrvi. p vzpon, p , ki ni ne zimski in ne v zimskih razmerah. Letni vzpon: Zimski vzpon: v času od 21. 12. do 20. 03. v stenah, ki niso obrnjene proti JV, J in JZ in je izstop višji kot 1500 m. Vzpon v zimskih razmerah: v času od 21. 12. do 20. 03 v stenah, ki so obrnjene proti ti JV, JV J alili JZ, JZ v ččasu od d 01.012. 01 012 d do 20.12. 20 12 in i od d 21. 21 03. 03 do d 30. 30 04. 04 v stenah, t h ki so obrnjene proti Z, SZ, S, SV in V. Pristop: se šteje od 01. 12. do 30. 04. na vrhove višje od 2000 in celo leto na vrhove višje od 3.500m. vrhove, 3 500m Turni smuk: spust s smučmi na nogah z vrha ali grebena, ki je razvodnica in je višji od 2000 m. Varianta a a ta s smeri e – kadar ada je manj a j kot ot 40% 0% višine š e originalne o g a e smeri. s e Alpinistična tura: skupno ime za vzpon, pristop, turni smuk. Kot turni smuk se šteje tudi alpinistično smučanje. - Turni smuki in ledni slapovi se štejejo vse leto. Vse velja za naše podnebne razmere.

Skalni vzpon: vzpon, ki je opravljen samo v skalni steni

Ledni ali snežni vzpon: vzpon, ki je opravljen v steni, ki je prekrita s snegom ali ledom.

K Kombinirani bi i i vzpon: vzpon, ki poteka t k po snegu iin lledeu d kkott ttudi di po skali. k li

Prosto preplezana smer: smer je bila preplezana prosto, tehnični pripomočki se uporabljajo p j j samo za varovanje j in ne za napredovanje. p j Tehnični vzpon: plezanje kjer plezalec uporablja tehnične pripomočke (stremena,zatiči, krempeljci..) za napredovanje. Na pogled: plezalec prepleza smer prosto v prvem poizkusu brez predhodnega poznavanja smeri (tudi informacije o kombinaciji oprimkov niso dovoljene). Z rdečo piko: prosto preplezana smer, vendar plezalec že ima neke informacije o smeri (predhodni poizkusi, gledanje drugih..) Na flesh: plezalec prosto prepleza smer v prvem poizkusu, vendar že ima neke informacije o smeri Ekspedicijski način: vzponi v visokih gorstvih s predhodnim napenjanjem fiksnih vrvi in postavljanjem vmesnih taborov. Alpski slog: plezanje brez napetih vrvi in taborov. Plezalci imajo s seboj vso ptrebno opremo in vzpon opravijo v enem zamahu. To je naj čistejši, prvinski in etnično neoporečen vzpon vzpon.

Ocenjevanje SKALA Pri skalnem plezanju se uporabljata dve lestvici. UIAA lestvica se uporablja pri plezanju daljšihi hribovskih smeri. Sestavljena je lahko iz ocene za prosto plezanje (od I do XI) in iz ocene za tehnično plezanje (od AO do A5) A5). Za plezanje krajšihi plezalnih smeri v vrtcih in pa daljših športnoplezalnih smeri (smeri v hribih, ki so navrtane in imajo športnoplezalni značaj, pa se uporablja Francoska lestvica od 4a do 9a )).

Ocenjevanje

Ocenjevanje skalnega plezanja P i skalnem Pri k l plezanju l j se uporabljata blj t d dve llestvici. t i i UIAA llestvica t i se uporablja blj pri plezanju daljšihi hribovskih smeri. Sestavljena je lahko iz ocene za prosto plezanje (od I do XI) in iz ocene za tehnično plezanje (od AO do A5). Za plezanje krajšihi plezalnih smeri v vrtcih in pa daljših športnoplezalnih smeri (smeri v hribih, ki so navrtane in imajo športnoplezalni značaj) se uporablja francoska lestvica od 4a do 9a.

