Ng-dec2004

--

Stran 2

==========" ~-

DECEMBRA NAS OBiŠČEJO IN OBDARIJO TRIJE DOBRI MOZJE 'v

Mesec december, po slovensko tudi gruden, grudnik, kolednik, božični mesec, veliki božičnik, je od vseh mesecev v letu zagotovo najbolj prazničen in težko pričakovan: narava se odene v bela oblačila, po domovih za diši po piškotih in domači potici, mesta in hiše utripajo v soju tisočerih luči, prevzema nas radost prazničnega pričako­ vanja. Ta mesec pa najtežje pričakujejo predvsem otroci, saj komaj čakajo, da jih drug za drugim obiščejo trije dobri možje: sv. Miklavž, Božiček in dedek Mraz. Prepričana sem, da jih mnogi poznamo le po imenu, ne poznamo pa dobro njihovega izvora in zgodovine.

sv. MIKlAVŽ Prvi decembrski obdarovalec, ki mu pri nas najpogosteje pravimo Miklavž, je sv. Nikolaj , ki je najbolj priljubljen svetnik v dobršnem delu Evrope. Otroke obiskuje sam ali s spremstvom (angeli in parklji) na predvečer svojega godu, ki ga ima 6. decembra. Strožji je od Božička in dedka Mraza, saj hodi ponavadi naokoli s spremstvom: parklji - pridne otroke nagrajuje, poredne prepusti kazni svojih hudih spremljevalcev. Skoraj vse v zvezi z njim je ovito v številne legende, njegova poglavitna lastnost pa je prijazna darežljivost. Sv. Miklavž je velik priprošnjik in čudodelnik, svetnik, ki prihaja iz teme zimske noči v svetlobo razkošnih mestnih hiš in preprostih kmečkih izb ter spet izgine v temi in nočnem mrazu. Nikolaj je vsestranska osebnost: je zavetnik ministrantov, otrok, bedi nad popotniki in romarji, je patron odvetnikov, sodnikov, trgovcev ... , pripomore pa tudi k srečni poroki, varuje pred vodnimi nevarnostmi in da dobimo nazaj ukradene stvari. Sv. Miklavž pa je tudi skrivnosten: imamo ga za škofa, vendar so poročila o njem vezana na legende. Rodil se je med letoma 280 in 286 v grškem mestu Patari, umrl je menda v visoki starosti 6. decembra leta 342 ali 351. Podoba Miklavža v današnjem času je takšna: čez dolgo belo haljo ima oblečen mašni plašč, na glavi nosi mitro, veni roki drži škofovsko palico, v drugi pa ima knjigo , v kateri z zlatimi črkami piše, kaj so počeli pridni otroci, in s črnimi, kaj so uganjali poredni, po izročilu pa mora

Triie dobri mož/e

imeti dolgo belo brado in bele rokavice na rokah . Najbolj poznana legenda iz njegovega življenja je ta: tri hčere siromašnega moža, kateri svojim hčeram ni mogel dati dote, je rešil sramotne usode tako , da je ponoči potisnil skozi okno tri kepe zlata ali tri mošnje zlatnikov. Od tod so v ljudski domišljiji nastala zlata, potem rdeča jabolka, zato sodijo z orehi vred, ki tudi pomenijo izobilje, med obvezne darove, ki jih dobri svetnik prinaša pridnim otrokom.

BOŽIČEK Praznovanje božiča se je začelo okoli leta 350 v Rimu, ki je za ta praznik izbral tudi 25. december. Božiček (angleški Father Christmas, ameriški Santa Claus oz. Kriss Kringle, nemški Christkindl), doma iz Grenlandiji ali Laponske, je simbolični starček, ki o božiču obdaruje otroke. Šege o Božič(ku) so povezane s Simboliko, ki se nanaša na dimnik (Božiček prihaja z darili skozi dimnik), ognjišče (nekoč je pomenilo središče domačije), ogenj (simbolizira življenjsko energijo, silo) in čevlje (v njih Božiček navadno pusti darila). Božička spremljajo na njegovi poti severni jeleni, pozneje je postal med njimi najznamenitejši jelen rdečenosi Rudolf. Božiček in njegovo spremstvo so oblečeni v značilno rdečo-belo-zeleno barvo, Božiček ima širok, dobrodušen obraz, rdeč nos, pa obilen trebuh. NAS GLAS - OBČ i NA VIDEM - DECEMBER 2004

Danes je Božiček postal znan in priljubljen predvsem po zaslugi reklam (tudi coca cole), filmov in televizije. Trgovine v ZDA so začele vpeljevati Božička v šestdesetih letih 19. stoletja, ta je pozdravljal otroke, jih jemal v svoje naročje in jim razdajal drobna darila. Iz Amerike se je kult Božička preselil tudi k nam.

DEDEK MRAZ Dedek Mraz je prišel na slovenska tla po politični liniji po drugi svetovni vojni, in sicer iz Rusije - tam ga ljubeče imenujejo ded Moroz. Dedek Mraz pa ni sovjetska iznajdba , kakor mnogi mislijo, pač je otroke obdaroval že v carski Rusiji, njegov izvor pa je še mnogo starejši. K nam prihaja kot "izvozni artikel" iz mrzle in oddaljene Sibirije: nosi belo kučmo, bel plašč , bele rokavice in enake škornje, ima dobrodušen obraz in dolgo belo brado, njegovo spremstvo so gozdne Živali, otroke pa obdaruje ob novem letu. V nagrajevanju je podoben Miklavžu, saj pridne otroke nagrajuje, ostale pa kaznuje. Dedek Mraz živi pri nas še naprej, kljub nekaterim "ideološkim" pomislekom. Kdo se namreč ne spomni otroške pesmice , ki pravi: "Siva kučma, bela brada, topel kožuh, zvrhan koš. joj, že prišel je med nas, stari dedek, dedek Mraz ... " Petra Krajnc (Vir: Damjan]. Ovsec, Trije dobri možje)

::::: ~~~ ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: Stran 3

--

Ob koncu starega in na pragu novega leta Le še nekaj dni nas lo{i do slovesa starega leta, pred nami so prazni{ni dnevi boži{a in novega leta. Sedaj je priJneren {as, da opravimo pregled nad na{rtovanimi in uresni{enimi cilji. Ob{fnski prora{un je velik okrog 740 milijonov, kar je vsekakor premalo za pokrivanje vseh obveznosti, ki nam jih nalaga država. Upam, da bo nova vlada obanam zagotovila ve{ denal~ja, saj bi tako lažje uresni{evali potrebe nas~ih ob{anov. KlJub teinu smo v tem letu za investicije in vzdrževanje cest namenili nad 340 milijonov tolarjev. Ena od večjih naložb je bila obnova osnovne šole Leskovec, obnova cestne inji'astrukture, izgradnja, javne razsvetljave, projektne dokumentacije ter kanalizaCije, ob tem pa smo uresni{ili tudi vse na{rtovane programe KS, le preplastitev pri vas~kem domu Pobrežje se prenese v naslednje leto, prav tako pa tudi odsek ceste v Skorišnjaleu in izgradnja vodovoda, ki jo načrtujemo ponovno v letu 2005 Pri izgradnji odsekov cest so svoje deleže prispevali ob{ani, ponekod tudi 50 %, za kar se vsem prav lepo zahvaljujem. Ce bomo v taki smeri nadaljevali tudi prihodnje leto, bomo knlJse odseke hitreje tudi kon {ali. Sam nam re{ menim, da bomo 11'lOrali pristopiti tudi k temu, da se ne/eoli/:w skrajsea {as no{ne osvetlitve po naseljih, saj bi tudi s tem prihranili nekc~j dena1fa. V obani imamo narejenih že veliko metrovjavne razsvetljave, samo letos smo razsvetljavo pove{ali za 70 luči. Stro,i[ki tokovine in vzdrževanja pa niso majhni, zato jih bo potrebno zmanjšati. Režijski delavci so s/eozi vse leto urejali na,iia cestis~{a, nabrežine, zelenice, pokopališ{a in opravili še veli/eo del, ki so potrebna za urejenost občine. Veliko dela so opravili tudi pri izgradnji javne razsvetljave in zimske službe. Z zadovoljstvom lahko trdim, da nismo zapostavljali družbenih dejavnosti, socialne varnosti, prevoza naših otrok, požarne varnosti, varstva ter skrbi za socialno šibl:c,e in ostarele. Do vseh smo bili pozorni in jim namenili potrebna sredstva za njihovo delovanje. Novo leto se bliža zelo hitro, s tem pa tudi nove naloge, ki bodo ponovno zahtevne. Vedno je tako, da si vsako leto želimo ve{ novih pridobitev, postavljalno si višje cilje in naloge, vse skupaj pa je povezano z na,i[imi potrebami. Pri vsem tem je pomembno, da sInelo načrtujemo, si zaupamo in takw tudi rezultati ne bodo izostali. V začetku prihodnjega leta se bomo lotili priprave plana investicij .za leto 2005 Skupni programi so vodovod v Halozah - v naslednjem letu so v programu vasi Skori,i[njak, Gradišče in Dolena. Za omenjene projekte bo svoj delež prispevala država za primarni vod, za sekundarni vod pa moramo zagotoviti denar iz občinskega proračuna. Druga ve{ja investicija, ki nas {a/:c,a, je izgradnja vrtca v Vidmu, pri tem pa s~e čakamo sklep šo!sl:c,ega ministrstva. Aktivnosti nadalJujemo pri izgradnji kanalizacije, zagotoviti moramo sredstva za odkup gramoznice v Lancovi vasi, prav tako pa uresni{ujemo nakup opreme požarne varnosti, ureditve pokopališča v Vidmu in Leskovcu. V sprejetem proračunu za leto 2005 pa so že zagotovljena sredstva za vse dejavnosti, ki so bila v letošnjem letufinancirana iz proračuna; tudi v prihodnjem letu bodo približno enaka. Občini Viden7 je bila že pred ustanovitvijo leta 1994 storjena krivica, saj so nas takratne oblasti skupne občine Ptuj izrinile na rob umetnega jezera ob reki Dravi ter nam s tem odtrg,ale del prora{una iz tega naslova. Zamislimo si, koli/:c,o ve{ bi lahko postorili, {e ne bi bili prikrajšani za ta denar. Toda to so grenki spomini, moramo se sprijazniti z realnostjo, to je manjŠim prora{'u nom, in z njim narediti, kar se narediti da. spoštovane občanke in občani! Ob koncu leta vam želim izreči iskreno zahvalo za sodelovanje in za prispevek k razvoju naše občine. Zahvaljujem se tudi občinskemu svetu, vsem delovnim telesom, javnimi zavodom, c'1anom sveta KS, društvom, poslovnim partnerjem, župnikoma - gospodu Emilu Križanu, njegovim sobratom, in župniku gospodu Ediju Vajdi - in vsem vam, ki ste dajali pobude, izražali zamisli in želje. Še posebej se zahvaljujem za pristno sodelovanje občinski upravi ter delavcem režijskega obrata. Ob novem letu si želim, da bi nam bili naklonjeni sreča, zdravje, medsebojno spoštovanje, ljubezen v družini in da bi bili vsi skupaj ustvarjalni. Vsem skupaj voščim vesele, blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto! Vaš župan Friderik

