Oktober 1996

*dg ffi

rcninl lozli otrLfzio vLnogzJ, tohzoL zaf>oiefo Et"ft"tot u rtiil * fz*n llt uito. JzgrrL.o [.[ttt *t/. oi.nr[-e. gziiz, a Erof., 4u tE l>o rLoLLu tz.Jioqt Lm4' itoLtoo ,r.orttino.

lz*ot

ztatozumznL

4eLatzzL fo nzgujzfo z $ullzzntlo Ln tzcEm aLE LLo, fitzLazlL lo z [u/"tm olerom l>remQalo /" marLinoozga, ona lza li* otala fzittno E.1tQU". {A,zo|fo, /o lz o njef mo| spoznaLi zzsnLco iiotfznla, f>a lz ta itofrt o4 *'/ fro[oXLi*t gzLtt zazpzLa *uJ Z.iotfznfem tn /..tom ]otol.uooo. (Vazzfz Jzz.zzLfa 5(.[U iz goLooo oo/t *tJop. "CVt-g"Jrioo" *ooo o ttll protlJiT /r*ft XE orkfro f>ottoriL(. a ainogra/,u i.n ,thrkm Loo*u. -(lo f>otzm [" petm *t/ f'oLXlJmt siosliLmt gziit fzoiari. uLiLntta, vLnce f>a lJ" olt t*Qot" o.*L h I'thrtnz. /ni liotfenfa.

Zot" f>a t LE" f>zL7izQe qiosll' lJ.p$i". L pooof,Lmo o /,,.uZGo o.*ttL Q"/t, *./ /.o"oo. t.-t1. b torLca, Eqtt p"t nai orok*u ponu/'tmo g"*"Qul)1t n JokoJoitao' J.

J,Ioroof,o

,-

ODMEV OBCINE

2 v

Zupanova beseda Pod tem naslovom bo v vsakem glasilu obCine Videm v stalni rubriki zupan v nekaj besedah predstavil najbolj akcualne dogodke, ki so pomembni, da pridcjo med vas obcane. Volitve Pred nami so drzavnozborske volitve, ki bode 10.11.1996. Na teh volitvah bomo v obCini Videm volili tudi nove svcte krajevnih skupnosti. Krajevne skupnosti ostajajo pravne osebe in se bo del nalog obCine prenesel na krajevne skupnosti. Volitve so razpisane, na vas obeani pa je, da boste izbrali najboljse predstavnike iz svoj e sredin e.

razen pisarn KS Videm ni na razpolago drugi h prostorov. Domujemo v zgradbi KZ Ptuj, ki je pokazala polno mero razumevanja in nam nudi prostore za nase potrebe. Ker sam kraj Videm nima nobenih prostorov, se je pokazala moznost, da se ti dogradijo ob obstojeCi dvorani. Toda dvorana je v denacionalizacijskem postopku in bo vrnjena zupnijscu Sv. Vida. Po pogovoru z zupnijseem bomo objekt odkupili po ocenjeni vrednosti. Tako, da bo kraj in obCina pridobila nove prostore. Za gradnjo je urejena vsa potrebna dokumentacija in se je z deli ze zaeelo. Pri dograditvi pa se je ugotovilo, da je stara zgradba na vee mestih brC7. temeljev. Zato je bila strOkovna odloCitev, da se objekt porusi in na novo dogradi seveda s soglasjem vseh. V objektu bo prostora za obCino, KS, pi sarna policije, matieni urad, poroena dvorana, dvorana kot je bila obsrojeea, prostori za sestajanje drustev,

strank,

dye

garazl,

sanitarije in drugo. Investieija je ocenjena na okoli 70 milijonov SIT. Gradn ja bo fazna glede na zmoznosti sredstev. Naein financiranja - obeina Videm in KS Videm, krajani Vidma in okoliee. Zupan Franc Kirbis

Proracun 1996

ObCinski proscori Sedez obCine Videm je bil doloeen v naselju Videm pri Ptuju, toda nihce ni pomi slil , da v kraju

Proraeunska sredstva, ki jih obeina dobiva od drzave, dohodnina in finanena izravnava so premajhna za realizaeijo vseh

potreb in zelja vas, dragi obeani. Zato bomo morali poiskati Se dodame vire finansiranja. Eden od teh je sklad stavbnih zem lji sc, ki bi prinesel del sredstev namesto samoprispevkov. Ta sredstva bi bila tista, ki bi vsakcmu kraju omogoeilo nadaljnji razvoj. Sklad stavbnih zemljisc bi bila manjsa obremenitev obeanov od samoprispevka in bi zajemal vse obeane in tiste, ki imajo svoje objekte v nasi obCini. Pri tem projektu prosimo za pomoe vas vseh, da nam boste dali doloeene podatke, ki bode sluzi li za realne oecn itve vsakega posameznega stavbnega zemljisea. V naspromem prim eru bode podatki lahko nerealni. BodoCi proraeun bo moral temeIjiti na intcgralni podlagi, ee pomislimo, da so pred nami projekti, skupnega pomena (sole, varstvo okolja, otrosko varstvo in drugo).

Delitvena bilanca Po sprejetju zakona 0 loka lni samoupravi je iz bivSe obCinc Ptuj nastalo 9 novih obCin, ki bi si morale razdeliti skupno premo1.enje. Projckta se nismo mogli izpe ljati, ker gre wdi za skupne objekte ki nam bode skupno sluzili wdi v prihodnje (boln iea, muzej, itd). Tako kaj dosti od delitvene bi lanee ni moe pricakovati, seveda pa je pogoj, da jo izpe1jemo in dalje samostojn" ~ gospodarimo s svojim premozenjem, kar sedaj Se ni mogoee. Zupan: Franc Kirbis

Skoda v obCini po e1ementarnih nesrecah Vremenske razm ere so v letosnjem lew v obCini Videm povzroeile velikansko skodo na kmetijskih pridelkih, eestah ter drugih objektih. Neurje s toCO je 22. junija poskodovalo ceste in kmetijske pridelke in povzroCilo plazove v KS Podlehnik. Dezevje s poplavo je 2. do 4. julija naredilo veliko skode na kmetijskih povrsinah na eestah in drugih objektih ob toku rek e Dravinje in manjsih potokov v KS Dolena in Vid em pri Ptuju. Neurje s toeO je 30. avgusta oklestilo kmetijski pridelek ponekod in posamezne vrste wdi do 100%. Poskodovalo je eeste in zgadbe v KS Videm pri PWju in Leskovee. ObCinska komisija je opravila oglede in ob posamezncm primeru ocenila nastalo skodo. PoroCila je poslala republiski komisiji za elementarne nesreee ter davcni upravi za zmanjsanje davka iz katastrskega dohodka. Odskodnina za skupno 46 mio SIT skode na kmetijskih pridelkih in za okrog polovieo manjso skodo na infrastrukwrnih in drugih objektih je odvisna od razpolol,ljivih sredstev s katerimi razpolaga drZavna komisija. Z obCinskimi sredstvi bo ze lo tel.ko usposobiti poskodovane eeste predvsem v Halozah in Sc te7.je san irati preko 20 plazov, ki so pray tako poslediea neugodnih vremenskih razmer. S. Ropie

ODMEV OBCINE

Izgradnja vodovoda v Trdobojce ObCina Videm je v svojih planskih akcih v lew 1995 sprejela vee invescieijskih projekcov, med kacerimi je bil wdi projekc izgradnje vodovoda v naselje Trdobojci in del naselja Zg. Gruskovje. Obmejni projekc je bil vkljueen v driavne programe za podroeje Skladnega regionalnega razvoja in Miniscrscva 7,3 okolje in proscor. Kljub zaeecnim obeca vniln lnoznoscin1 smo kar hicro spoznali, da obsta)" razlika med zakonskimi moznoscmi in poli~, ciko ddave. Tako je obCina dobila pozicivno rdicev Ie s podroeja sk1adnega regionalnega razvoja, pa se ca resicev je bila omejena s proraeunom obCine oz. glavarino. OdloCiIi smo se za ponujenih 17 milijonov S TT, kajci v nasprocnem primeru bi zgubili wdi ca sredscva. V invesciciji, ki bo scala skupaj s prikljucki okrog 46 milijonov S l T, je delei krajanov 10 m ilijonov STT , saj placa vsak krajan za prik1jucek 2100DEM. Zraven invescicljskih se pri izgradnji vodovoda pojavljajo wdi druge ceia ve. Posebnosc ccrena v r- Trdobojcih je v pedoloski sescavi '"in reliefu. Zahcevnosc crdega rerena, kjer je zraven obilo laporja wdi prava skala, je povzroCila ceiave veCim izvajalcem, mnogi krajani pa dolgo niso upali v nemogoce. Ob crdem rerenu smo im eli wdi ceiave z izborom izvajalca, saj je firma Hidroing v casu