Primerjalna lestvica za prosto plezanje UIAA

Fr ancoska

UIAA

Fr ancoska

I

1

VIII-

6c+

II

2

VIII

7a

III

3

VIII VIII+

7 7a+

IV

4a

VIII+ / IX-

7b

IV+

4b

IX-

7b+

V V-

4b+

IX

7 7c

V

4c

IX+

7c+

V+

5a

IX+ / X-

8a

VI VI-

5b

X X-

8a+

VI

5c

X

8b

VI+

6a

X+

8b+

VII-

6a+

X+ / XI-

8c

VII

6b

XI-

8c+

VII+

6b+

XI

9a

VII+ / VIII VIII-

6c

Ocene za tehnično plezanje p j Ocenjevanje tehničnega plezanja označuje težavnost nameščanja varoval in sposobnost teh varoval, da zadržijo padec. Lestvica sega od A0 do A5. Črka "A" označuje, da gre za tehnično plezanje, številka, ki tej črki sledi pa označuje težavnost. A0: Pomeni, da si na krajših delih smeri nadomeščamo naravne oprimke s tehničnimi pripomočki (primemo se za komplet, klini ipd). A1: Pri vseh ostalih stopnjah večinoma plezamo z lestvijo. Na razpolago imamo veliko razčlemb, varovanje je dobro, padec bi bil kratek in nenevaren, če tak padec sploh obstaja. A2: Razčlemb je malo manj ali pa so malo slabše kakovosti, varovalni pripomočki večinoma dobro držijo,možni so relativno nenevarni padci. A3: Razčlemb je malo ali pa so slabe kakovosti,varovanje kakovosti varovanje je slabo slabo, možni so dolgi in nevarni padci padci. Potrebni so že specialni tehnični pripomočki. A4: Zelo slabe možnosti za varovanje, padci so zelo dolgi in nevarni (20 m in več), večinoma se pleza s specialnimi tehničnimi pripomočki pripomočki. A5: Varovanje je tako slabo, da si padca ne smemo privoščiti, večinoma se pleza po bakrenih glavicah, rurpih, nožih in krempljih. V raztežaju ne sme biti svedrovce.

Ocenjevanje lednih in snežnih s e smeri Zaledenele slapove p in snežno ledne smeri ocenjujemo j j p primerjalno, j , le to p pa jje težje j in boljj subjektivno od ocenjevanja vzponov v skali. Led in sneg sta minljivi opori, kjer je pomembna tudi sama kakovost (struktura, oblika), ne le njegova trdnost, kar je posebnost takega ocnjevanja. Dejstvo je da mora ocena veljati za vsaj približno normalne razmere, kakršne nastanejo šele po daljšem obdobju hladnega vremena (ali toplo - hladno za sneg )). Ocena prvih plezalcev je le nekakšen predlog dejanske težavnosti in se pri morebitni ponovitvi v boljših razmerah lahko tudi popravi. Slap je lahko na začetku ali na koncu zime različno težak. Zaradi p pomanjkanja j j ledu ali snega g zna biti vzpon p veliko težji, j , v nasprotnem p p primeru p pa,, na primer zaradi otoplitve, postane tudi lažji od običajnega. Tako je tudi lažje plezati po 90 stopinjskem trdem snegu, kot pa po 80 stopinjskem črnem ledu ali na požledu na skalah. Ocenjevanje je najbolj natančno in usklajeno v Kanadi in prevzele so ga praktično že vse alpske dežele. V novejših vodnikih in strokovnih literaturah se v večini primerov uporablja le ta lestvica. Sestavljena je iz dveh delov: iz lestvice zahtevnosti plezanja ( od I do VII ) in iz lestvice, ki zajema tehnične težave ( od 1 do 8 ).