NAS GLA S - 013CT NA VIDEM - DECEivlB ER 2001j

Bračič

--

Stran 4

============================~--

KONEC LETA - ČAS ZA PREGLED OPRAVLJENEGA DELA V LETU 2004 Vsak človek si ob začetku leta v življenju zada dolgoročne in kratkoročne cilje, doma in na delovnem mestu. Ali jih uresničimo, pa je v veliki meri odvisno od nas samih ali pa od skupnosti, v kateri delujemo. Za dosego ciljev na loka lnem po dročju je potre bn a d o ločena strategija razvoja obč in e, ki jo je na zače tku le ta s pre je l obč in s ki svet kot del razvojnih programov p rorač un a

o b č in e

Videm za le to 2004 in 2005 . Na ko ncu se seveda vpraša mo in odgovorimo davko-plačevalcem , ali smo v upravi ures ni č ili zad ane naloge, ki nam jih je nal aga lo izvrševa nj e pro rač un a o b č in e in sk lepi sej sveta. Na dzorni odbor o b č in e Videm se je v letu 2004 sesta jal vsake tri mesece in pregledal realizac ijo p ro rač un a o b č in e s p la niranimi p osta v kami. Iz njiho vih p o roč il izhaja , da je župan z o b čin s k o u pravo izvrševa l skle pe sej obč insk ega sveta, tako d a so bili vsi programi na pod ročju investicij rea li zirani. Svet obč in e Vid e m se je v letu 2004 sestal sedemkrat. Z gotovostjo la hko trdimo , da je spreje l več in o od lo kov in prav ilnikov za področje izvrševa nj a proračuna in d elova nja o b č in s k e uprave na nas le dnjih podro čjih: d ru žbe ne d ejav nosti, gospodarstvo , kme tijstvo in turizem , okolje in prosto r. Pa p og le jmo, kakšne prid o bitve je obč ina Videm dobila skozi skupne p rograme in programe Krajevnih skupnosti v letu 2004: Na p odročju rav nanja s čl oveškimi viri , ki je tudi ede n od prio ritetnih p o dro č ij v regionalnem razvojne m programu , smo zagotovili ustrezne standard e za ra zvoj predšol ske in osnovnošolske vzgoje v p odru ž ni č ni šoli v Leskovcu. In vesticija , ki je bila 60 % sofinancirana iz dodatnih sredstev prora č una RS nas je stala cca. 210 mio sit. Vs i lahko danes ugotavljamo , da so investicije v podro čje šo lstva, znanosti in športa tiste, ki nam ne posredne do nosnosti ne prinašajo . Prinašajo pa p osredno , to pa je razvoj kraja, nova delovna mesta , predvsem pa prinašaj o mladim boljše pogoje za spre-

je manje znanosti kot dob re vrline č l ove­ ka. Naslednje podro čj e, ki se razprostira na 80 km' obč in e , je v upravi organizirano kot oko lj e in prostor z d e lovanje m režijskega obrata. Za radi dejstva , da ob čina Vide m oziroma njen proračun živi od finan č n e izravnave, ki jo dol oč i drža va za zagotavljanje najnujnejših izvirnih na log o b č in e , se tudi v upravi vprašamo, kako zagotoviti č im več sredstev za razvoj Krajev nih skupnosti v ob č ini. Za le to 2004 lahko trdimo , da smo kar 48 % proračun a usmerili v razvoj in blagostanje njenega p reb iva lstva . Če op ravim o pregle d strukture pro ra č un a, lahk o ugotovimo, d a so bile posta vke v vre dn osti 46 mio name nj ene vzdrževa nju loka lnih cest in jav nih poti , v vrednosti 20 mio sit za izgradnj o kanalizaCijskega omrežja iz ta kse za o bremenjeva nje vod e, izgradnjo ja vne razsvetljave v vrednosti 20 mio sit, za re konstrukcijo in mode rniza cijo cest v višini 23 mio sit. P odro čj e ra zvoja smo v letu 2004 zaznamovali tudi z izdelavo projektne in investicijske dokumentacije za na sle dnj a podr oč ja: izgradnja vodovodnega omrežja , vrtca v Vidmu , izgradnja kanalizacijskega omrežja . Hes p a je, da vsi p o udarjamo, da je potrebno spre me niti za kon o financiranju o b č in in s tem poveza no polnj e nje pro ra č una. Ve ndar pome ni fin a n č na osamosvojitev o b č in e vedno večje dajatve , ki jih mo rajo prispevati o b ča ni. Vsi se za vedamo , da je država na o b č in e prenesla na loge, vendar ni zagoto vil a njih o vega fina nciranj a . Manjka nam seve da druga raven lo kalne sa mouprave, to je pokrajine . Decentralizacija državne uprave je prinesla to sa mo v področj e institucij, ne pa v p o dročj e fiskalne dece ntraliza cije. Na koncu se seveda vp rašamo , kako p o te m o ptimira ti prora čun o b č in e Videm , da bo mo vs i zad ovoljni. Potrebno je pripraviti strateške cilje, kate rih posledica mo ra biti , da se v proračunu pripravijo sredstva za razvo j in zagotovitev no~ih d e lovnih mest skozi obrtne cone, ra zvoj turizma in ma lega gospodarstva. Pre dvsem pa si na po dlagi problemskega stanja zasta viti hipo teze in v študiji ra zvoja o b čine odgovoriti na s l e d e ča vprašanja: - Ali je transparentnost proračun a pogoj, NAŠ GL~S - OBČi NA VIDEM - D ECEMBER 2004

d a lahko dvigne mo prihodke o b č in e? - Ali bench marking omogoča uvedbo optimalnega p rorač un a občin e? Ali proje ktni pristop zagotavlja večj e lastne prihodke prorač una , ke r mora biti pre dsta vlj e n m o del fiskaln e d ecentra lizacije v celi obč ini? Strj e nih je nekaj povzetko v ures niče n ega stanja in nekaj razmišlja nj za prihodnost in že smo na p ragu le ta 2005. Za dovoljni ali ne, če smo za le to starejši, zrelejši ali modrejši, p resodite bralcii

Dragi občani in občanke, jaz in vsi moji sodelavci vam ob bližajočih se praznikih pošiljamo naslednje misli:

"Ker v vsakem se letu nam vedno mud i, ustavite čas vsaj za praznične dni, naj leto se stam tedaj poslovi, s seboj pa odnese vse vas'e skrbi." Darinka Ratajc

AKCIJA ODVOZA "STARIH BREMEN" IZRABLJENIH MOTORNIH VOZIL Spoštovani občani! Videm v okviru izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z izrablje nimi m o to rnimi vozili , Ministrstvo za okolje, prostor in ene rgijo in po djetje Wolf cI. o.o., organizirajo akcijo odvoza "starih bre men ", to je izrabljenih moto rnih VOZil , odjavljenih iz prometa pred 1. 5. 2004. Gle de na to, da akcija že poteka, vas prosimo, da o lokacijah, znamki in barvi izra bljenega vozila obvestite obči nsk o upravo , mi pa vas bomo pravoča s no obvestili o odvozu le teh. Opozarj amo vas, da ne puščate izrabljenih vozil na lokacijah, ki jih ne bi predhoclno določil a občinsk a uprava. Zadnji rok za prijavo se podaljša do konca MARCA 2005. Vabljeni ste vsi obča ni, da se vključite v "AKCIJO ODVOZA IZRABLJENIH VOZIL", v kolikor so vam v breme in se jih želite znebiti. Občinska uprava Obči n a

-~ -~.:. ===============================

Stran 5

-

BRANKO MARINiČ IZ POBREŽJA POSLANEC DRŽAVNEGA ZBORA Poslanec, ki je uspešno shodil

Še se spominjate letošnjih jesenskih državnozborskih volitev? Nadvse zanimivega razpleta na politični sceni? Zmage Slovensko demokratske stranke in izvolitve našega občana Branka Mariniča iz Pobrežja za poslanca Državnega zbora? Zagotovo! Za nekatere velika, morda ne tako zelo pričakovana zmaga, za drnge presenečenje, za nekatere pa tudi poraz. A volitve so zdaj mirno, Državni zbor se je sestal že na nekaj izrednih zasedanjih, dobili srno novo vlado Janeza Janše, znani so novi ministri in ministrica. Kaj neki pa v parlamentu počne naš novo pečeni poslanec? Kako se znajde v veliki parlamentarni dvorani, kako mu uspeva zbirati izkušnje in kako odgovorno delo ga čaka v prihodnje? O tem in še o marsičem drngem srno poklepetali z Brankom Mariničnem venem od prostih dni v tednu, ko je bil doma, v Pobrežju.

Zakaj sploh kandidatura na državnozborskih volitvah? Od kod ta želja? Branko Marinič: "Sama kandidatura za poslanca državnega zbora (DZ) v vrsta h SDS, ki je bila zelo usp ešna, je d e lo kar ne kaj let. Za mano je del življ e njskega obdobja , kjer sem bil ved no ne kje a ktive n; v raz l i čnih o dborih, dru žbe no po li ti č nih organizac ijah , KS , v raz li č nih društvih. Vse skupaj je nastajalo v me ni dalj časa, kar nekaj let, nenazadnje so tu kaj pomembne lokalne volitve za župana . Dvakrat sem bil kandidat za župana videmske občine, ko pa vidiš pozitivne uspehe, ko se povzpenjaš po lestvici, ko se dviguje in raste tudi tvoja po liti č n a stra nka , potem je to tisto , kar sešteješ ob koncu in sesta viš nov cilj.

Preprosto povedano - hrepen iš po novih izzivih ."