izgradnje vodovoda zasla v nemogoce ceiave in scecai Bele izbor novega izvajalca za izvedbo izkopa cevovoda, g. Gajzera, je povmi/a upanje v projekc, ki za krajane pomeni eksisceneno nujnosc. Po/aganje eevovoda opravlja firma \lodnar, ki jo vodi g. Z nidaric, izgradnjo vodohrana pa gradbena firma , ki jo vodi g. Kreicner. Medtem ko je \lodnar kar redno na terenu, se pojavljajo ceiave wdi z gradbeno firmo, ki svoje izgovore isce v specifiki cerena cer ceiavah izgradnje na 7,3 hrevnem terenu. Vsekakor ne moremo mlmo krajanov, ki so z veliko voljo priscopili k izjemni invescieiji. Kljub cemu da jih veCina pridno nakazuje svoje prihranke za Ha/ozane predrago vodo, je Se vedno nekaj posameznikov, ki upajo, da bo eez nekaj casa voda cenejSa. G/ede na co, da se v naselju izvaja organizirana gradnja, se CO ne bo zgodilo, cako da bo cena za naslednje do/gorocno obdobje za vse enaka in se bo mora/a p/aeaci v enkracnem znesku. Tisci krajam; ki se Se niso od/oCiIi za izgradnjo in bi se sele sedaj, ko projekc dobiva rea1izacijo, se /ahko prijavijo preko gmdbenega odbora. V naselju je mnogo krajanov, ki bodo s ceiavo zagocovili pocrebna invescicijska sredscva, nekaceri jih pa sp/oh niso v scanju zagocovici, kljub remu da bi vodo nujno pocrebo va Ii. Pri ceh bomo premoscili

ceiave s podaljSanjem roka plaCi/a, pri socia1nih primerih pa bomo poskusili sodelovaci s Cencrom za socia/no delo. Ko smo pri sami invesciciji, )e nujno omeniti wdi izjemno dodacno angaZiranosc krajanov, saj ci morajo opravici izkope in zakop vseh prikljuckov, pray cako pa ni malo dela na eeSCm infrascrukwri, ki je z deli pri7,3deca. Marsikoga wdi zanima, kdaj bo pricek/a voda po vodovodu, ki se gradi ze /ani od novembra. Prehodno opisane ccZave nam povedo, da je realizaeija opisanega projekca skoraj cudez. kljub cemu pa prieakujemo, da bo po priklopih hisnih prik/juekov v sepcembru in okcobru voda pricek/a na najbo/j odda/jeno cocko konec okcobra. Omenjeni zapis je izraz spodbude krajanov Trdobojee, za cisce, ki so prisli do vode na /aiji naCin, pa pomis/ek, kako je v Trdobo.icih iivljenje ife drago. G/ede na kruco resnico, da cako drago i ivi vse manj Ijudi, pa ve/ja pomis/ek predvsem za driavo in cisce, ki jo predscav/jajo, da na demografsko ogrozenih in obmejnih podrocjih svojega de/a niso opravili. Ne moremo pa wdi mimo pozicivne vloge obCine Videm in i upana, g. Franca Kirbisa, ki v sk/adu s svojimi moi nostmi pomaga pri izvedbi enega najzahtevnejsih in eksisceneno nujnih projekcov. MJg. J~ln CZ Mere

Popravki tekstov prve stevilke glasila V sestavku z naslovorn PREDSTA VITEV OBC1NSKEGA SVETA IN SVETNIKOV je bi lo pri predstavitvi obcinskih kornisij in odborov NAPACNO ZAPISANO, da je Alojz Grabrovec vodja odbora za poza rn o varnost. PRA VILNO lE, da odbor za pozarno varnost vodi Janko Kozel in obcinsko gasilsko poveljstvo vodi Alojz G rabrovec. [zpuscena je bila tudi Obcinska volilna kornisija, katere predsed nik je Marijan Furek. V sestavku z naslovorn ZAHVALA - POHVALA je bil NAPACNO ZAPISAN priirnek druzine Lejnscak, PRA VILNO JE druzina Lainscek. Urednistvo se za spod rslj aje vljudno opravicuje.

4

GLAS OBCINE IN OBCINSKIH ORGANOV I

Predstavljamo odbor za komunalno infrastrukturo Pri cestah, vodovodu in telefonih napredek cez leta Odbor za komunalno infrastrukturo je eden od obcinskih odboroy, ki skrbi za bolj.i razvoj eestne, vodovodne, elektrifika-

cijskc, tclckomunikacijskc in ekoloske infrastrukture. Razvojne naloge in predlogi odbora so bistvo nadaljnega razvoja infrastfukture v obcini, obravnavo in sprejetje Ie teh , pa ima v rokah obcinski svet. Letosnji program invcsticij v infrastrukturi je vrcden dobrih 85 milijonov tolarjev in obsega najvec modernizaeij lokalnih in krajevnih eest v obeini. C iani odbora za komunalno in fra · strukturo: Ida Vidnis - Belsak, Frie Vckoslav, Srecko Svensck, Iozef Zelcnko tcr njihov vodja Stanko Simonic, imajo ponavadi vsak mcsee obilico dela. Sarno \" zadnjih stirih mcseeih so se sestali desetkrat, saj so morali pripraviti investicijske prog rame obCinskcmu svetu ter izbrati najugodnej kga ponudnika - izvajaJca del v cestni infrastrukturi. Z ugodno ceno in stevilnimi ugodnost mi se je kot najboljsi ponudnik pokazalo Cestno pojc rje iz Maribora, ki ima taka ie[Os v rokah izvedbo vseh veejih infrastrukturnih program ov. Kljub vsemu, da so v obeini ze lan sko leto uspeli izpeljati nekaj veejih del, pa jim to Sc zdalee ni olajsalo rezav v vse h koncih obcine. Se zmeraj ostaja kar 341 km makadamskih cest . asfaltiranih je Ic 64 km - na dcmografsko ogrozcncm obmoeju obeine je 76 km lokalnih cest, od tega pa makadams kih 24 kilomctrov. Po letosnjcm programu (zakljuccn naj bi bil 'I.e do jeseni) bode mode rnizirane lokalne eeste: Zakl . Rodni Vrh, i"'[ala Varniea . Veli ka Varnica, Skorisnjak . Vcliki Okie, krajevna cesta v KS Dolena in se nekateri manjsi odseki. V programu preplastitve sta lokalna eeSta Sela - Drazenei in Videm Dravinj sk i Vrh. Stanje na podrocju eestne infrastrukture je slabo, saj je sarno 32 kilometrov asfaltiranih eest ze nujno potrebnih preplasritve. V maju si je odbor zada l ne kaj smern ic, po katerih bi morali preplastitvc izvajati II

v prostoru cele obeine, ob tcm upo· stevati interesc obeanov, tudi gospodarske pmrebc, prevoznost z avtobusi (solski prevozi), varnost drzavne meje ter opredcliti prioriteto z doloecnim vrstnim rcdom. Nikakor pri reh smernieah ni smo pozabili, da je potrebno doloeiti dcl cz proracuna v celotni investiciji posa meznega programa, vkljueiti sodelovanje drzave, ko grc za vprasanje vinskc, obmcjne in piazovire ceste, in izraeunari delez ri srih , ki ob eesti zivijo. Ena od oblik vzdrzevanja cesr so rudi gra moziranja, ki naJ b; sc izvajala po cnorncm programu ,. celi obcini. Ostajajo nam se sanaeije cesrn ih plazov, s katerimi imamo prevee rezav. Ze sarna osnova so ukrepi pri gradnji eest ter redna preycntivno vzdrzcvanjc, predvsem eiseenje jarkov, prepusrov in kanalov. V c \·idenci imamo za zdaj 23 plazov, dena rja za sanacijo pa ni od kje vzeti. Za sanaeijo dveh plazav \. LcskU\'Cu jc dala denar drzava, dru ge pa poskusamo v obeini urediti z delavci prcko jav nih del, fl je med dru gi m pO"cdal predsednik odbora Stanko Simonic.

Predsednik odbora Stanko Simonic

Tudi oskrba z vodo in e1ekrifikacija se \. obCi ni nista urejeni zadavoljivo, kajt i 342 gospodinjstev je Se brez jayne vodovodne os krb e, 512 pa jih uporablja vodo iz skupinskih zajetij in lastnih studence,·. Dobra polovica gospodinjstev (956) v obeini Videm je danes zc prikljucena na javni vodovod, v juliju in avgusru pa se je po dolgih prizadevanjih in prosnjah to urcsniCilo [ueli Sturmoveanom. Sturmm·ci so bili Sc do nedavnega ed in a ravninska vas y obCini, ki oi imcla javnega vodovoda, kajti tueli

po gradnji ptujskega jezera, se nanje Oi spomnil nihee. Poleg prora· eunskih sredstcv videmske obcine in dodarnih sredstev obcanov jc pri tej inves(iciji pomagala tudi mesma obeina Ptuj, pri izkopih pa KK Ptuj. Vodovodno omrczjc v Sturmovcih je dolgo 2,8 kilometra, nanj pa bo prikljueenih 30 gospodinjstev. Omenjeni odbor si namrcc ze dalj casa prizad eva, da bi bili pogoj i za javno vodovodno omrezje razvidnej!ii, prizadcva pa si rudi, da bi obCina elobila lasma vodovodna zajctja. II Poleg napredka v oskrbi z vodo nikakor ne smemo pozabiti na ohranjanje starih swdenccv v obCini. V prihodnje bomo poskusali doloeiti ripe srudcncev in za nje pridobiti katastrc, II dodaja Simonic.