Zahtevnost plezanja (stopnja resnosti ) Ocenjuje se dolžina, zahtevnost, oddaljenost in težavnost pri dostopu in sestopu. To je splošna ocena celotne ture, pri kateri sama višina ali težavnost najtežjega raztežaja nimata najpomembnjše vloge. I: Kratek slap slap, ob cesti cesti, z zavarovanimi stojišči stojišči, lahek spust spust, nezahtevno nezahtevno, plezanje v gorah ali visokih gorah brez objektivnih nevarnosti. II: Raztežaj ali dva, ob cesti, malo objektivnih nevarnosti, spust po vrvi ali lahek sestop. Objektivna nevarnost npr. padanja serakov ali kamenja na kratkih odsekih smeri. III: Več raztežajev, ne visoko, nekaj urno plezanje ali pa dolgotrajen dostop peš ali na smučeh, ki zahteva dobro poznavanje zimskih razmer, spust po vrvi. Objektivne nevarnosti na večjem odseku daljše smeri. IV: Več raztežajev, zelo visoko ali pa oddaljeno področje, zahtevajoč dobro alpinistično znanje in izkušnje. Možne so objektivne nevarnosti plazov, kamenja. Pri spustu so možne težave, zato so spusti po vrvi na svedrovcih ali klinih. V: Dolgotrajno V D l t j plezanje, l j na večji čji nadmorski d ki višini, iši i ki zahteva ht iizkušenost k š t iin pripravljenost i lj t (k (kondicijo), di ij ) izpostavljenost slabim razmeram, vremenu, plazovom, dolg in težaven dostop. Objektivne nevarnosti med dostopom ali vzponom. Zelo težaven sestop, problematičen umik. VI : Dolga smer v alpski steni steni, ki je v enem dnevu dostopna le najboljšim najboljšim, lahko predstavlja logistični problem zimskega plezanja, nevarnost podorov serakov, plazov, nadmorska višina, oddaljenost, predstavlja resen cilj za dobre plezalce. VII : Značilnost ocene VI VI, a z razsežnostmi razsežnostmi, ki se tako stopnjujejo stopnjujejo, da opravičujejo višjo oceno. oceno

Tehnična težavnost ( tehnična stopnja) Ocenjuje se le najtežji raztežaj, upoštevajoč višino in trajanje težav, trdnost ledu in njegovo oblikovanost (gobe, sveče, žlebiči …). V Ameriki in Kanadi je to ocena WI - Watter ice. 1: Zelo lahki odstavki odstavki, grape grape, pobočja pobočja, kjer uporaba rok skoraj ni potrebna potrebna. 2: Od 60° - 70° po ledu dobre kakovosti s kratkimi strmimi odstavki, dobro varovanje in zanesljiva stojišča. p dober in trden led ali sneg. g Možni so krajši j strmi odstavki,, a z mesti za p počitek,, ki 3: Raztežajj 70° - 80°,, na splošno dovoljujejo dobro varovanje in dobra stojišča. 4: Raztežaj 75° - 85°, z dobrim stojiščem ali pa raztežaj z nekoliko manjšo naklonino a s težkim in relativno visokim mestom (sveča ipd). Led in sneg v glavnem dober, varovanje zadovoljivo. 5: Resnejši raztežaj z dobrim ledom, a strm 85° - 90°, ki zahteva tehnično znanje. Malo možnosti za počitek. Led in varovanje v glavnem še zadovoljiva. 6: Zelo navpičen raztežaj z zelo redkimi mesti za počitek in ponavadi visečimi stijišči, stijišči led slabše kakovosti kakovosti, dvomljivo varovanje. 7: Navpičen odstavek, ki je lahko zelo ozek, z ledom povprečne kakovosti, ki je drobljiv, težavno ali nemogoče varovanje. varovanje 8: Da ne bi prihajalo do nepotrebnih zniževanj ocen je tudi ta lestvica odprta navzgor, saj zaenkrat že obstajajo slapovi z oceno 7+ 7+.

Poleg ocene za zahtevnost in težavnost pa se poda tudi naklonina ledu ali snega v stopinjah. Pri p prehodih iz leda v skalo ali obratno,, kjer j del smeri p plezamo p po skali,, imenujemo j kombinirano plezanje. Za te odstavke je v uporabi ocena M ( mixed ) zaenkrat do M11.

Primer: IV / 5+, 90°/ 75° - 80°, v skali VII - A3 / V IV / 5 + zahtevnost / tehnična težavnost (lednega ali snežnega dela) 90° / 75° - 80° naklon najtežjega raztežaja / povprečen naklon (lednega ali snežnega dela) VII - , A3 / V najtežje prosto, tehnično mesto / povprečna težavnost (skalnega dela smeri) .