"ZAUPANJE SDS NA VOLITVAH - ZA NAS ZDAJ VELIKA OBVEZNOST DO SLOVENK IN SLOVENCEV" Kako se spominjate osrednjega dneva volitev? Kako ste vse skupaj spremljali in kakšni občutki so vas dajali takoj potem, ko so vam sporočili, da ste zagotovo v novi parlamentarni sestavi? Branko Marinič: "Še danes mi zveni v glavi - in verjetno bo tako do konca Življenja - naša zmaga. Iskrena hva la vsem tistim , ki so m e podprli , vse m tistim volivkam in volivcem, ki so za upali SDS . Stranka se je leta in leta borila , delovala v opoziciji in pozitiven rezultat na volitva h je pra v tako za upanje volivcev, ne ne hnega prizadeva nja , da bi stranka , ki je delovala v opoziciji, posta la vodilna. Zaupanje , ki smo ga d o bili na volitvah , je za nas in za me osebno vel ika obveznost, oddolžitev vsem , ne glede na to , kdo je koga voli!. Zda j smo mi na poteZi, da državljano m in državljankam pokažemo in dokažemo, da smo sposobni storiti ne kaj, kar bo boljše za Slovenijo , za Slovence in Slovenke." Čestitk je bilo mnogo, prihajale so od vsepovsod. Kaj pa tista, ki bo vam ostala najbolj v spominu? Branko Marinič: "Verjetno mi bo ostala v lepem in nepoza bne m spominu čes titk a vseh tistih moj ih najbliŽjih, kajti pri volitvah nisem b il sam. Imel sem ek ipo , vodja volilnega štaba je bil predsednik občinskega o dbora SDS Vid em Stanko Simonič , zraven so sodelovali mnogi prijate lji in znanci , ki so strnili vrste in bili nenehno ob meni , me vzpodbujali. Rad povem , da so šli od hiše do hiše, od vasi do vasi. Ko smo zveče r strnili vrste, ko so prihajal i prvi podatki o tem , da smo zmagovita stranka , pa ko še ni bilo zna no, ali sem izvolje n v DZ , so mi mnogi, tisti najbližji, že čes titali. Vidim jih kar po vrsti, ko so prihajali do mene , v dom ač i vaški gostilni, kj e r smo prosla vili tudi zgodovinski dogod ek za kraj, obč in o Videm, za ptu jsko regijO in širši slovenski prostor. Trije poslanci iz 8. volilne e note, 9. , 10. in Il. volilnega okraja - to je več kot uspeh. " NAŠ GLAS - O U ČINA V I DE ~ I - DEC.E,\ II1ER 200",

SLOVO OD SLOVENSKIH ŽELEZNIC, PREDNOST IMAJO NOVI IZZIVI Kako pa je to sprejela vaša družina? A zdaj na vas gledajo kaj drngače, ker ste pač poslanec? Branko Marinič: "Družina je temelj, ki mora biti ob tako pomembni od l oč itvi zrave n. Skupa j smo se dogo varjali , pogova rj ali , skupaj smo se pripravljali na zmago ali na poraz, kajti pomembno je , da se to dogovoriš tudi v dru žinskem krogu. Optimizem , ki nas je navd aja l vse po vrsti, je bil pozitiven , ob tem pa smo rač unali , da bo SDS zmagova lka teh volitev, ni smo pa si upa li na g las razm išljati, kaj pa če vendarle dobimo dovolj g lasov za izvolitev v DZ. To smo zače li ugotavljati šele na dan vo litev , tam okrog 21. ure , ko so prihajali prvi pomembni rez ultati. Dru žina se je veselila sk upaj z mano." Zanimivo pa bi bilo slišati, kako so na vaš uspeh odreagirali v Slovenskih železnicah, kjer ste bili zaposleni dolgo let in zadllja leta tudi na precej odgovornem mestu? Branko Marinič: "Skoraj 30 let delovne dobe v tako ve liki družini kot so Slovenske železnice . Moja pripadnost, nenazadn je tucli strokovnost, ki sem jo v vseh letih d ela pridobil na železn iCi, je dolga moje poklicne poti. De lal sem ma rsikaj; od tistih najbolj preprostih , pa do precej za htevnih, strokovnih d e l, še posebej v zadnjih nekaj letih. Železnica mi je ved no dajala nek nap redek, zato sem tudi hva ležen organizaCiji , v kateri sem se ka lil , in morda je to tudi delč e k uspe ha državnozborskih volitev. Bil sem v podj etju, ki je vseslovensko , preko železni ce sem bil marsikje , tudi v ·tiJ]ini. Zdaj se sem sprejel no v izziv. Nisem se težko l oč il od železnice, kajti zavedam se, da je funkCija poslanca DZ volje na funkcija in je časov no omejena na štiri leta. Zagotovil sem si vse potrebno, da se po štirih letih dela v DZ lahko vrnem na železn ico , na tisto mesto, s kate rega sem zda j odše!."

PRVI DNEVI V PARLAMENTU Branko Marinič: "Po eni strani se smejim sa mem u sebi, po drugi pa je tako, kot je. Ne more m mimo dejstva, da sem

-

Stran 6 so to v tem časov n e m o bdo bju k l ju č n i od bori , ki bodo imeli veli ko opraviti z lokalnimi skupnostmi in prav v njih bom poskuša l tudi naj več delovati . Zadovolje n se m, da mi je uspelo to , za kar sem se tru d il, kar pa ne pomeni, da se ne bi smel ude leževati sej drugih od borov in komiSij. Trudil se bom, da bom zme raj v tistem o dbo ru ali komisiji, ko bo le-ta obravna va la pomembne te me, ki se nenazadnje nanašajo na dobro Slovenk in Slovencev, in kjer bi mo rda moja prisotnost lahko vpli va la, da se stvari uredijo v pozitivnem smislu ."

"ŽELIM PRITI V STIK Z VSEMI ŽUPANI IN ŽUPANJO" Župani na Ptujskem veliko priča-

Spre/em pri županu

občine

Videm Frideriku

Bročiču

Foto SM se že p rv i č v labirintu, tako pravimo državnemu zboru , vrte l v krogu in d va krat prišel na isto mesto . Želel sem najti izhod. Prvih korakov .v DZ se še ka ko dobro spo minjam, ko t doj e nček , ki sta ga pripe lja la d va izkušena poslanca Miroslav Luci in Franc Pukšič. Skupaj z njima sem shodi l, za kar sem jima hvaležen , zdaj pa , ko sem na svojih nogah, pa si prizadeva m , d a sem č im manj odvisen o d drug ih, d a ra zm išlja m po svoje, te r da to prepl ete m s tistim , kar po trebuj ejo ljud je, ki so me p osta vili v DZ. To je tud i moja obveznost, dolžnost in nenazadnje č ut odgovornosti, da se o ddolžim vse m tistim , ki so m e tj a poslali ." V medijih smo veliko slišali okrog tega, kje bo kdo sedel v parlamentu. Vi ste svoj sedež dobili v zadnji vrsti. Zadovoljni? Branko Marinič: "Seved a sem zadovo lje n , sa j navsezadnj e v pa rlam e nt nisem šel z ambicijo, d a bo m že v prvem mandatu za pustil sedež poslanca in se povzpel na min istrski sto l ček, to je seved a ilu zij a. Na jprej sem mo ra l splo h do jeti , da sem poslanec, zd aj bom lah ko v poslanskih kl o peh nabira l d ragocene izkušnje. Če bo moja po li t i č na pot uspešna , bo m svoje cilje prav gotovo zastavil za d osega nje višjih po ložajev, zaenk rat pa ne razmišlj a m o kaki pomembni funk ciji. Zadovolje n sem že, da sem poslanec, da sem se prebil v delovna telesa DZ, v odbore, kjer bom najlažje d osega l cilje za lju d i, k i jih zasto pa mo Še le potem bom la hko postavil višje cilje, vendar vse v mejah mo je zmožnosti in sposobnosti ."

Prvi dnevi, zdaj tudi že prvi tedni v parlamentu .. . Kako vse skupaj izgleda v vaših očeh? Branko Marinič: "Najp rej je potrebno vedeti, ela de lo poslanca ni ča sovno o mejeno. V ša li povedano - poslan ec je 24 ur v službi ljudi, če pa se o bravna vajo po membne zad eve, p a še kako uro d lje . V dneh, ko se postavlj a nova vlada (vmes je bila nova vlada že imeno vana!), so pred na mi za htev ne naloge. Nena zadnje je to tudi odgovo rnost pred volivci, da bo mo glasova li za tako vlado , k i bo po m e ri ljudi , a mpak sem pre p ri čan , da je toliko ra z li č nih interesov in želja , da bo no va vlad a za mnoge nesprejemljiva . Zdi se mi po membno poudariti še novost, ki jo je pred sednik vlade Janez Janša postavil kot šč i t dobrega dela - e ti č ni kodeks vse h p redstavnikov, ki bodo v vladi . Vlada bo mo rala dajati vzgled v najširšem pomenu besede , vzgled raCionalnega vedenja in to se mi zdi zelo pomembno . Le tako se ne bomo s rečeva li z interpelac ij ami ministrov. Poslanca Mariniča bomo srečevali tudi na nekaterih sejah odborov DZ, torej ne samo na zasedanjih parlamenta. V katerih odborih ste dobili priložnost? Branko Marinič: "Imel sem željo , da bi de loval v tistih odbQrih in komisijah , preko kate rih bi najlažje ures ničeva l naloge in cilje, ki sem jih v tem lo kalnem okolju zastavil. Ime l sem to s reč o , da sem priše l v tri p o mem bne o dbore: od bor za promet, odbor za kulturo , šolstvo in špo rt ter v odbo r za lo kalno sa moup ravo in regiona lni razvoj. Zame NAŠ GLAS - OBČ i N A VIDEM - DECEMBEH 2004

Čestitko župana v znak dobrega sode/o-

vania kujejo od vseh treh poslancev. Kako si predstav ljate sodelovanje na lokalni ravni, še posebej pa sodelovanje z vodstvom občine Videm? Branko Marinič: "V lokaln e m smislu p o kri vam in sem za dolžen za obč ine K idričevo, Majšpe rk, Žetale, Podlehnik , Videm, Gorišnica in Zavrč, in tega mnogi ve rjetno niti ne vedo. SkUjXlj to rej 7 o b č in na Dravskem polju in v Halozah . Za da l sem si že cilj , da pridem v ko ntakt z vsemi župani in županjo, d oslej pa je bil o to najlažje pre ko kolegija županov , k i se vsa k prvi po ne deljek v mesecu s reč uj e na Ptuju. To s re ča nj e je bil o prema lo, zdaj si bom vze l čas in obiskal vse o b č in e, želim pa si, da me vod iln i sam i seznanijo z vsem i aktualnimi p rojekti, ki so v p reteklosti in sedanjosti pome mbni . Več kot bom ime l te h inform acij, bolj bom lahko dela l in se trudil v tej sm eri , kar pa ni le moja odgovornost, ampak je tukaj prisotna tudi o dgovornost županov in županje, kako me boelo seznanja li z vsem potrebnim v smislu napredka. Zd i se mi zelo pomembno , d a se bodo mo rali vsaj nekate ri bolj potruditi , da me bod o sproti sezna njali , kajti sa mo tako bom lahko več storil za dobro p osame zne obč in e .

==~============================== Zelo vesel pa sem bil , da m e je le ne kaj dni po k o nča nih volitvah župa n Vidma Friderik Bračič z občinsko upravo prijazno povabil na spre jem in mi pripravil kompl e te n spise k proj e ktov , ki jih obč in a Vid e m trenutno p e lje. To se mi je zd ela e na o cl boljših potez . Kakšen poslanec želi biti Branko Marinič?