V obCini 596 gospodinjstev brez telcfonskcga prikljucka Ceprav je v teh easih elektrika v gospodinjstvih zc vsakdanja nuja, pa Ie rega ne morcmo (rditi za tistih 18 gospodinjstcv v obeini, do katerih se ni napeljanih e1cktrienih vodov. Bolj zalostcn podatek v obeini pa je ta, da Se skoraj polovica od vseh gos podinj· ste\' nima v hiso napcljancga tclcfonskega prikljueka. Kje iskati vzrok 1.a raksno stanjc je tczko reCi, Simonic pravi, da je pri vas kih akcija h v obCin i prcvec pristOpov in nee not nosti med obeani. V prihodnjc bo tudi odbor za komuna lno infrastrukruro poskusal vee urediti preko vaskih odborov ter narediti vee v vkljucevanju v dancs zc vpeljan Slstcm brczzicnc tclcfonijc. Pri e koloski infrastrukturi si bo odbor pri zadcval narediti vee v izgradnj i kana li zacijskih sistemav, naslednja razvojna usmeri(cv pa jc urejcn - enotcn sistcm odvoza gospodinjskih in ostalih odpadkov. Odbor za kom un alno infarstruktllfO si je zadal se nalogo urediti cestnoprometno signalizac ijo ter bolje oznaeiti kraj e v obeini, v pripravi p" ima tudi pravilnik komunalne infrastrukturc za obeino. Po njem bi lahko lazje doloeali kritc· rijc na podrocju infrastrukture v obeini, svetniki pa ga bode v obravnavo dobili zc na cni od jcscnskih sej.

T. Mohorko

ZANIMIVOSTI IZ KRAJA V KRAJ

Aktiv zensk Lesko vee je pripraviJ prvo kmecko rajanje Praznik iger, veselja in bogata oblozenih miz Clan ice Aktiva zensk Leskovee so si kmecki praznik omislile kot nacin ohranjanja Ijudskih navad in obicajev, ki jih v leskovski fari tudi danes ne manjka. Letos poleti (v soboto, 17. avgusta) so bogato Ijudsko srecanje v kraju pripravile prvic, bil pa je to praznik kmeckih iger, obujanja starih kmeckih opravil in navad, kulinaricne razstave, zakljucek oeenjevanja najlepsih domov v r- videmski obeini, oeenjevanja klopoteev in ob klopoteevi pesmi predstavitev program a tamkajsnjih osnovnosolcev. Pred sestimi leti so se clan ice, takrat se Aktiva kmeckih zensk, prvic srecale, vsako leta so pripravi le se kaksno kulinaricno razsta. vo in v kraju skrbele za ohranjanje Ijudskega izroCila. Letas so se odloCiIe pripraviti Se kmecki praznik, seveda ob pomoCi domacega GO, PO in OS, in mnogi so ga i.e tistega dne oznaeili kot dobro pripravljen praznik, ki bo lahko z leti postal v kraju tradicionalen. V kmeckih igrah so se tekmova lci ,-- petih prijavljenih ekip pomerili v kosnji in spravilu trave, nOSenju vode, luscenju in prebiranju koruze ter risanju domacih i.ivali. Po sodniskih doloCitvah so se veselili najboljsi tekmovalci iz Sovic, ki so za prvo mesta prejeli veliko tarto, drugi dye manjsi sta bili namenjeni drugemu in tretjemu mestu. Torte so spekle domace gospodinje. Kmecki praznik pa je bil se v znamenju kmeeke povorke, v kateri so se predstavili vinogradniki, mlatiCi, i.anjiee, krompirjevi skoparji, koiuharji in obiralci hmelja, na praznovanje pa so se nekateri yripeljali tudi s konjsko vprego. Se najbolj dobre volje so bile obiralke hmelja, ki so se dan po prazniku odpravljale v Savinj sko doli no, kjer so takrat i.e pri-

celi obirati hmelj. Med njimi smo srecali tudi Bernardo Mere Haloi.anko, ki se je letas v dei.elo hmelja odpravila i.e sedemin dvajsetic, saj ji je hmelj po talikih letih Se kako prirastel k sreu. Osnovnosolci iz Leskovca in okolice so poleg pesmi v program vklj uCiIi se delcek prikaza sta rih vinogradniski h obicajev s postavitvijo klopotca, te pa so letas i.e predstavili na Ijubljanskem sejmu uCiI.

Najlepsi dom imajo Korpicevi

V

Dravcih

Na letosnjcm kmeckem prazniku so leskovske gospodinje tudi bogato oblozile mize, kulinaricni razstavi pa so dal e naslov Jedi ob delih v vinogradu (od rezi, kopi in do trgatve). Poleg sladkih in krusnih dobrot, so na ogled postavile tudi mesne in mocnate jedi, pripravile in spekle pa so se nekaj tistih dobrot, ki so se jih nauCile v okviru zimskega izobrazevanja.

Kme6ki praznik v Leskovcu

Skupaj z Ido Belsak - Vindis so Ieskovske zene letas prvic iz peljele se ocenjevanje najlepse urejenih domov v obCini Videm ter po Lovrencevem obiskale tiste klopotee, ki ustrezajo starim " klopotcevim 11 pravilom. 11 Zeli mo ohranjati naravno in kulturno dedisCino v nasi obeini, imeti prijazne in lepo urejene domove, zata smo si skup~j s ptujsko Kmetijsko svetavalno sluzbo in obeino lotile oeenjevanja najlepsih domov. Na razpis sma dobili 16 prijavnic, posebna komisija je v juliju obiskala domove in jih ocenila. OdloCitev ni bila lahka in ciani komisije so za najboljSe izbrali tiste domove, ki si ta res zasluzijo, " je se povedala predsedniea aktiva. Priznanje za najlepse urejen dom v obeini Vi dem sta takrat dobila Marija in Zvonko Korpic iz Drave, ki sta do danes ohranila in obnovila staro kmeeko hi so. Na drugo mesto je komisija postavila Vindisev dom v Mali Varniei in tretjo (najlepso hiso z urejenim okoljem) ima druzina Zagoranski v Laneovi vasi. Ndika Krajne iz Strmea je prejela priznanje za halosko hisko, saj z njo skrbi za ohranjanje arhitekturne dedisCine, po mnenju komisije, pa imata Marija in Franc Cafuta v Repiscah 16/a s evetjem in zelenjem najlepse urejen dom. T. Mohorko

.-

ZANIMIYOSTI IZ KRAJA Y KRAJ

6

PrepotovaJi so vinsko turisticno cesto od Majsperka do Zavrca V videmski obCini preko 100 kiJometrov VTC PRVI OGLED HALOSKE VINSKO TURISTICNE CESTE V jULlJU - V OBCINI VIDEM NAjVEC TEZAV Z NEASFALTIRANO IN TEZjE PREI-IODNO MEjNO CESTO S HRVASKO - PONUjAJO SE MOZNOSTI TURISTICNEGA RAZVOJA POLEG SAKRALNE ARHITEKTURE TUDI BOGATA NARAVNA DEDISCINA IN GOSTOLJUBNOST HALOZANOV

Sredi jU lija so cIani projektnega sveta haloske vinsko curisticne ceste iz obein Majsperk, Videm , Gorisnica in Zavrc prvie organizirali prvo strokovno potovanje po cesti, na katero so se poelali poleg zupanov, predsednikov svetov in tajnikov, se predstavniki kmetijskega mtnlstrstva, projekta CRPOV, Turistiene zveze nekaterih turistienih agencij, ptujske Kmetijske svetova lne sluzbe in se nekateri , ki bode v prihodnje lahko prispevali k boljsi promoeiji VTC_ Tistega julijskega dne so se udeleineei prvega izleta po VTC vozili cudi po nekaterih odsekih omenjene ceste v videmski obeini. Popotovanje so zaceli v obeini Maj sperk in ga po Oravinjski dolini nadaljevali v videmski obeini, pot ogleda vinske eeste pa je bila zaertana Se v gorisn iski in zavrski obeini. Zupan Franc Kirbis je obeino predstavil wdi kot Icpo vi norodno pokrajino, kjer uspeva zlahtna vinska m a. "Lj udje v teh krajih z veliko Ijubeznijo obdelujejo in negujejo vinograde ter ohranjajo stoletno vinsko tradieijo haloskih krajev. Videmska obeina ima kar 70 oelstotkov od vse h svojih povrsin na podrocju Haloz in po prvih opravlj c nih me ri tvah im amo na haloskem prodroeju 114,6 kilometra vinske ceste. Od tega je 74,3 kilom etrov makadamske ceste (mejnih Se nem odern iziranih eest je 27,4 kilometra), Ie 40,S ki lometra pa je asfaltiranih eest, " je povedal zupan Kirbi s. Vinsko curisticna eesta je v videmski obeini speljana vse od Oolene, Odncga, Strajne, Gorce, Podlehn ika, Zakla, Sed laska, Nove eerkve in Gruskovja, vse do Leskovea in okoliskih naselij. Na VTC se prik1juei cudi vin orodno obmoej e Majskega in Oravinjskega Vrha, na leskovskem koneu poteka po Spodnjem in Zgornjem LeskoveLl, Mali Varnici, Okicu, Skorisnjaku, Avgustinu , Trdobojcih, Repiseah in Belavsku, popotnika pa VTC pripelje cudi v Varejo, Sovice in Oravee, kjer se v Grael iscah prikljuei na vinsko eesto gorisniske obeine.

Kaj ponuditi na haJoski VTC? Zupan Franc Kirbis pravi, da v videmsk i obeini

zelijo VTC dati vee poudarka, kajti to lahko na neki naein pomeni cud i vir preiivetja za veeje stevilo obeanov. Danes se obeina lahko pohval i z bogato zgodovino, saj je dobro ohranjen ih osem sak ralnih spomen ikov, med naravne lepote sod ijo ribniki in ribogoj niee (omeniti je tre ba ribnik Poel lchnik), bogat je lovski curizem in dobra je gos tinska ponudba v domaeih gostilnah. Po zupanovih besedah po haloskih naseljih zivijo prijazni in gostoljubni Ijudje, ki lahko ob vsakem cas u ponuelijo dobrote iz krusne peei in kakovostno vinsko kapljieo. Janez Cafuta, clan projektnega sveta VTC iz videmske obCine pOLldarja, da je projc kt na dobri poti do uresniCitve. Med drugim je ze izbran izvajalee Celostne podobe haloske VTC, v casu ----martinovanja naj bi ob eesti postavili ne kaj smero kazov, precej vee pa boelo morali posroriti pri oblikovanju wristiene in gostinske ponudbe na vi nsk i eesti. Sicer pa je v pripravi ze wdi katalog ponudbe na VTC, ki naj bi bil izdelan v en em od prihodnjih meseeev. 'I'M

;tR

PEUCiEOT

~ SPC TOPLAK

.

MODEll V ZALOGI, DOBAVA TAKOJ: .

novi 106 XN (v beli , srebrni in rjavi barvi) 306 XA 5 popustom 7,5% (v rdeCi in bez barvi) 306 PAOFll (v beli , rdeci, zeleni in modri barvi) 406 SL 1.6 (v beli, zeleni in modri barvi) 406 ST 1.8 (v zeleni, rdeci , modri , srebrni in sivi barvi) BOXER furgon in minibus (v beli barvi)

Moinost testnih voienjl Ugoden kredit in tizing.

Slaro la novo. .

SPC TOPLAK "_p., Podtehnik,

tel . 062/768-144 ,

poobla~c:eni

prodajalec in serviser

ZANIMIVOSTI IZ KRAJA V KRAJ

Vinski sampion Jozeta MiJosica Vinogradi, klopotei in ne nazadnje zla htna kapljiea imajo svoj dom tudi v obCini Videm. To sc poscbcj dobro vc Vidcmcan lozc Milosic, ki ga Ijubezen do vinograda in kletarjenja spremlja ze vrsro let. Letos je na ptujskem vinskem ocenjevanju dobil l}ajdragocenejSc priznanjc za svoje vino Sampiona yin posebne kakovosti. Sicer pa je lozc Milosic (mnogi ga vcrjctno bolje poznajo kot obrtnika v vlogi elektricarja) do lewsnj ega leta sodelova l ze na mnogih vinskih sejmih in srccanjih vinogradnikov. Zmcraj domov prihaja s pri zna nji in pohvalami, te pa govorijo, da so M il osicevi izbori vin resnicno e nkratni.

je vinograd uredil na Majskem Vrhu, na odlicni soncn i legi, zraven pa zgradil se primerno vinsko klet. Tam ponavadi preZivi najvec svojega prostega cas, se ukvarja s sodobnim klatarjenjem in kdaj pa kdaj odkrije tudi kaj novega. V bliiini Majskega Vrha, v Draveih, ima Se en vinograd, v njem pa uspevajo poleg traminea tudi nekatere druge sorte yi n, kat so laski lizling in sauvignon . Veckrat pri nJem pripravijo manjso vinsko pokusnjo in verjem ite, vredno ga je obiskati in pokusiti njegovo ilahtno kapljieo. Sieer pa Joze v tem mesceu skoraj teZko rece, kaksna bo Ietosnja vinska letina, zaenkrat v njegovem vinogradu kaze dobro, v jeseni pa se bo tako pokazalo v sodih. Jozetu Milosicu je uspelo Vinogradniku povzdigniti kakovost svojega vinskega pridelka na raven, ki jo haloski kraji resnicno zasluiijo. Vendarle pa letosnji dye odlicj i zagotovo nista zadnji v Joietovi zbirki, kajti prihajajo novi vinski sejn1i in vinogradnikom se ponujajo nove moznosti, da postanejo s svojimi vini morda nagrajenei. Jozetu Milosicu iskrene cestitke iO v prihodnje obilo uspehov v vinogradnistvll. T. Mohorko

TRGOVINA

"LESKA" LESKOVEC

Nudimo:

Vinski sampion

Lews jc na sejmll Vino Ljubljana, v okviru vinogradnisko - vinarskega sej ma med kar 1200 vinogradniki po posebnem izlocanju preje! Z iato medaljo za traminee - letnik 1995. Tud i na letosnj em oeenjevanjll Vi no Ptuj je Jozc nadaljcva l z "vinskimi " uspeh i. Njcgov tramince - jagodni izbor (Ietnik 1995) je postal sam pion yin posebnc kakovosti . Priznani enologi so mu dal i oeeno 19,46; traminee - jagodni izbo r in traminee pozna trgatev pa sta Jozetu prinesla Sc priznanji za posebno kakovost. Sicer pa je traminec tista surta vina, ki se v Joiewvem vinogradu najbolje obnese. Pred leti Sl

prehrambene izdelke galanterijo belo tehniko kmetijski material (krmila, umetna gnojila, orodje) gradbeni material vodovodni in elektromaterial plin v jelkenkah

Prodaja tudi s ceki in na obroke.

Se priporocamo. Joze - Ana Zavec 2285 Zg. Leskovec 9/a teL/fax: 062n63-107

,-

IZOBRAZEYANJ E

8

Racunalnisko 0plSmCnJCvanJc vOSVidcm Osnovna sola Videm je v solskem lew 1995/96 postala ena od 29-ih osrednjih sol za racunalnisko opismenjevanjc v Sloveniji. Naslov si je pridobila z uspesnim delom na podroeju projektnega dela, d0brimi rezultati na ucnem podroeju in odlienimi mesti na tekmovanjih. Ministrstvo za solstvo in spOrt je za nabavo 17 raeuna lnikov in druge strojne opreme nameni lo 80% sredstev, 20% jih je sola krila iz lasmih materialnih sredstev in sredstev donatorjev. Raeunalnike uporabljamo pri pouku THV, LV, SL, ZE in v manjsi meri Se kje. Pouk omenjenih predmetov imajo na Vidm u tudi ueenci OE Leskovec. Pedagoski delavci racunalnikc uporabljajo za pripravo uenih pripomockov in uenih priprav. Izdelali smo lasme POHVALE za ucence ob koncu solskega leta in mape, kamor ueenci spravljajo priznanja dosdena v OS Videm. Oelavci sole se izobrazujejo v razn ih raeunalniskih programih v soli in izven sole. Sola jc prikljuecna na INTERNET. V septembru in oktobru bomo sodelovali na kongresu ROI 2, to je drzavni racunalni ski kongres. Pripravljeni smo organizirati teeaje zaeetnega raeunalniskega opismenjevanja - razne racunalniske programe - INTERNET in vse kar vas za nima v zvezi z racunaInistvom za obeane obCine Videm. Tecaje bi organizirali v mcsccu seprembru in oktobru. Pogovorite in prijavite se lahko pri uCirelju racun alni srva gospodu Antonu Kovaeecu in v OS Videm (rei.: 764 - 123). I\llarija Cerni la

Devet razredov osnovne sole 15. marca jc zacel ve ljati nov Zakon 0 osnovn i soli. 3. clcn zakona pravi: Obvezno osnovnosolsko izobra7A!VanC traja devet ler. Po novem zakonu se bo izobrazevanje v osnovni soli delilo na tri obdobja. Prvo obdobje od 1. do 3. razreda, drllgo obdobjc od 4. do 6. razreda in tretje obdobje od 7. do 9. razreda. V prvem obdobju osnovne sole pouellje lIcitelj razrednega pOllka, v prvem razredu hkrari pOllclljeta lIcirelj razrednega pouka in vzgoji reij predsolskih otro k, ali dva uCireija. razrednega pouka. Orugi uCitelj oziroma vzgojirelj poucllje polovico ur pouka. V 2. in 3. razredu poucuje en uCitelj. V drugem obdobju poucuje v 4. razredu uCireij razrednega pouka, wj jezik pa predmetni uCirelj. Tudi vzgojne predmere poueuje predmetni uCitelj, vendar ne vee kot dva predmeta. V 5. razrcdu poucuje uCirelj razredncga pouka, wj jczik in vzgojne predmere pa predmetni uCirclj, vendar ne vec kot tri predmctc. V 6. razredu pOllcujejo ucirelji predmetnega pouka, lahko pa wdi uCirelji razrednega pouka. V trerjem obdobju osnovne sole poucujejo uCitelji predmetnega pouka. Ob koncu vsakega obdobja se znanje lIeencev obvezno preverja z nacionalnimi preizkusi znanja. Ob koncu prvcga obdobja se preverja znanje iz slovenskega jezika in maremarikc. Ob koncu drugega obdobja iz slovenskega jezika, matemarike in wjega jezika; ob koncu trerjega ocenjevalnega obdobja iz slovenskega, maremarike, wjega jezika in iz dveh obveznih izbirnih predmetov. Ueencc uspeSno konea deveri razred, ec ima pozirivn c ocene iz vse h predmcrov devetega razreda in us peS no opravi preverjanje znanja. S rem konea obvezno osnovno solo. Za vsak razrcd osnovna sola izda sprieevalo ob koncu so lskega leta: z opisnimi ocenami od 1. do 3. razrada in srevilcnimi ocenami od 4. do 9. razreda. Po novem za konu 0 osnovni soli imajo sra rsi pravico organizirati izobrazevanje svojih otrok na domu, vendar pa mora ucenec opravljari preverjanje znanja ob koncu razreda, na osnovi karerega se ugotovi dosezen srandard znanja. Novosti je Se ne kaj: popravni izpir v 8. in 9. razre du, ugovor na oceno ... Vendar so za prehodno obdobje pomembne prehodne in koncne dolocbe in re nas zan imajo, saj se bo zakon izvajal postopoma. V solskih lerih 1998/1999, 1999/2000 in 2000/2001 se devetletno solanjc uvede v solah, ki imajo dovolj prijavljenih ucencev, izpolnjujejo kadrovskc in prostorskc pogojc ter imajo dovo lj cnje ministrstva za solstvo in sporr. Do zacetka solskcga leta 2001/2002 mora drzava in loka ln a skupnosr zagotoviri pogojc za 9. lemo solanje za vse sole v driavi. V solskem lew 2001/2002 se pricne izvajati pouk po programu osnovne sole v sklad stem zakonom za vse ucence 6. razrada. Ueenci, ki bodo priceli obiskovari 1. razred v solskem lew 1996/97, obvczno opravijo zakljueno preve rjanje znanja v sk lasu stem zakonom. Pomembni so podzakonski predpisi - PRA VILNIKI, ki jih sprcjmc minister v en em leru po uveljavitvi [ega zakona. VeCina reh akwv je