Branko Marinič: "... Veliko raz mL~ lj a m o te m. V parlamentu ugotavlja m , da so ko legi iz pre te klosti iz vrst m oje stra nke prep ri ča ni , d a še zmeraj d e luj e jo v opoziciji , kar pa n e drži. SDS je da nes vod ilna stra nka, absolu tna zmagova lka minulih državnozborski h , in tega se m o ramo zavedati. Delova nje poslanca v levici je bistve n o težje o d de lova nj a v clesnici, posebej če se zaveda m o , ci a je seda j v o poziciji p osla nska skupina , ki

ima bogate, bogate izkušnje, pa znanje iz pre te klosti. Veliko krat bo mo morali trdo delati, da bomo v pa rl a me ntu našli skupe n jezik , cia bomo o dlo ča li o tistih pome mbnih zakonskih d o kumentih , ki bodo dobri za vse držav ljan e, ne glede kateri politični opciji posla nec pripada. Pa rlament pa je prostor, kje r se krešejo raz li č n a po liti č n a in mnoga druga vpraša nja. A ta ko tucli spre je mam; brez za m e r, užalje n osti, če ti na primer kdo pove resnico ali ne resnico . Potem je tre ba zbrati argume nte in oclgovarjati v prid sebi ter inte resom, ki jih zagovarjaš." Vstop v novo leto 2005 bo zagotovo drugačen. Želje, misli ob tem ... Branko Marinič: "Zdi se mi , cia prihaja e no najpomembne jših le t v m oje m življe nju. Leto 2004 bom za klju č il z veliko

Stran 7

--

p ozi tivnega optimizma , z veliko zmago in d oseženim cilje m v moje m osebnem, pa tudi dru žbe n e m življe nju. Zdi se mi , da bo v le tu 2005, pa vseh naslednjih le tih ci o ko nca mandata, moja n a j večj a želja in odgovornost pred volivci ta, da bi d e l če k tega, kar sem imel v načrtu že vrsto le t in za kar sem se mnogokrat tudi izp ostavljal, d osegel. Le tako bodo ljudje sp oznali , ci a sem b il uprav i če n e njihove volje , glasu , ki so mi ga na menili. To bo za m e najv ečj i uspe h v 2005 in še v prihodnjih le tih. Tako kot sebi in moji družini, pa želim tudi vsem občankam in občanom uspešno, zadovoljno, predvsem pa zdravja polno novo leto 2005." Tatjana Mohorko

INFORMACIJSKA TOČKA ZA STRUKTURNE SKLADE V sklopu Lokalnega pospeševalnega centra Haloze deluje INFORMACIJSKA TOČKA ZA STRUKTURNE SKLADE EU, ki zagotavlja inj'ormiranje in obveščanje vseh potencialnih končnih prejemnikov in splošne javnosti o strukturnih skladih in izvajanju Enotnega programskega dokumenta za obdobje 2004-2006 na območju Haloz. INFORlV[ACI]SKA TOČKA ZA STRUKTUENE SKLADE vam zagotavlja: vsa info rmativna gradiva, dokum e nte in druge s plo.~ne informacije v zvez i s p o m očj o iz strukturnih sklad ov te r Eno tnim program skim d okume nto m za Slove nijO; info rm ac ij e o o bj avlj enih jav nih razp is ih ; os novno info rmacij sko in svetova lno pomoč ;

odgovore na konkretna vpraša nja o postopkih pridobiva n ja in po ra b e sredstev strukturne politike . Kmetje, ki razmišlja te o investicij i na kme tiji , podjetniki, manage rji, k i p lan irate in ves tic ije , za p oslovanje n ov ih delavcev, izobra ževanje , podj e tniško svetova nje, vabimo vas, da pride te v Loka lni pospeševa lni center Ha loze, d a se pogovorimo o vaših pianih in vam svetuje mo . Raz pisi za kme tij stvo so že napoveda ni in imate dovolj časa, da s i p ripra vite vso potrebno dokumentacij o , ki se za hteva za razpis . Vablje ni ste tudi predstavniki obč in , društev in vsi ostali , d a se oglasite pri

nas. Pozan imajte se, iz kate rega vira la hko dob ite sofin an ciranj e za vaše ide jel Informacij e v o kviru Info rmacijske točke so brezp l ačne in osnovn o svetovanje v okviru Loka lnega pospeševalnega centra Haloze je brez plač n o l Informacije so na voljo na telefonski številki 02/795 32 OO , po faksu 02/95 32 03 , e le ktron s ke m naslovu info@ halo. si ali na sedežu LPC Haloze , Cirkulane 56, 2282 Cirkul an e . Informacij e o akt u alnih ra zpisih so o bj avlj e n e na sple tnih stra n e h www.halo.si. Kontakta oseba: Andreja Gojkošek. Projekt sofin a ncira Evropska unija.

Kaj je Enotni programski dokument 2004-2006 in kaj so strukturni skladi Evropske unije? ENOTNI PROGRAMSKI DOKUMENT 2004-2006 (EPD) je akcijski razvojni na č rt ES za obdobje 2004-2006 , ki dolo č a , ka ko bo Slovenij a doseg la strateške ra zvojne smo tre in cilje. To je skupni program Slovenije in EU, sa j bosta obe kot partne rici sodelovali v njegovi izvedbi in finall ciranju. EVROPSKI SKlAD ZA REGIONALNI RAZVOJ (ESRR) pre dstav lj a osrednji finančni instrume nt za zm a nj ševa nje razlik v gospodarski razvitosti evropskih regij. Sredstva so namenjena sofinan cira nju produktivnih investicij, investicij N AŠ GLAS

O BČiNA VI DEJ\I - DECEJ\ IUER 200--1

v infrast rukturo te r zdravstvo in izob raževanje . Poseben p o ud a re k je tu d i na podpori malim in s re dnj e ve li kim poveza nim podj e tj e m , ki v loka lne m okolju lahko zagotov ijo nova d e lov na mesta in spodbudno vpliva jo na razvoj celotne regije . EVROPSKI SOCIALNI SKlAD (ESS) je na jpome mbne jši finan č ni instrume nt za podporo izvajanja Evrop ske strategije za p oslova nj a in ima najdaljšo tradicij o m e d strukturnimi skladi. Cilj ESS je pospeševa nj e za poslova nj a, ra zvoja č l ovc.š kih virov in trga d ela , vsež ivlje njsko izobraževa nje in sistemi izpop o lnjeva nja , p re mostitev ekon omskih in socia lnih razlik , e na kovredne možnosti za pos lo va nja moških in žensk. EVROPSKI KMETIJSKI USMERJEIN JAMSTVENI SKLAD VALNI (EJKUS) je ede n največjih stru kturn ih skladov EU, sredstva pa so namenjena živil s ko predelo va lnim podjetjem , kme tijskim gospod arstvom, zd ru ženjem kmetov, p ašnim skupnostim ter lastniko m gozdov za izboljšanje predelave in trže nja kme tijskih proizvodov , naložbe v kme tijska gospodarstva in dive rzifikacijo kme tijskih deja vnosti ter in vesticij e v gozdove za izb o ljša nj e gospodarske in e kološke vredn osti gozdov. FINANČNI INSTRUMENT ZA USMERJANJE RIBIŠTVA (FIUR) je name nje n prilagaja nju ribištva in ribogojstva na omeje ne ri bolovne vire in sprem inj a j oče se za hteve trga.

-

Stran 8

=========~~-

IZGRADNJA JAVNE KANALIZACIJE IN OBJEKTOV ČiŠČENJA ODPADNIH VODA V OBČiNI Dejavnost odvajanja in Clscenja odpadnih voda je področje, ki ima v razvitem, ekološko osveščenem delu sveta vedno večji pomen. Med razvita področja lahko štejemo vsekakor tudi našo državo, kjer se problemov zavedamo, jih razumemo in jih s sistematičnim pristopom želimo rešiti. Žal so v razvitosti in zmožnostih znotraj naše države velike razlike, kar pa ne pomeni, da tudi v manj razvitih delih ni potrebno preprečiti onesnaževanja. Ljudje, ki živimo v manjših naseljih, na območjih, kjer gostota poselitve ni primerljiva z mesti, smo v stalnem stiku z naravo, smo z njo povezani in od nje v marsičem odvisni, zato jo želimo ohraniti neokrnjeno tudi za bodoče rodove. Kma lu po o dl očitv i , da želimo postati enakopravna č l a nica Evropske unije, smo spoz nali , da bo potreb no na področj u va rstva o kolja in znotraj tega na ožjem področju odvajanja in č i ščenj a odpadnih vod nadoknad iti zaostanek. Na jprej smo se lotili zakonodaje , ki je bil a do sprejetja naše države v EU že popoln oma usk lajena s p redpisi držav č l a nic. Najpomembnejši akti , k i trenutno urejajo odvajanje in č išče nj e odpadn ih vod pri nas, so: 1. Za kon o varstvu okolja (Uradni list RS št. 41104) 2. Za ko n o voda h (Uradni li st RS št. 67/02) 3. Uredba o taksi za o breme njeva nje vode (U radni list RS št. 41/ 95), ki jo je nadomestila Uredba o okoljsk i dajatvi za o nesna ževanje okolja za rad i odvajanja odpadnih vod a (Uradni list RS št. 123/ 04) 4. Uredba o emisij i snovi in toplote pri odva jan ju odpad nih vod a iz virov onesnaženja (Uradni list RS št. 35/ 96, 21 / 03) 5. Uredba o em isiji snovi pri odvajanju odpadn ih vod iz komunal nih čis tilnih naprav (Uradni list RS št. 35/ 96 , 90/ 98, 31/ 01) 6. Pravilnik o prvih me ritvah in obratova lnelll mon ito ringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS št. 35/ 96, 29/ 00 , 106/ 01) 7. Uredba o vnosu neva rnih snovi in rastlinskih hran il v tla (Uradni list RS

št. 68/ 96) 8. Ured ba o em isiji snovi p ri odvajanju odpadnih vod iz malih komuna lni h č i s tilnih naprav (Urad ni list RS št. 103/ 02) 9. Pravilnik o o d vaja nju in č i š čenju kom una lne odpa d ne in padavinske vode (Uradni list RS št. 105/ 02, 50/ 04) . S sprejetje m p redpisov smo reši li le p rvi de l naloge, do izvedbe obje ktov pa je še dolga pot. Izvedba javne ka naliza-cije je prav gotovo e na od najdražjih investicij v komunalno infrastrukturo . Trase ka nalov najpogosteje poteka jo po javnih površinah , to je cestah. Razlogi so vsaj trij e, in sicer: - o biča jn o je poselitev na obeh straneh cestišča,