zc

sprejetih. Ravnatcljica: Marija Ccrni la

~

9

IZOBRAZEVANJE IN KULTURA v

Pojdimo skupaj po naravoslovni ucni poti Sturmovci " Sturmovci, samotna mirna oaza, skrita med sotocjem Drave in Dravinje, ki na severozahodu obdaja Ptujsko jezero, nad vsem pa tisocletja kraljuje Ptuj, starosta slovenskih mest. Sturmovee si lahko predstavljamo kot zbiralisce zivalskih in rastlinskih vrst, ki smo jih zaradi posegOY v naravo pregnali ali so postale ogrozene. Vsakic, ko bomo tiho obiskovali Sturmovee, se bomo lahko prepricali, da bi storili nepopravljivo skodo, ce ostanemo Se naprej neodgovorni do naravnega okolja. " Te vrstice boste lahko prebirali, ko boste r - stopili na N aravoslovno ucno pot Sturmovci, ki so jo spomladi slovesno odprli na videmski Ob tej priloznosti so krajinski park Swrmovci, zivlj enje mnogih vrst pricey in rastlin sirnih travnatih povrsin predstavili z videokaseto, ki bo v prihodnje sluzi la uCiteljem in ueencem kot ueni pripomoeek. Zacelo se je pred dobrima dvema letoma s projektom Naravoslovna ncna pot Sturmovei, patronat pa jim je takrat dala wdi obcina Pwj. S projektnim delom so se sreeali ueenci - ciani naravoslovnega krozka, sicer pa jim je bil kot glavni vodnik pri projektnem delu naravoslovni vodnik Krajinski park Sturmovei, avtorja Boruta Stumbergerja. Lani so uspeli oznaCiti pespoti in pripravili vodn ik po ueni poti , v letosnjem ~ - 'ew pa so projekt se turisticno obarvali. Vendarle ni bilo slueajno, da so si na soli v Vidmu izbrali ravno Swrmovce, ki jih danes

zelijo predstaviti sirsi javnosti. To naj bi bi la v tem trenntku najboljsa pot, da se krajinski park Swrmovci in zivljenje v nJem pokaze wdi drugim, predvsem osnovnosolccm in clanom wristicnih krozkov. Po naravoslovni ucni poti z devetimi markaeijami bodo obiskovalcc popeljali posebej za to pripravljcni vodic; (na zacetku jih je 14). Po leg sprchoda po naravoslovr.i ucni poti pa naj bi sreeanja ucencev postala povezana z mnogimi druzabnimi igrami na prostcm.

NARAVOSLOVNA ueNA rOT

as.

STURMOVCI

Napisna tabla Naravoslovne ucne poti Sturmovci

Menrorji pri projekw so bili Darja Petek, Danica Habjanic, Anton Kovacee in Stefan Murko, s wristienim krozkom se jim pridruzila se Ksenija Samojlenko. Skupaj z ucenc i, cIani obeh krozkov, so k projektnemu delu prisropili z vso odgovornostjo in Ijubeznijo do narave in mnogi so jim ze zazeleli resnicnega uspeha. Tatjana Mohorko

Ptujski slikarji razstavljali Le en dan je trajalo majsko srecanje 15 ptnjskih slikarjcv na Vidmu, pa jc ze dalo bogato zbirko slik z motivi Vidma in okoliec. Slikarji, ciani likovne sekeije DPD Svoboda, so v juniju postavili del a na ogled v videmski soli, eno od slik pa so podarili obCini Videm. Razstava slik v solski avli naj bi na neki naCin vlila likovnega duha tudi tamkajsnjim ueencem ter v njih vzbudila zeljo po likovnem ustvarjanju. Tako je menil tudi tajnik videmske obCine Stanko Ropie, ki je skupaj z pripraviI sprejem za slikarje. Poudaril je, da so Videmcani zelo

as

V

Vidmu

veseli, da so se wdi slikarji spomn ili in poiskali motive za slikanj e pray v njihovcm kraju. Sicer pa se naslednja priloznostna razstava slikarjev obeta ze v casu praznika obCi ne, kajti v Vidmu si zel ijo, da bi bila sreeanja z um etniki v prihodnje tradicionalna. Kratck kulwrni program so slikarjem pripraviii ucenci drugega razrcda, razstavo pa so si lahko ogledali wdi krajani. (nadaljevanje na stran; 10)

KUlTURA

10 (nadaljevanje z 9. strani)

Srecanje pri podlehniskem ribniku Ptujski slikarji pa so imeli delovno srecanje tudi sredi julija pri ribniku v Podlehniku, kjer sta jim prijazen sprejem pripravila Stanko Skledar in njegova zena, ki imata ribnik tudi v upravljanju. Enajst slikarjev je slikalo ob ribniku, na Corci, pri cerkvi in bliznji okolici, srecanje pa je potekalo v prijateljskem vzdusju. Poleg pogovora 0 trenutnem slikarskem delu so se slikarji pogovarjali tudi 0 bogatih izkusnjah in novih spoznavanjih, ki so jih slikarji delezni na vsakem koraku. Predstaviii so se nekaj novih naCf[OV na ustvarjalni poti. Sicer pa je tudi za srecanje v Pod le-

hniku poskrbel Vlado Znidaric, ki je sele pred kratkim postal clan likovn e sekcije. T. Mohorko

Slikarji v Vidmu

v

Zupnija sv. VIDA - Videm pri Ptuju Tokrat se v obeinskem glasilu NAS GLAS predstavlja najstarejsa in najscevilcnejSa iupmja v obeini Videm - iupnija sv. Vida. Da je najstarejsa, je dovolj navesti podatek, da je vikariac na Vidmu ze v 15. stolecju imel te Ie podruinice: sv. Kacarina na Beli (danes sv. Barbara v Girkulanail), sv. Andrai v Leskovcu, sv. Jani ob Dravinji in Devica Marija v Podleilniku. Po scevilu prebivalcev je wdi najvei5ja. Saj danes steje nasa zupnija nekaj nad 5000 dus. Nasa iupnija je nascala iz hocke nadiupmje. Tukaj so bivali Ie vikarji, podloini ilockemu iupniku, kaceremu so placevali na leto dve marki (Gomjegrajski urbar iz leca 1426). V davnih casih so nasi predniki hodili k Janiu k masi, ker je ta cerkvica najscarejsa. Pred izlivom Dravinje v Dravo - na desnem brcgu v Halozah je svoje dni scal grad Tram (Treun), zra ven pa mala cerkvica sv. Jania. Grad in cerkev so sezidali pwjski gospodje. Kdaj cocno, se ne ve. fz arilicekwre omenjene cerkvice pa se lahko doloei vsaj scolecje. Prezbiterij je romanski in ga scrokovnjaki dacirajo v deseto stuletje, ladja je zgodnjegocska iz trinajscega stoletja. Lahko recemo z gotovoscjo, da je cerkvica sv. Janh ena najstarejsih ccrkva v Sioveniji, v videmski obeini pa maci vseil ccrkva. Gerkvici 51'. Jania cik pod hribom je vedno grozila nevarnosc plazov, zaco je grof Ulrik Scilaunberg dal sezidaci spodaj na levi strani Dravinje drugo, vecjo ·cerkev, ki so jo posvecili sv. Vidu. GerkeI' so zaceli zidaci leca 1445. Letnica nad vhodnimi vraci 1498 je verjetno letnica posvecicve cerkve. Leta 1532 so Turki puscosili po nasiil krajih in pomorili mnogo Ijudi, pri nas pa porusili grad Tram in eerkev sv. Vida. Grad je propadel in v scoletjih povsem izginil, eerkev pa so kmalu obnovili in ji v razlicnih obdobJ)·h

dodajali kapele in zakristijo. Sedan;" iupni;ska cerkev sv. Vida ima tri oltarje. Ghlvni je posvecen zavetniku 51'. Vidu in je iz leca 1928 delo mariborskega kiparja Sojca. Posebej lepo in umetnisko je izdelan cabemakelj. Stranski Rokov --" oltar je izdelan v barocnem slogu in koc cak najragoeenejsi v na.iii cerkvi. Stranski Marijin oltar je pravcako delo kiparja Sojca i" leCi! 1938. Pod cem oltarjem so shranjeni sveci ostanki m ucenca sv. Donata, ki so jih VidoFcani dobili iz Rima leca 1750 kac pozornosc maccre Gerkve do tragedije , ki se je zgodila prj cerkvici SF. Junja pod Donacko garo leta 1741, ko je bilo od screle ubitih 59 na.iiih vidovskih romarjev. V zvon iku SCi! dva zvana i" leca 1947. Vecji cehca 900, mali pa 450 kg, ki i i.

.

.

vim oznanjaC8 mlf, m[[Vlfll po-

. . zvanJ8ta v spumln.

KULTURA V naso iupnijo se spada podruina cerkev sv. Druiine na Selah, ki je bila zgrajena in posvecena lera 1904. Zgrajena je v novogorskem srilu z lepim glavnim olrarjem sv. Druiine. V zgodovinskem pregledu iupnije naj omenim Se en dogodek. Lera 1672 in pozneje je pri nas mocno razsajala in morila huda bolezen kuga. V iupnijski kroniki pise, da ni bilo hise brez mrlica. Zaco so Vidovcani v velikem zaupanju do sverega Roka, zaveenika zoper co bolezen, posravili njemu v casr veliko kape/o rik fame cerkve. Cesar Joie! II. pa jo je lera 1786 spremenil v solo. KJp so iz nje prenesli v cerkev in se nahaja v prej omenjenem barocnem oirarju. Pozneje je scavba bila mei narija, sedaj pa risra razpadajoca hisa za eerkvijo, ki ca ka bolj5ih casov ali pa vsaj boljsih gospodarjev.

11 1 Lansko leco smo na i upnijski cerkvi za menjali dorrajano cerkveno osrresje in cerkev na novo prekrili. Lecos se ukvarjamo Z gospodarskim poslopjem. Na vseh podrocjih je dela dovo!j, seveda za risrega, ki deja vidi. lmamo ife nacrre. Radi bi, da bi v skoraj5njem casu obnovili fasado na zupmjski cerkvi, zamenjali plocevino na z voniku in

,- ~ Cerkve v iupni;j sv. Vida

To je Ie nekaj glavnih poudarkov iz dolgoleene zgodovine nase i upnije. Kaj pa sedanjosr? Meje iupnije se niso spreminjale vee od lera 1782. Skoda, da danes ni cela iupn ija v vidovski obtini (Suha veja, Zagrebska, Turniska in Selska namree spadajo v m eseno obtino Pwj). Z upnija j e dokaj velika. Vsa pascorala se opravlja na dveh mesrih, r.j. na Vidmu in pri podruzniei na Selah. Po/eg rednega dela se duholmiki ldiko rrudimo z raz nimi skupinami. Tako imamo v zupmji re skupine: p evski zbor, Kariras, zakonce, mladinske skupine, bra Ice, minisrrante ... Tudi na marerialnem podrocju se rrudimo, da gremo 5 casom in porrebami. V zadnjih lerih so po zupniji obnovili veliko krscanskih znamenj; kapel in kriZev. Porreba na Selah, kjer prihaja k vcrouku cez 100 orrok, je narekovala gradnjo i upnijskega doma in utilniee. Pred nekaj leri smo CO gradnjo uspeSno koncali. Financno je gradnjo podprla cela vidovska Eara, z delom in marerialom pa predvsem fiudje, ki zahajajo na Sela k masi. Prav lepo je bilo sodelovanje in velika poirrvovalnosr !judi, da smo co uresnitili.

118tO

cerkev

prin1erno

osve-

riili, kor co ze imajo drugod. Pri omenjenih nacrrih pricakujemo wdi pomoc obCine, saj je cerkev wdi kulwrnoumeeniski spomenik. Glcdam pa wdi ie preko Dravinje, k mareri: Romanika, gorika, arhirekrurno bogasrvo kor Ie redkokje, pa v rako ialosenem scanju. Dela za nekaj ler, ce ne za deserierja. Ce so zmogli predniki posraviri, moramo biri mi sposobni in pripravljeni vzdrievari in obnav!jari. Na koncu naj omenim se nekaj. Ze od lera 1617 vidovsko iupnijo opravljamo redovniki minoriri, sino v; SV. Franciska Asi{kega. Zupmja je redu wdi inkorporirana. In ie dve leri je v nasi zupniji, v nasem samostanl!, noviciar. Kandidari pri nas Spozflilvajo natin redovnega i ivljenja in se uvajajo v redovno in duhovno zivljenje. Frantisko v pozdrav je bil: MIR IN DOBRO! Prav miru in dobrore ielim vsem bralcem lisra NAS GLAS, posebej se vsem vidovskim farano117. P. Emil Krizan

OOP/5UJTE VNASE GlAS/tO

12

SPORT, UUBITEUSKA DEJAVNOST

Zlati jubi1ej pod1ehniskih 10 vee v CIani zelene bratovsCine LD Podlehnik se se danes ddijo tradieije lovskih seg in navad. Lovska druzina steje 44 clanov med njimi je tudi ena claniea - gospodarijo s 4600 hektarji lovisca in jih uvrscajo v haloski lovskogojitveni bazen. Lovei so svecanost ob 50 - letniei pripravili sredi julija v druzbi podlehniske godbe na pihala, lovskih rogistov, lovskega seksteta LD Leskovee in uceneev OS Martin Kores. Ob priloznosti so pripraviIi se lovsko razstavo s predstavitvijo stevilnih trofej.

DLEHNIK

Zupanova cestitka fovcem

o zacasnih lovskih druzinah se je namrec v teh krajih govorilo takoj po drugi vojni, ko so po bliznjih zaselkih ustanovili tri LD: Gruskovje, Sela in Podlehnik. Pozneje je LD Podlehnik dobila lovisce in tako je bila iz treh druzin ustanovljena ena lovska organizacija. Ustanovni ciani prve lovske organizacije v Podlehniku so bili: Ignae SakelSek, Anton Trafela, Albert Maueie, Franc Svenikk, Anton Pajnkihar in Anton Hole. Po lew 1966 je podlehniska LD na Gorci razvi la svoj drustveni prapor in aktivno deJa je kmalu pokazalo potrebo po lastnem lovskem domu. Prvi lovski dom so zgradili v " Gojkovi" v Stanosini, potem so tega prodali in na hribu v Zaklu kupili opuseeno kmetijo z velikim zemljiscem. Ob domu imajo danes tudi novo oboro, ob njej osnovano remizo, okrog remize pa urejen travnik z gozdom in njivo.

Lovska druzina Podlehnik je bila med prvimi, ki se je leta 1974 pobrati la z oddaljeno lovsko druzino Banja Lo ka pri Kocevju , do danes pa jim je uspelo ohraniti dobre prij ateljske vezi. Skrb za divjad in lovisce sta tudi podlehniskim lovcem najvainejsi pravi li, ki jo poskusajo ohraniti. V loviscu so uspel i urediti vecje stevi lo krmisc za fazane in visoko divjad, imajo stevilne solnice in dye staln i krm isCi za divje prasice. Aktivnosti clanov se kaiejo tudi v stevi lu zbranih odlikovanj: od Zlarorogove plakete, red a za lovske zaslllge, do lovskih znakov. Lovska druzina je odprta organizacija, je na slovesnosti povedal predsednik Zveze lovskih druzin Ptuj mag. Emilijan Trafela ter nadaljeval, da Ie - ta zdruzuj e vse svoje elane, ki so se posebej ponosn i na rezultate dolgega 50 - letnega obdobja. V po l swletja so druzino vod il i nasledji strasine: Ignac SakelSek, Anton Jurd, Franc Trafela st., Milan Trafela in Janel. Hlis, Stefan Forstnerie st., Milan Trafela, Vinko Dreu, Marko Maueie in da - ~ nes je stardina Franc Trafela m!.. Ob zlatem jubileju so mnogi ciani lovske organizacije dobili zlate, srcbrne in bronaste plakete, cestita l pa jim je wdi videmski zupan Franc Kirbis. Tatjana Mohorko

V ustanav1janju sportna zveza Videm Sport je ena od tistih aktivnosti, ki ji tudi v obeini Videm v zadnjih letih namenjajo preeej casa. Sportniki delajo v scdmih sportnih drustvih: Pobreije, Triee, Leskovec, Videm, Zg. Pristava, Podlehnik in Klub mal ega nogometa Majolka. Najvec je nogometnih mostev, med njimi pa tudi taksna, ki igrajo v mcdobeinskih ligah, KMN Majolka je v 2. slovenski ligi malega nogometa, skozi vse leto, pa ne manjka nogometnih turnirjev in sportnih sreeanj.