- potrebe n dostop do revizijskih jaškov za radi rednega vzdrževanja , - za polož itev cevovodov na p arcelah v privatni lasti je potrebno podpisati z lastniko m pogod bo o slu žnostni pravici in jo overiti pri notarju. Še ved no so pogosti prime ri posameznikov , ki ne dovolij O izvedbe kana lov po svoj i zemlji, kar ogrozi izvedbo na celotni nada ljnji trasi. Ža l so v nase ljih v cestišču običajn o položeni tudi drugi infrastrukturni vodi in tako se o b izvedbi kanaliza cije (k i se po laga praviloma najgl oblje) poškod uje in za menja mnogokrat tudi vodovod, e l e ktričn e kablovode , te lekomunika cijske vode in obnavlja ces ti šče. K znižanju cene izvedbe lahko bistveno pripomore kva litetno izde lana dokumentacija. Predvsem je pomembno, da se prič n e pripravlj ati d ovolj zgodaj pred predvide nim p ri četkom izvedbe . Na podlagi projektne d oku m e ntacije se ugotovi predvidena vrednost izvedbe objektov, pripravi investicijska dokumentacija , nakar se pr i čne borba za zagotovitev sredstev. Če želimo za sofinanciranje pridobiti tudi sredstva države (ta ksa za o bremenjevanje voda) , je potrebno sprejeti še obč i nske akte, to je obč inski Odlok o o dvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda, Obč in sk i operativni program odva janja in č išč e nj a kom unalne odpadne vod e, ki mora biti usklajen z državnim programom, in izbrati izvajalca javne slu žbe odvajanja in č išče nj a odplak v obč ini . Na podlagi omenjen ih dok umentov se izvedbo obje ktov in NAŠ GLAS - O BČ i NA VIDBI - DECE1\IUER 2004

naprav predvidi v razvojne programe občin.

Ko imamo vse navedeno , je potrebno slediti ja vnim razpisom in biti dovolj vztraje n , da se pridobijo v nekem de ležu ne povratna sredstva ch-žave , razliko pa pokriti iz obč in skega proračuna. Občine se ob i čajno od l oč ij o, da d e l sredstev za investicije pridobijo od b o dočih uporabnikov objektov in v ta namen sprejmejo obvezno e nkratno p l ačilo prispevka za priklju č itev na javno kana li zacijo. Po izgrad nji in zagon u obje ktov se za uporabnike uvede cena kanalš č ine in č i šče n j a odplak za vzdrževanje in obratovanje sistemov. Pomembno je, cia se za objekte, ki so p rikl jučeni s svojimi odpad nimi vodami na č isti ln e naprave odpadn ih vod , kate ri m upravljavec z izvajanjem obratovalnega monitoringa redno spremlj a u č in e k clscenp, b istveno zmanjša dajatev takse za obreme njeva nje voda. Boljše čis tiln a naprava d eluje, manj p l ača m o takse , ki se že vrsto let kot dave k države zara č una va na polo žnicah za pora bljeno vodo. Hoteli S1110 razložiti, da mora uvedba cene kana l šč ine in Čišče nja odplak v gospodinjstvu ob pravilne m d e lovanju sistema in angaŽ iranju ja vne slu žbe pomeniti na drug i stra ni zmanjšanje stroška takse za obremenj eva nje vode. V obč ini Zav rč se bo č i šče nje odpad nih vod prav gotovo moralo zagotoviti za objekte, ki se bodo izvajali v okviru re ko nstrukcije mejnega prehoda. To je pri ložnost, da se inte resi in finančna sredstva obči n e in države zd rU Žijo in izvedejo skupni objekti odva ja nja in č i šče nja odpad nih vod , kar je najracionalnejša in edina smiselna rešitev. Za konec bi le še poudarili , da v sistem bodoče javne kanalizacije ne bo možno odva jati padavinskih vod, t e mveč i zk lju č n o kom unalne odpad ne vode, ki nastajajo v gospod injstvih. Prav tako ne bo možna priklju č ite v od padnih vod nasta lih v kmetijski dejavnosti pri vzreji živali. Gnojevko bodo re jci morali tudi v bodoče odvažati na njive v skladu z zakonodajo in gnojilnimi načrti.

mag. Jernej Šomen, univ. dipl. inž.

==~==============================

Stran 9

--

AMBULANTA SPLOŠNE MEDICINE V VIDMU VABI OD PONEDELJKA DO PETKA Povabilo na vpis! Po nekaj zapletih, ki so se dogajali še v začetku letošnjega leta, imamo od poletja v Vidmu v prostorih novega zdravstvenega doma spet nemoteno zdravstveno oskrbo. V polnem delovnem času je odprta ambulanta splošne medicine, med tem ko je zobozdravstvena ambulanta pacientom na voljo le občasno. Od poletja v zn Videm dela Nada Lartey Ranisav, dr. med., specialistka splošne medicine, pri delu s pacienti pa ji pomaga še medicinska sestra Valerija Božičko. Ta ko obč in a Vide m ko t ZD Ptuj , pod okrilje ka te rega spada tudi ambul a nta Videm, si želita, d a bi le-ta osta l v mreži zd ravstve nih ustan ov za po lni in red ni de lov ni čas, p o tre buje jo sam o p redpisano število pa ciento v. V p ogovo ru z gos po Lartey smo izvedeli, d a je vpisov

še zm eraj prem alo, če prav se to iz dneva v dan spreminja, lahko pa bi jih sprejeli še vsaj okrog tisoč, potem pa bi zadovoljili tistim minimalnim potre bam. V Vidmu si lahko vsi tisti , ki še nimajo izbranega svojega zdravnika , izbe rejo gos p o Lartey ali pa se prep rosto pre pišejo v videmsko a mbul anto, pri če m e r jim vse v zvezi s pa pirji uredijo v ambul anti. Gosp a La rtey pravi, da je vse to prosto voljno, ni česa r ni p o tre bno sto riti p o d prisilo, sicer p a si v vodstvu ZD Ptuj želijo, d a bi si vid emsko ambula nto za svojo izbrali pre dvsem d o ma č ini in o k o li ča ni , ki sed aj veliko pre mal o koristijo to možnost. Sice r pa je v Vidmu povse m dru gače ko t na Ptuju , u gotavljata o b e z medicinsk o se stro Valerijo , ni takšne g n eče in to je tudi ena od prednosti zunanje po deželske ambulante , ki pa je sodobn o in le po urejena.

Če bod o v prihodnjih mesecih dosegli p o trebn o š tevil o vpisov p acientov, potem se v Vidmu lahko nad ejajo tu d i o dprtja le ka rne a li pa vsaj de p oja zdravil , p a tudi avto mata za p o trj eva nj e zdravstve nih izkaznic. Ve ndar bo vse to m ogoče le, ko bodo dosegli po trebno štev ilo vpisa nih pa cie ntov, p o uda rj a gosp a Lartey, ki jo de lo z ljudmi , pacienti veseli. Z veseljem se je, kot pravi , s pe t vrnil a v Slovenij o, kjer je n e k oč že de lala, zelo do bro p a se je z dru žino vžive la tudi v življenje v Vidmu.

TM Ambulanta splošne medicine je v Vidmu odprta: Ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7.30 do 14.00 V sredo od 12.30 do 19.00 Vljudno vabljeni!

KS LANCOVA VAS Bogomir Hliš , nov i predsednik KS Lancova vas, nam je poveda l, da je svet KS že naredil pregled nad oprav lje nim delom v letošnjem letu. Prav tako pa so predsta vili na č rt e in program de la za prihodnje leto .

Novi predsednik KS Lancova Bogomir Hliš.

vas

dokončali

ja vn o razs ve tlj avo tudi v zgornjem delu vasi: od tre nutnega konca plo čnika (pri Krajnče vih) cio mostu čez 1'o lska vo ter od istega o dcepa do Zupaničev ih . Nameravajo pridobiti tudi soglasje krajanov in ostalih institucij za dokončanj e pločnika skoz i vas. Prav tako bodo poskušali prid o biti soglasje za razširitev c e sti šča (od Hentakovih do gostilne Rajh - skozi l{emizo) v skupn i dolžini dve h kilometrov; v letu 2006 pa planirajo tudi pre p lastitev tega dela ces ti šča. V program so si zadali tudi o bnovitev Čo h ove kapele, sa j je ta

ie

Svet KS Lancova vas meni, da so letos naredili ka r veliko, če prav so raz po laga li z o krnje nimi sred stvi. Levji de lež fin a n č nih sredstev so namenili za izgradnjo javne razsvetljave v sp odnjem delu vasi . V Icto.~ nj e m letu so tako d o k o nča li dve tras i, in sicer od Čohove kapele cio Skuk ov ih te r od iste kapele d o Osmi ce, tako da je k o n ča na poveza va s KS Tržec. Sku pno so letos za investicij e in delova nje KS porabili dobrih 5 milijo nov sreclstevo V letu 2005 imajo v KS name n, da bi NAŠ GlJ\S - OBČ ( l'\A , 'I Ob\ ] - DECEJ\It3ER 200-1

obno ve nujno potre bna. Hliš je še dejal , cia v KS dobro sodelujejo z vašč ani , svetniki in društvi , katerim n amenjajo tucl i manjša sredstva za njihovo delo vanje . Besedilo in foto: PK Ob koncu leta se svet KS Lancova vas vsem zahvaljuje za dobro sodelovanje. Vaščanom itI vaščankam želimo v letu 2005 obilo sreče in zdravja ter osebnih in poslovllih uspehov! Svet KS Lancova vas

-

Stran 10

KS SOVIČE-DRAVCI-VAREJA Svet KS Sov i če -Dra vc i -Va reja je že pripravil program de la in n ačrte za leto 2005 in 2006. Izvedba d el se mora priče ti takoj spom lad i, ko bodo za to ustrezne vremenske razme re - novogradnja ceste v vasi Vell"eja , za katero so finančna sredstva zagotovlje na . V jeseni pa p replastitev dela ceste od vas i Dravci, smer Vareja, Gašperšič - kape la va rejski hrib.