SPORT Videmski nogomerasi igrajo v A medobCinski nogometni ligi, v drusrvu pa imajo pionirsko, mladinsko, kadersko in clanske ekipe. Orusrvo je po srevilu clanov rudi najmocnejse v obCini. Po dobrih sririh lerih jim je uspelo urediri moderne sportne objekre; vel iko rravnaro igrisce, asfaltno igrisce za mali nogomer in rokomer, slaCiInice in pomoine prosrore za rrening. V pripravi imajo med drugim rudi igrisce za renis , odbojko rer arlersko srezo, posodobili bodo rribune, uredili razsrverljavo na igriscu, ograja okrog igrisca pa je ze dokoncana. Vsi sportni objekri so na neki naCin na voljo rudi videmskim ucencem, seveda v zameno za relovadnico, ki jo sportniki se kako porrebujejo v zimskem casu. Kor pravi Friderik BraCic, v videmski obCini vodilni v odboru za sporr, je solska relovadnica vel ika pridobirev za razvoj spona v kraju in v obCini, zaro jo je porrebno vsak dan korisriri. V videmskem SO gojijo poleg nogomera rudi lokosrrelsrvo, ceprav - 'e v rej zvrsri zazdaj samo eden rekmovalee, ki se udeldujc ze drZavnih rurnirjev. Nikar pa ob rem ne smemo pozabiri na so lski spon v OS v obCini in na uspehe osnovnosolcev na srevi lnih rekmovanj ih po Sioveniji. Pred deserimi leri so sponniki usranovili KMN Majolka in lerosnje okroglo praznovanje so zaznamovali z avgusrovskim rurnirjem. Do danes so osvojili ie okrog 80 pokalov, posrali so lcrosnji obCi nski prvak malega nogomera, kar jim je omogoCilo uvsrirev v 2. slovensko nogometno ligo malega nogomera. Sieer pa igrajo v klubu Videmcani in nogomarasi iz okoliskih krajev. Oobre rezulrare so v zadnjih lerih dosegli rudi nogomerasi NK Triee, pripravili so kar nekaj nogomernih rurnirjev, leros pa jim je uspelo, da so pod srreho spravili nove klubske prosrore. Tudi sportniki Pobrez.ja se bolje znajdejo med nogometnimi goli, druge sportne akrivnosri pa sele nasrajajo. Ze drugo lero bodo poskusali asfalrirari veliko rravnaro igrisce ob vaskem domu. V ~gornji Prisravi so si sporrn iki nasli svoj prosror ob ramkajsnjem ribniku, kjer se ponuja veliko prosrora za razlicne sportne akrivnosri, v zimskem casu predvsem smucanje, kajri vlecnica je leros zacela obrarovari, skozi vse lero pa spon na igriscu, ki ga bodo kmalu modernizirali. V Podlehniku v SO dela vel' sekeij; KMN rekmuje v 2. medobcinski ligi malega nogomera, akrivni pa so rudi v dobojki, kosarki in sahu. Sola je pred nedavnim odprla dye reniski igrisCi, Podlehnicani pa bi radi odkupili rudi zemlj isce, kjer bi uredili igrisce za veliki nogomer.

~

Vee rekreativnega sporta Oogovori med predsedniki sporrnih drusrev v obcini po leg rednih sponnih akrivnosri recejo se v smeri usranavljanja sporrne zveze. Tudi v sporru ne manjka rdav, predvsem rakrar, ko gre za deli rev sredsrev, saj Friderik BraCic pravi, da lerosnji 4 milijoni iz proracuna zadosrujejo Ie za 50 odsrorkov vseh nalog na podrocju spona. Del

denarja so ze namenili za moderniziranja igrisc, manjkajoce delez.e pa si morajo drusrva poiskari preko sponzorjev in sportnih akrivnosri. Sicer pa bi se v obCin i radi v prihodnje posverili rudi rekrearivnemu sponu, ki mu leros v proracunu namenjajo Ie manjsi delez. (okrog 200 ri soc rolarjev). BraCic dodaja, da bi radi k rekreaeiji priregnili veliko obca nov. Poleg red nih sportnih programov drusrev bi uredili peSpor od Oolene do Leskovca rer s rem bolje spoznali nekarere kraje. V obCini pa bodo prisluhnili rudi risrim, ki bodo imeli na podrocju spona posebne zelj e, kajri moznosri za ro je zmeraj vel iko. S sporrn imi priredirvami, ki jih vse lero pripravljajo SO, zazivijo rudi kraji in nekarere priredirve so ze vecletna rradicija. V obCi ni ze lijo orga ni zirari vecjo sportno priredirev rer na njej izbrari najboljse sponn ike. Vse ro pa v rem rrenurku os raja Ie na papirju, veliko bolj jasno pa bo ze prihodnje lero, ko bo v obCini morda ze zazivela Sponna zveza Videm. T. Mohorko

6. sepcembra so rnladi iz Leskovca priredili prvi nocni curnir v rnalem nogomecu. Ude/eiilo se ga je 11 ekip, zmagali pa so igralci 5 Cveclina v sosednji Hrvaski.

14

PISMA BRALCEY OD TU IN TAM

Pozdra v iz Velikega Okica Z velikim zadovoljstvom se yam zahvaljujemo za easopis nase nove obCine, kar dokazuje, da res obstajamo, da se je rudi na nas, ki smo odmaknjeni od obCinskega sredi sea, nekdo spomni!. Sest od osem elanov druzine nas je haloska kmetija priklenjala in preiivljala skoraj 100 let. Brat Tonek je videl Ie vojni krut svet, jugoslovansko, nemsko in rusko fronto. V petdesetih, sestdesetih je s kolcsorn prcvazal trf Il e viskc kmcrijc v nasclja in mcsw, kajri prodan liter slivovke, domac kis, jabolka in vi no so bili edini finaneni vir, s katerim smo kupili osnovne potrebsCine in poravnali davcne obveznosti, na katere nobena vlada in oblast ni pozabila. Sestra Lizika je vee kot osemdeset let obvladO\'ala naso kmeeko kuhinjo. Res je, da smo vs i bili prej su hi kot debeli, se danes je mo domae kruh. Kljub temu, da smo za upali poscStVO nccakinji z druzino, ki jo preureja v ruristieno kmetijo, se vsak dan ne kaj dogaja, pogrdamo enostavnost in toplino starih easov. Ndika in Katika, sta Sc trdoz.ivi , po skoraj osemdesetih letih, moe, ki sta jo dolga leta razdajali na II deri ", pesa, kat zivlj cnski partner pa je vsc tezji. Letosnjc zime se jc navelieala tudi krava Liska, dva cuneka, peteJin II Edo ", hisni cllvaj, ki pozna celo postarja, pa ceprav pride Ie enkrat meseeno, ko prejemava kmeeko penzijo in raeun za e lektriko, stibro, po novem pa rudi nove obCinske cajtnge. Na novo smo si kupili soder na doyozno cesro, ta mladi pa bode z buldozerom regulili. Tri tisoe usov ze imamo, se kaksnih ui cisoe se ima prostoT na juzni

Iegi . Matjaz, sin necakinj e, ze dela rcd v kleti, pri sli smo tako dalee, da 'i.e burgundec filtriramo in stekleniCimo. Nasi prvi ruristi hvalijo sonno pijaeo, domaCi kruh in gibanieo, meso iz tunke pa se domov vza mejo. Nasi mladi pravijo, da sc bode cez kako leto nasi turisti Iahko po poscstvu sprchajali, skoraj pemajst pa jih bo lahko pres palo. Lani smo obnovi li 100 let staro preSo, ki bo v veenamcnskcm prostoru okras in jescnsk i pripomocck. Jern ej, prvi sin neeakinjc, obnavlja cebclnjak z desetimi panji , saj eebele pogrcSajo svoj dom, ki ga je razreCila viraza. Vee kot petdeset let star sadovnjak s skoraj 100 dre\'es starih SOft je razreeilletosnji sneg. Veeji del kmetije, ki obsega skoraj sest he ktarjev, bomo negovali po biodinamieni mctodi svctov no znanega dr. Thuna. Neeakinja Matild a pravi, da se bo z moz.em Slavkom ~ edo prcsdila na kmetijo, pa eep rav ima sodobnc opremljeno hiso v dolini. Ta mladi so ustanovili druzin sko podjctje, tako da ima ddava nadzor nad nasa invcsricijo in bodoeD

tu ri stieno kmetijo. V meseeu maju smo sadili sa uvignion in renski ri zling, povabili smo nasega zupana, da posadi obeinski US kot simbol, tako je obeina prisoma pri porajanju turizma v nasih I-lalozah. Mimogrede, vodovoda se nimamo in ne vemo, kdaj ga bomo imeli.

Pod hosrnik Ncza, K:ucrina in Matilda, Sla"ku, Jern cj, Matjaz Gule

Kratke novice Letos 805 ucencev v obCini

os,

~

V videmski obei ni ueenei obiskujcjo stiri od tega sta v Lcskovcu in na Sclih podruz.nieni. V solske klopi jl letos sed lo 805 uceneev. Od prvega do osmega razreda solo v Vidmu obiskuje 348 ueencev, v Leskoveu 131 in v Podlehniku 275. Na Selih, kjer imajo Ie stiri razrede osnovnosolcev, letos pouk obiskuje 47 uceneev. Povsod imajo vpeljano tudi podaljsano bivanje in varstvo v vee oddelkih. Omeniti je potrebno tudi malosolcke, teh je v videmski soli 32, v Leskoveu 19, na Selih Ie 16 in v Pod1ehniku 34. Pouk imajo povsod organiziran tako kot v minulih letih. Sieer pa se vecja obnovitvena dela tudi ne obetajo na nobeni od omenjenih sol; videmska je bila pred easom odprta, na Sel ih so postorili Ie najnujnej!e, v Leskoveu pa si pri zadevajo pridobiti dodame solske prostore. Podlehniska sola je bi la Sc pred novim solskim letom obnovlje na in zaseitena od zunaj, po1cg tega pa so kupili se nekaj dodatne solske opreme, vse skupaj pa jih je stalo 2 milijona tolarj ev. Delo na sol i poteka po vsakdanjiku, tako pravi ravnatclj Vekoslav Fric in dodaja, da kadrovskih povezav s solo ictale vee nimajo. Le ta se je namree z letosnjim solskim letom osamosvojila.

Srebrna masa v Leskovcu V z.upnijski cerkvi sv. Andraza v Leskovcu so v sep tcmbru praznovali slovesnost srcb rnc mase. Cetn stoletja slutbovanja v duhovniskem poklicu je praznoval leskovski zupnik Mirko Stabuc, ki jc v ta konec videmskc obcine prisel pred 23 leti. V leskovski fari ga poznajo kot preprostega in delovnega eloveka, ki si veliko prizadeva za razvoj kraja in za ureditev cerkvencga poslopja. o njegovem prizadevanju, dobrih delih in ustvarjalnosti je v imenu z.upn ij skega sveta govorila Ana Jagarinec, eestitkc vsch krajanov pa jc patru Stabucu prenescl Janko Kozel , prcdscdnik svcta KS Leskovce. Siovesnost srebrne mase v Leskovcu so obogatili tudi domaei pevci, lovski prijatelji in gospodi nje iz aktiva zensk.

DROBNE INFORMACIJE

1~

Aktualnosti iz Leskovca Leskovske sportnike in ucence tukajsnje sole je junija razveselila nova asfaltna prevleka na igri scu za rokomec, kosarko in mali nogomec. Neprijetnih odrgnin bo sedaj precej manj. Ucenci sole v Leskovcu ze komaj cakajo na topl e uCilnice in hodnike v soli , kajci deievni in hladni dnevi niso naklonjeni nici njim nici izvajalcu del za cemralno ogrevanje na cekoce gorivo - podjecju Gradis - Gradnje Ptuj. Zap1eri z nacrti so izvajanje del zavlekli iz poCitnic v prvi mesec pouka. Velika cisrerna za kurilno olje je pripravljena, v kletnih prostorih pa je ze priklopljena pee. Upajo, da bode vsa dela koncana do uradnega zacerka kurilne sezone. T.R.

- Kulturna prireditev v Leskovcu

CENIK RElfLAM IN OGLASOV NAS GLAS BO OBJA VIJAL OB URADNIH OBJAVAH TUDJ REKLAME. TODA NE GRE LE ZA REKLAMO, PAC PA OB TEM ZA PREDSTA VITEV DE.lA VNOSTl ORGA NIZAClJ V OBCINI VlDEM.

CENA OGLASA, KJ 10 IE POTROIL SVEf OBClNE, IE OOVISNA 00 OBSEGA OGLASA:

A4/1 - ena stran A4/.? A4/4 A4/8

24.()(}() SIT 12.()(}() SIT

6. ()(}() SIT 3. ()(}() SIT 1.500 SIT

A4/16 Na drugi prireditvi Spoznajmo se ob pesmi, plesu in glasbi so se v Leskovcu sredi septembra srecali Naraeila sprejemamo v tajnistvu. Ijudski pevei, go dei, plesalei in mladi glasbeniki. Pod organizatorja letosnje druge prireditve se je zapisalo PD Leskovee. Tudi letos je kulturno srecanje na obCinski ravni privabilo blizu 200 nastopajocih iz vsch kulrurnih drusrev videmske obcine. Predsravili so se najmanjsi 1Z OS Leskovec, ciani pevs kcga Izteka se posJovno leta '96, za ene uspesno za druge manj. seksteta in godbe na pihala PO Podl ehnik, DB bi v Jetu '97 Ie!; se boljse uspehe, p05vetite vasim pos!ovnim partnerjem in strankam vsaj malo pozornosti. folkl orisri iz Lancove vasi pa sa ponovno plesali, Pri tem sma yam lahka v pamai: tudi mi. god li in prepevali. Folklorna skllpina Rozmarin iz Zepni, namizni in stenski koledarji, adresarji, Oolene je s plesalci in Ijlldskimi pevci predsravila abecedniki, etuiji za vizitke, rokovniki. kemicni vinogradnistvo Halaz, damace drustva pa je svincniki, obeski, viigalniki, stenske ure, ... ~')rogram obogatilo z nastopom mesa nega Vse to in se vee yam ponujamo z dotiskom vasega pevskega zbora. Naswpili so tudi lovski prijatelji logotipa na izdelke, ki jih kupite pri nas ali drugje. Lavske drllzine Leskovec, zaigral je vid ems ki PokliCite in obiskali vas bomo. ramburaski orkesrer Kliiturnega drusrva France PreSeren, abCinsrvu pa sra se predsravila Se videmska harmonikarja. ovast v program sa lews vnesli mladi glasbeniki iz Podlehnika v kar ereh skupinah; najprej C ricki iz halaskih gricev, patem pa se TavzeneroZa in Ena jazzva jazza. ~ Tal./tax: 062/692-478 y Prireditev perja, pesmi in glasbe bode prihadnje RACUNAlNlSKO OBLlKOVANjE - DESIGN lew pripravi li v enem od osralih krajev vabcini. lZREZOVANjE IZ FOLljE. i:GI. FOTOKOPlRANjE TAMPOTISK. NAMIZNO ZALOiNlS1VO. SITOTISK T .M.

9£ovofetna f.onuiba posfovnih in promoctjsfjh tfari[ 96/97

~1Nln ~~~

/P~ I:.I. ~2~~k~~. R~;~:~; ~~rQ

IZDAjATELj: obeina Vidcm , Videm pri Pwju ~2, 2284 Videm pri PWjll, cd/Fax 062/764 120' GLA VNl IN ODGOVORNI UREDNIK: Stanko Rapie * POMOCNICA GLAVNEGA UREDNIKA: Taejana Mohorko • TEHNJCNJ UREDNIK: Ivan Vilienjak * LEKTOR: France Plamcu * OBLIKOVANjE IN TISK: Lories d.o.o .• Ruprova fi. 2204 Miklavi na Dravskem polju ~ STROKOVl\lJ 80DELA VCI: Anton Ro§kar, I van CigJar '* Na osnovi mncnja urada vIa de za inforrniranje RS .5C. 23/90-5-1-1/96~ 12.'ie za glasilo pJacuje 5% promcmi davek "# Glasilo "'A.'> GLA8 je vpisano v evidenco ja 1mih gJasiJ, kijo vodi urad vlade za informiranje RS, p od zaporedno§rcvilko 1332 tI GJasilo je brezpJacno

it

Iz haja v l1
ureien dom v obdini Videm imaio Ko

vi v Dravcih

V septembru

po

haloiki peipoti V soboto 21. septembra so. se na halo5ko planinsko pe5pot podali pohodniki in ljubitelji planin iz videmske obdine. SreCanje je v mesecu Sporta in rekreacije pripravil odbor za tttrizem, ki mu predse-

duje lanez Cafuta, pohodni5ka pot pa se je za 2l udelei,encev priCela pri Novi cerkvi v Podlehniku.

Pe5pot dolgo kar 22l
priloZnosti posadil tudi spominsko vinsko trto.

Letoinja dela v komunalni infrastrukturi Videmski obdinski svet je na eni od leto5njih sej sprejel zelo obselen program dela na podrodju komunalne infrastrukture. Program Zelijo uresniditi na vseh koncih obdine, tako pravi tudi Zupan Franc Kirbi5 ter dodaja, da pa bo sprejet program finandno nekoliko preobseZen za letoSnje leto. Nekaj denarja za letos Ze opravljena dela v infrastrukturi bodo morali vzeti tudi iz novega proraduna. V programu leto5nje cestne novogradnje so odseki cest: Zakl - Rodni Vrh - hrib, Vareja - Sovide, Velika Varnica, Skori5njak - Veliki Okid, cesta na Jablovec in manj5i odsek Lancova vas - do Kardinarja. Nekaj cesr se je v obdini Ze preplastilo; cesta Sela - Drai,enci, do lovskega doma v Podlehniku, pri podlehni5ki mlekarni in pri Vaupotidu v Podlehniku, na obnovitvena dela pa 5e dakajo cestni odseki Videm - Dravinjski Vrh, igri5de v TrZcu do Pintarida in PobreZje - Satler. V zadnjih mesecih so izvajalci Ze uredili podlehni5ko avtobusno postajo in zgradili plodnik, prav tako pa je narejen odsek plodnika tudi do videmskega pokopali5da. Na podrodju vodovodne infrastrukture sta v izgradnji dve vodovodni omreZji: Sturmovci in Trdobojci. Pri tem je potrebno 5e dodati, da so pri investicijah s sredstvi pomagali tudi obdani, vrednost vseh investicij pa bo znana ob zakljudku opravljenih del. Tatiana Mohorko