NOVOLETNA ČESTITKA Vsem krajanom v naši KS in občini Videm želimo blagoslovljene božične praznike, v novem letu 2005 pa veliko zdravja, sreče, miru in poslovnih uspehov v družinskih krogih in na področju razvoja naše občine. Svet KS Soviče-Dravci-Vareja

KS DOLENA tev ceste na Vildon. Ta klanec. ki je dolg približno 1.100 metrov , je problemati če n skozi vse leto: najbo lj je ta cesta prob l e m a ti č n a v zimskem čas u , saj je včas ih zaradi snega neprevozna več dni , d eževje pa čez leto odnaša ves gramoz in s tem povzroča ve li ke luknje. Avg uštinova še dodaja , d a se dela tucii vodovod, krajani pa upajo, da bo v letu 2005 tudi doko n ča n . "Smo v EU in bi radi tudi z na šim urejanjem okolja sled ili njen im normam. To je tudi na ša obveza in s skupn imi močmi nam bo tudi uspe lo, da bomo stopili korak naprej . Vsem, ki so z novo cesto nekaj pridobili , iskre no čest it am in upam , da se bodo z veseljem še naprej vk lj učevali v nove projekte. Hvala vsem, ki so kakor k li sodeloval i," še dodaja Avguštinova. Besedilo in foto: PK

Novi asfaltirani odsek ceste v Zg Pristavi Dušica Avguštin , predsednica KS Do le na, je za Naš g las zap isa la , d a se lahko vaščani KS Dole na v tem letu pohvalijo z novim asfa ltiranim odsekom ceste, ki poteka v sme ri Zg . PristavaNa delsberger. Odsek je sice r dolg le 400 me trov , a so vaščani nanj zelo ponosni , sa j je z njim v njihov ob ro bni in v m a rs i čem zaostali del vid emske obč ine

zas ijal drobec nap redka. In vestic ija ceste je znaša la ne kaj manj ko t 5.200.000 sit, delež KS je znašal okrog 3.000.000 sit, o b ča ni so p rispeva li 30 odstotkov soud eležbe. V KS Dolena se zaveci ajo, da je še mars ikje na področju njihove krajevne s kupnosti potrebno urediti ceste , v letu 2005 so tako kot prioriteto zapisa li ured i-

Leto se

počasi

izteka, bližajo se prazniki. Vsem želim srečno, predvsem pa uspešno novo leto 2005! božično-novoletni

Dušica Avguštin, predsednica KS Dolena

MARTINOVANJE V TRŽCU Vrsti mart inovanj v o b č ini Vid em se je pridru Žil o tudi tisto v Tržcu , ki so ga pripravili gas ilci in KS Tržec. Kakor je že navada ob takih dogodkih, so se mi ze šibile pod obilico o kusne hrane , pa tudi dobre kapljice "sta rega in novega " ni manjka lo. Ker pa k temu sod ita tudi dobra volja in p les, so za nju poskrbeli P o k ač i , . č l a ni Etnogra fskega društva Tržec, ki so za ig rali na svoje z na č iln e instrumente . Kasneje so jih za ne kaj čas a za menjali č lani n e k oč zna nega ansambla Akord i, ki so doka za li, d a niso pozabili , kako se tej stvari streže. Veče r se je po pričakovanjih zavlekel pozno v n oč.

Svet Knljevne skupnosti Tržec se oh tejpriložl1osti zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli prispevali k razvoju in napredku kraja, za njihovo pomoč, in se veseli nadaljnjega sodelovanj a. Vsem občanom in občankam pa želi vesele božične praznike in srečno novo leto 2005.

Jože Junger

'JAŠ G Lo\ S· OBČLNA VLDEl\ L " [)EC E~L13ER 2004

==~J===========================

Stran 11

......

-

DOGODKlOTEM IN ONEM OKROGLA MIZA ZA VEČ VARNOSTI V CESTNEM PROMETU Obč in a Videm in svet za p reventi vo in vzgojo v cestn em prometu sta 8 . decembra organizirala okroglo mi zo n a temo va rnosti v cestn e m prometu na ob m očju obč in e Vid em in preventivne akcij e "Bod i viden , bodi previd en". Na okrogli mizi sta pre dstav nika PP Podlehnik Danilo Pleteršek ( pomočnik ko mandirj a) in Miran Brumec (vodja policijs kega o ko liša) predstavila oceno sta nja prometne va rnosti na območju PU Ma ribor in oceno stanja prometne va rnosti v 11 mesecih , ob tem pa tudi neva rna mesta in odseke na ob m očju vid emske obč in e . Predsednik SPVCP Videm Franc Kirbiš ml.

pa je zbran im predstavil še celovit program o va rnosti v cestn e m prom e tu v občini Vid em.

2. SREČANJE OBRTNIKOV IN PODJETNIKOV OBČINE VIDEM Občina

Videm in odbor za gospodarstvo sta v ponedeljek, 20. d ecembra , v Videm na 2. s reča nj e povabila obrtnike in p od jetnike . Na s reča nju so jim predstavili aktualne proble me , s katerimi se vse bolj s re č uj e jo tudi obrtniki v videmski obč ini , sledila pa je predstavitev načina - kako izvesti investicijo s p o močjo sredstev EU. Na s reča nju so bili prisotni tudi predsta vniki iz obrtne zbornice in Lokalno pospeševalnega centra

Haloze. Zbrane je na sreča nju pozdravil tudi župan Friderik Bračič.

17. DECEMBRA SVEČANA SEJA OBČINSKEGA SVETA IN ZAKLJUČNA PRIREDITEV ZA VABLJENE Videm so se člani sveta 17. d ecembra sestali še na sveča ni d ece mbrski seji. Sledilo je druženje v občinski dvorani, kamor je župan Friderik Bračič na prednovoletni sprejem tudi letos povabil svoje zveste sodelavce , predse dnik e KS, političnih strank , društev v občini , predsta vnike zavodov, obe h župnij, številne poslovne partnerje in V

občini

občinsk e ga

predstavnike številnih institucij, s kate rimi občina sodeluje sko zi celo leto . Skupaj so nazdravili novemu letu 2005 .

PO SLADKE BONBONČKE V VIDEMSKO CUKERJAMO DPM Videm je tudi letos v decembrskih dneh poskrbel, da otrokom ni bilo dolgča s . Povabili so jih v likovno delavnico, na krašenje no voletne jelke , na pravlji č n e urice v Kraljestvo sladkih bonbonov. Cuker jama je bila tudi letos polna bon bonov za male in velike o biskovalce . pra z ni čnih

Pripravila: TM

Kulturno društvo Franceta Prešerna Videm

PO KULTURNIH POTEH Kulturne poti v občini Videm so postale zanimive za in okoliške pohodnike. Posebno pogosto sta ob koncu tedna obiskani SRAKAČEVA POT in pot po snemalnih mestih filma SVET NA KAJžARJU. Kulturno društvo Videm je letos 18. septembra organizira lo že drugi pohod po snemalnih m estih film a Svet na Ka jža rju. Vodila sta Marinka Vaupotič in Mirko Černila. Po čudoviti h aloški pokraj ini, med vinogradi in Zidanicami, smo med potjo ob le p em vremenu uživa li in p re p evali. Na pol poti n as je gostoljub no p ri ča k a l a Duhova Julčka, deklica iz filma. Z n ami je b ila tudi njena dvojčica Ivanka in Sedlaškov Tonček , ki sta prav tako igrala v tem filmu. 17. septembra zvečer, dan pred pohodom , smo v cerkvi svetega Janeza brali poezijo Mile Kačičeve , en e glavn ih igralk iz filma . Po končanem pohodu smo se pohodniki okrepčali v gos ti šč u Pal in si po želji ogledali ta film v kulturni dvorani. Sklenili smo, d a bo ta kulturni dogodek postal tradicionalen . Marija Černila domače

Še skupinski posnetek no potepaniu po snemalnih mestih filma Svet no Kaižar/u v Haloza h

ETNOGRAFSKO DRUŠTVO VELIKA VARNICA Do sreče j e nešteto majhnih korakov in ti nas popeljejo do uspehov. Za nami j e še eno uspešno leto. Hvala Vam za zaupanje. Želimo vam vesel božič in veliko sreče v letu, ki prihaja. Člani Etnografskega društva Velika Varnica

i\IAŠ CLAS - OR(~ I NA VID EM - DJ::CEMBEI{ 200-1

--

Stran 12

SREČANJE ZAKONCEV JUBILANTOV v nede lj o , 7. novembra , na za hva lno nede ljo , je bila župnijs iGI ce rkev sv. Vida pri Ptuju nekoliko drugače okrclšen:l, ne koliko bolj pra z ni č n a - cerkev so zraven rož kra sili tudi pridelki in sadeži z vrtov, po lj, gozdov Glavna mi sel zahvalne nedelj e pa je bilo vp rašanje : Ali res znamo biti hva ležni za vse to? Ali res znamo izkazati hvaležnost Bogu , ko pa velikok rat ne znamo pokazati tega niti soljude m? Na ta vpraša nja si je vsa k od vernikov odgova rja l po svoje. Pri m aši se je zbralo tudi trideset parov, ki so se z rdečim nageljn ovi m cvetom na prsih ta dan še posebej za hva lje vali Bogu za preživete skupne tren utke: za 25, 40 ali 50 let za ko nskega življenja. Hkrati pa so Boga prosili , da bi tudi po njih ovem vzgledu vsi za ko nci v župniji živeli v slogi in zvesto bi , cb bi znali spreZakonci v cerkvi sv. Vida jemati drug drugega in bi tako napredovali tudi v ljubezni d o Kristusa. Po sv. maši , ki jo je daroval župnik p. Emil Križan, so se zakonci preselili še v ve rou č no na vduše no o bujali spomine na pretekla leta.

Foto . p Andrei Feguš u č ilni co,

kjer so v prijetnem vzd ušju

ZH

SREČANJE RODBINE STOPAJNIK spremenilo nekje okrog leta 1900, ko se je Josef Stopajnik prese lil v Leskovec. Leta 1810 se je rod il a Ana Stopaj nik. Bila je najemni ca v Sv. Lovrencu , pri posestniku na Mavr i čev i Hubi na Hde če m bregu. Ime la je neza konskega sina Josefa , rojenega leta 1833. Umrla je 15. maja 1879, v Svetem Lovrencu na Pohorju , kot samska (torej se ni nikoli poročila). Josef se je 30 1. 1865 poročil z Juliano Kasniak, ki je bila zakonska hči Filipa in Urš ule, rojene P clV li č, posestnikov v Lovre ncu. Ob poroki je bil ,.-----.....~-.....--..._--...---.,-----...--_r-_..",""'"ii'W'''''''''iiF=_i::.__:_:::''''''=.;;... že ni n s ta r 32 let ,

V soboto, 20. novembra, smo se zbrali na srečanju rodbine Stopajnik. Organizator srečanja je bil Branko Stopajnik, začelo pa se je ob 12. uri v prostorih gasilskega doma v Zgornjem Leskovcu. Sledila je sveta maša za vse pokojne in žive iz rodbine, ki jo je daroval farni župnik. Nadaljevali smo s fotografiranjem, kosilom in zabavo pozno v noč. Organizatorji so raziskali zgodovino naše rodbine in pripravili zanimiv program.

nevesta pa 22. V za ko nu se jima je rodi lo šest otrok: Jakob , Juliana, Johan, Josef, Maria in Antonija. Od otrok sta jima umrli Maria in Juliana , osta li pa so si ustvarili dru žine. Josef, roje n 1873, je bil po poklicu "gorman". Bil je oskrbnik ž upnij skih vinogrado v in tako je Še skupni posnetek v spomin na priietno srečanje. postal tucii oskrbnik v vid e mski župniji. Naše doslej ra ziskane kore nine segajo v Tam je spoznal tudi Marijo Feguš , gorleto 1810. Priimek Stopajnik se v tiste m mansko hči , ki je bila 1. 7. 1903, ko sta čas u ni pisal tako, kot ga pišemo danes, se poročila , še ml adoletna. Bila je edina temveč so takrat pisali še Stopeinik. hči takrat še živih staršev Blaža Feguša , Pisa nje iz Stopeinik v Stopajn ik se je gormana v Strmcu , in njegove žene LI

~KOVI'C

lf

KAŠ GLAS - O flČINA VIDEM - D ECH IIJER 200-1

TereZije , rojene Korošec. Že nin je bil pri poroki star 30 let. nevesta pa rosn ih 21. Oče je zato moral podpisati , preden sta se poročila , da se s poroko strinja in da se lahko njegova h či p oroči. Imela st,1 osem o trok: Eliza beto , Pavlino Marijo Emerencijo, ki je umrla , Marijo, Julijo Marijo Martino , ki je tudi umrla, Jožefa Antona Pad ova nskega, tudi on je umrl, nato spet Jožefa Antona Padovanskega, Pavlo Mari jo in Antona Padova nskega Alojzija. Na pod la gi tega , da so ime li ti otroci po dve a li več imen , lahko sklepamo. da so bili bolj premožni ali pa zelo verni. Leta 1914 so Jožefa vpoklicali v vojsko in doma je pustil svojo ženo in pet otrok. Iz voj ne se ni niko li vrnil. 23. 4. 1923 se je Marija Stopajnik znova p o roč il a , in sicer z Martinom Vindišem iz Strmca. Potomci otrok , ki sta jih imela Jožef in Ma rija, smo bili zbra ni na tem s reča nju. To s reča nj e je bilo pomembno p redvsem za to, da smo ponovno vzpostav ili sorodstvene vezi, ki smo jih že skoraj pozabili. Za mlajše udeležence pa je bil to dan spoznavanja sorodnikov in navezova nja novih prijate ljstev. Vsi , ki smo se udeležili tega s reča nja , se strinjamo, da je bilo to sicer naše prvo s rečanj e, venda r upamo , da ne za dnje . Želimo si, da bi postalo tradicionalno .

Darja Stopajnik

::::: ~==~ ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: Stran 13

-

SEKCIJA LJUDSKIH PEVK FD POBREŽJE V mesecu juniju letošnjega leta je minilo pet let aktivnega petja ljudskih pevk iz Pobrežja. V tem obdobju so svoje delovanje in druženje, ki ga izražajo s petjem ljudskih pesmi , predstavile na številnih nastopih na raznih re vijah in prireditvah. Z željo po ohranjanju in vzpodbujanju ljudske p esm i so izdale tudi lastno kaseto , na kateri je združenih 14 doma čih pesmi. Pesmi so bile pri ljubite ljih doma čega petja lepo sprejete. Žal je nekaj pevk za radi čas titlji ve starosti in bolezni z aktivnim petjem prenehalo. Kljub temu se z veseljem udeležujejo družabnih srečanj pevk in srečanj na prireditvah. Pevke se z veseljem odzovejo na vsako povabilo ,

kamorkoli jih povabijo. V letošnjem letu so dobile tudi obleke našega folklornega društa Pobrežje. V njih so se predstavile skupaj z društvom na lepi prireditvi ob otvoritvi razširjenega odra v vaškem domu Pobrežje. Skupino združuje velika želj a po petju in ohranjanju lju dske pesmi na tem območju in tega si želijo tudi vnaprej. Bilo bi jim v veliko veselje , če bi k petj u pritegnile tudi mlajše član e folklornega društva , med katerimi pa žal ni posebnega zanimanja za tovrstno p e tje. Društvo tvorijo predvsem mlajši člani, vendar si želijo in upajo , da bodo nekateri z leti ob plesu vzljubili tudi petje ljudskih pesmi. F. Šimenko

MArtinovanje v Skorišnjaku

TUDI LETOS JE BILO VESELO Desetdnevnemu martinovanju v Videm, ki postaja že tradicionalno, smo se tudi letos pridružili v Skorišnjaku. Martinovanje je potekalo prvo soboto v novembru, s pričetkom ob 11. uri, pri kapeli sv. Urbana, imenovani tudi Blaževi kapeli. občini

Vinogradniki so pred samim začetkom prinesli svoj mošt do kapele , kjer so ga zli li v sodček . Tam je počakal , da ga je farni župnik gospod Edi Vajda med sveto mašo krstil v vino. Po oprav ljenem krstu smo vse obiskovalce povabili na sede ž društva za napredek in ra zvoj Kocil, kje r so še e nkrat krstili mošt v vino , tokrat na bolj šaljiv način. Tako smo poskrbeli tudi za smeh in dobro voljo , saj se je "moštek" z vsemi štirimi upiral krstu. Da pa obiskovalci ne bi bili lačni in žejni, smo pripravili tudi okusne pečenke, domačo gibanico, girpo , staro in mlado vino ter različne, doma pripravljene , žgane pija če. Tistim, ki imajo radi darove narave, pa smo ponudili tudi peče ne kostanje. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi sta re fotografije , katere prikazujejo Skorišn jak in njegove prebivalce nekoč. Slike so prispeva li nekateri S korišnja čan i ; zbrali smo jih in uredili v vitrino , ki jo je pripravil Janko Baniček ob pomoč i sina Danija. Predvsem so si jih z veseljem ogledali seda nji prebivalci, saj so na marsikate ri fotografiji pre-

poznali sebe ali pa koga od bližnjih. Tudi za ostale obiskovalce so bile fotografije zanimive, saj prikazuje jo kraj takšen , kot je bil nekoč, ko so še vozili z voli in kravami. Da pa čas tako hitro le ne mineva, prebivalce Skorišnjaka vsak dan opozarjajo slabe ceste in tudi dejstvo , da morajo po pitno vodo še vedno v studenec. Tudi letos smo pripravili predpasnike in kape z napisom. Kot pa je že v navadi, smo poskrbeli tudi za zadostno število ko za rcev . Kozarec namreč NAS GLAS - OB (~ Il\A VI DEt\ l - DECEMBER 2004

spremlja obiskovalca po kleteh , katere so vinogradniki odprli popoldan po četrti uri. Takrat se je začel drugi del martinovanja , obisk odprtih kleti in veseljačenje - za nekatere pozno v noč , za druge v rano jutro. Kakorkoli, martinovanje je prireditev, ko lahko vsaj za trenutek pozabimo vsakodnevne skrbi , zato se bomo prav gotovo potrudili tudi prihodnje leto. Melita Turk

--

Stran 14

=============================~I ----

VESELO 10-DNEVNO MARTINOVANJE - Z DOBRO VOLJO PO HALOŠKIH KLETEH Bogata ponudba, a gostov še zmeraj premalo Občina Videm in odbor za gospodarstvo sta v sodelovanju s Turističnim uradom Halo tudi letos poskrbela za dogajanje okrog martinovega. Skupaj so organizirali 10dnevno martinovanje po haloških kleteh, na degustacije, druženja, pa tudi na tradicionalne martinove prireditve so vabili od 2. do 11. novembra. Zače li so v Repiščah , kje r so svoje vinske kleti na stežaj odprli vinogradniki Mirko Feguš , Jože Krajnc, Janez K1netec in Jakob Habjanič , drugi dan je hilo veselo v Majskem in Dravinjskem Vrhu: na v in otoč u Maroh, pri priznanih vinograd nikih Kramarju, Milošiču in Gregorecu, ki pa se že lahko pohva lijo z vrhunskimi vin i. 4. novembra so obiskovalce vabili v turi st i čno vas Ha longa , v nase lja Vareja, Dravci in Sov i če, v Halongi pa so se tistega dne predstavili: vi nogradništvo Jožeta Gašperšiča , o kr e p čeva lni ca Vrček , špo rtn o rekreacijsk i center Dravci, kmetija Ko rpi č in vinogradnik Stanko Vegan, sicer tudi nov i kletar v far i sv . Martina na Hajdini. 5. novembra je bilo dru ženje na ravnici , v vaškem domu Pobrežje, kjer so domačin i priprav ili martinovanje ob kvintoml, ob tem pa tudi kulinarično razs tavo, krst mošta in druga presenečenja. Že nasle dnji dan , 6. novembra, so na kozarček in prigrizek vabili v Skorišnjak, kjer so ime li tudi sveto mašo in krst mošta , pre dstavilo se je društvo Kocil, rajanje pa je trajalo pozno v noč.

Na zdraviel V nedeljo , 7. novembra , je bilo veselo v Leskovcu , kjer jc TD Klopotec pripra vilo že trad icionalno martinovanje s krstom in blagoslovom mošta , le tega je opravil farni župnik Edi Vajda,

domač i ni

iz skoraj vse h nase lij KS Leskovec pa so s seboj prines li še mošt in ga zlili v skupni društveni so dček .

8. novembra sta se z izbranimi vini in pestro ku lin a rično ponudbo predstavila kmetija Pajnkihe r v Doleni in vino Jakob g radnik Svenšek v Dežnem pri Podl e hniku, Bogato obložene mize na slednji d an, 9. novembra, pa so že po tradiCi ji va l,ili v Strmec pri Leskovcu, kjer so svoje kleti odp rli mnogi tamkajšnji vinograd niki. 10 . novembra, dan pred godom sv. Martiana , so veselo dru ženje pripravili še pri etnogra[<;kem mu zeju v Veliki Varnici, 11. novembra pa so lO-dnevno doga janje ob martinovem za ključili v turistični vasi Ha lo nga.

PREDSTAVITI TISTE, KI SO VSAJ MALO VPETI V HALOŠKI TURIZEM

Tudi slastni kostanii niso monika li budimo, predstavimo ši rši javnosti in pozneje na ne k način vsaj ma lo pomagamo na tej poti. Letos so "videmski" dnevi martinovanja in obuja nja običa j ev nasploh uspeli, zato se že lahko veselimo, da bo dobre volje in ohujanja spominov spet na pretek p rihod nje leto , ob martinovem. Tudi takrat dobrodošli! TM Foto: TM in RŠ

Številni dogod ki so bili dobro obiskani, nam je po za ključku vese lega 10dnevnega martinova nja po Ha loza ha povedala predsednica videmskega od bora za gospod arstvo Ida Vindiš Belšak, tako da je b il osnovni namen teh druženj dosežen. Ponekod bi lahko bilo še bolje , je d odala Vindiševa , kar pa bodo poskuša li popraviti prihodnje leto , le če bodo nadalj eva li s podob nim programom. Sicer pa je bil osnovni namen tovrstnih druženj ob martinovem predvsem kar najboljša predstavitev vseh tistih, ki so tako ali drugače povezani s pridelavo vina v Halozah , skrbijo za ohranjanje etnografske tr~dicij e in imajo kaj ponuditi gostom. Ne kateri v Ha lozah razmišljajo tudi o razvoju na področju turizma , dodaja Vindiševa, in tudi martiV kleti Jakoba Svenška v Dežnem se ie oglasil tudi novanje je la hko priložnost, >' poslanec DZ Branko Marinič z ženo . cl.. ga na tak način vzpodNAŠ GI.AS - OIlČ ] I\:A VIDE,\ ] - Dr:CEI\ ]Bm 200-1

Stran 15

--

Štiri društva kmečkih žena iz občine Videm na 4. Gospodinjskem večeru v Dražencih

REZANCI PO RECEPTU NAŠiH BABIC Društvo gospodinj Draženci je zadnjo soboto v novembru v Domu vaščanov Draženci že četrto leto zapored organiziralo tradicionalni Gospodinjski večer, v sklopu tega večera pa tudi tekmovanje v ročni izdelavi rezancev - kot so jih izdelovale naše babice. Udeležilo se ga je 11 ekip iz sorodnih društev širše ptujske okolice, med njimi pa so bile kar 4 ekipe iz društev videmske občine: Društvo kmetic občine Videm, Društvo žensk Pobrežja, Društvo podeželskih žena in deklet Lancova vas in Aktiv žena Sela. V uvodnem delu prireditve so se pre dstavil e ljudske pevke iz Hajdine in u čenci jz O Š Breg, vsi domačini iz Dražencev. Ekipe treh tekmovalk iz posame zne ga društva so se nato pome rile v izdelovanju treh vrst rezaneev: jušnih , ši rok ih in krpic. Na voljO so ime le 90 minut časa , vendar čas ni bil merilo llspeha. Ročno so m o rale umes iti ti re z ančevo testo iz dveh pjc , ki so ga nato razdelile na tri dele. Testo so morale ra zva ljati čim bolj na tanko in brez lukenj.

Še skupinski posnetek za društvene kronike. obč in e Videm , je budno spremljala delo ekip - pozorne so bile na higieno in č i s tost delovne površine, ocenjeva le pa so p redvsem testo in končni izdelek - rezanci in krp ice so morali biti narezani č im bolj enakomerno in se niso sme li sp rij e ti med seboj. "Naj rezance" je po mnenju komisije izdelala ekipa Društva kmečkih žena občine Dornava, osta le ek ipe pa so prejele s imb o li čno daril o. Zdenka Godec, predsednica društva gospod inj Draženci, nam je povedala,

Tudi član ice društvo iz Loncove vasi so poskušale narediti "no! rezance " Komisij a, ki so jo sestavlj ale predsednica Terezija Meško iz Kmetijske svetovalne slu žbe Ptuj, Cvetka Pintar iz Kmetijske šole Ptu j in Marinka Vaupotič, predstavnica društva kmetic

Utrinek iz razstave NAŠ GLAS

Ol3ČI NA VIDENI - DECEivIBER. 20 04

da g re za tradicionalno prireditev, ki ni mišljena zgolj kot tekmovanje , pač pa kot popestritev s rečanja članic različnih društev kmetic , podeželskih žena in gospodinj. Ob tej priložnosti so gostiteljice na ogled postavil e še razstavo vloženega in sušenega sadja ter zelenjave, izd elke so izdelale same , razsta va pa je bila prava paša za oči.

Besedilo in foto: Petra Krajnc

-

Stran 16

==================~==

Društvo podeželskih žena in deklet Lancova vas

ADVENTNI VENČKI KRASIJO PRAZNiČNE MIZE Žene in d e kl eta iz Lancove vasi so drugo leto zapored skupaj izdclovale adventne ve n č k e, s katerimi so polepša le svoje prazni č ne decembrske mize . V tednu pred p rvo adventno nede ljo se je tako v vaške m domu v Lancov i vas i zbra lo o krog 15 članic in nekaj najmlajših, da bi skupaj, letos z že lanskole tnimi izkušnjami, naredil e adventne ve nčk e . Ve n čk i so bili različno veliki in okrašeni, več ali manj pa je vsak izmed njih vsebova l tudi simbo le, ki so značilni za adventni venec: ve nec je okrogel, okrogle stvari pa nimajo ne začetka in ne ko nca . Tako je adventni venec simbo l za nes kon čn os t in večnost. Štiri sveče na vencu simbolizirajo štiri adventne n edelj e. V mrzl e m in pu ste m z imske m čas u je adventni venec o kra šen z zele nje m , ki je zname nje upanj a na novo življ e nj e . Prev ladova la pa bi naj predvs e m \"ijoli č na barva (barva sveč in o krasja ), ki jc barva spokornosti , p o kore , zbranosti in resnosti.

Skupinski posnetek Loncaviiank s svoiimi izdelki Prav posebna ve n č ka pa so v društvu izdelale za vid emsk ega župana in direkt O I"icO o b č in ske uprave, da bi tudi njima

p o lepšal

prazni č ni

decembrski

čas.

PK

NAŠ 9. POHOD OB POLNI LUNI Pri ŠD Vid em smo pre d po l leta ustanovili sekcijo "pohodništva ". Dru ženja so prijetna, hoja hitro mine. Vmes pokl e pečemo, se nasme jemo in uži vamo . Vabimo vse , ki se nam želijo pridružiti , da pridejo vsako polno luno zveče r ob 19. uri pred klubske prosto re ŠD Vide m. Naša vodi ča Sta nko Skok in Mirko Če rnil a na s pope ljeta ka mor skupina želi. Pohodi niso za htevni . Stanko pa kakega pohodn ika tudi nese . Na pohod vas o pozarjajo oranžni plakati . Lahk o pa pokli če te na GSM številk o : 040/ 565-971. Pridrl/žile se nam i

M. Černila

Videmski pohodniki ob polni luni

KLUB MALEGA NOGOMETA "MAJOLKA" Ob izteku še enega leta se Vam zahvaljujemo za' izkazano pozornost in podporo. Tudi z Vašo pomočjo smo lahko dosegli dobre rezultate. Ob novem letu 2005 Vam želimo veliko

sreče,

zdravja in razumevanja, pa

odličnih

športnih rezultatov.

VESEL BOŽIČ IN SREČNO 2005!

Klub malega nogometa "Majolka"

NAŠ G LAS - OBČ iNA VIDEM

DECE!\ IBEH 2004

=~=================

Stran 17

-

GALA NOGOMETNI PLES ŠD VIDEM

Dobrodošlico župana uspešnim videmskim športnikom

Športno društvo Videm j e o rg a n iziralo sredi letošnjega leta ( v juniju ) v gostišču Pal Gala nogometni ples. Ideja, da z izkupičkom plesa pomagamo NK Videm, j e uspela. Plesa se je udeležilo 100 gostov.

Pose bno d o b rod oš li co je vid em ski župan Friderik B rač i č zažele l znanim športnikom o b č ine Vid em. Z nami so bili: Vladimir Sita r, Mirk o Vindiš, Dejan Zavec, Marija Bartuše k, Nacija Šibila , Ma tej Šibila, Albin Me rc, VIacIo Koko l in Andrej Murko. Škod a , d a zaradi

obveznost i ni mogel biti z nami tud i Ee nato Vogrinec. Župan je zna ne športnike lepo sprejel, jim zaželel veli ko uspe hov in se jim zah valil za p ro mocijo obč in e, ki jo delajo s svojimi športnim i uspeh i. V imen u obč in e jim je pokl onil tud i spom inska da rila. Vsak športnik je na plesu za licita cijo pok lonil d el svoje opreme. Člani NK Vide m pa so zbra li veliko predmetov za s reče l ov , ki je zelo uspel. S p lesom smo pomaga li NK Videm z več kot 500.000 tolarji zaslu žka. Zahva liti se mo ramo gos ti šč u Pa l za v eče rjo , ansamblu Piknik ba nd , ki je igral brez plačno , vsem gostom , ki so ku p ili vstopnice za p les , in obč i ni Vid em za sponzorstvo. Sklenili smo, da bo ples tradicionale n. Seveda bo za to potrebno p ri organizaciji plesa več sod e lavcev, ki bodo pomaga li glavni ma o rga ni zato rje ma, p redsedniku UO Jožetu M il oš i č u in idejni vodji Ma riji Če rnil a. Se vidiJno na 2. Gala nogometnem plesu v Vidmu. Marija Čer nila

Kikboks

NADJA DVAKRATNA EVROPSKA PRVAKINJA V Mariboru je od 24. 11. do 2 8. 11. potekalo Evropsko prvenstvo WA KO organizacije v kikboksu v disciplinah semi in light kontakt, glasbenih formah in aerokikboksu. N a prvenstvu je sodelovalo 470 tekmovalcev iz 28 držav. Naša re p rezenta nca je pod vodstvom sele kto rja repreze nta nce Vlad im irj a S i ta rj ~1 sodelova la s 30 te kmova lci. V d iscip lini semi kontakt je nastopa lo 7 te kmova lcev in 4 tekmovalke, v li ght kontak tu 9 tekm ovalcev in 4 tekmova lke, v glasbenih forma h 1 tekmovalka in v aerokickboksingu e ki pa tre h te kmova lk te r dve p osamezn ici. Doma č i ni so se spet po novno izkaza li , saj so b ili med naj us pešnejšimi rep reze nta ncami p rvenstva. Osvojil i so 6 zlatih od l ičij, 3 srebrna in 3 bro nasta o dli čj a.

V rep reze ntanci Slovenije so nastop ali tudi 3 č l an i Klu ba borilnih vešč i n Ptuj, med n jim i tudi Nadja Šibila iz Vid ma. Najus pešnejša tekmova lka le tošnjega p rve nstva je vseka kor V i dem ča nka

Na dja Šibila , ki je ob ranila naslov Evropske prva kinje v se mi in light konta ktu , ki jih je osvojila 2002 v Jesolo Lidu v Italiji , vse v kategoriji nad 70 kg. Nadj a je v li g ht ko nta ktu v fi nalu premagala Paulin o Biec iz Poljske , v semi kontaktu je v po lfinalu premagala Romino Succi iz Ita lije, v finalu p a je premagala Ca ro li no Jo nes iz Anglij e . Nadja Šibil a : "Če prav sem zm ago v fin alu light ko nta kta pri ča kova l a, pa je bila borba težja , kot sem pri č akova la. Priznam , d a sem letos mo rd a malce slabše pripravlje na , toda že prete kli re zu ltati so mi vlili dovolj m oč i in samozavesti za vse te zm age n a letošnjem Evro pskem prve nstvu. Zelo sem zadovoljna , d a sem ne le drugim ampak tucli sebi do ka za la , cia sem v svoji kategoriji v sa Ii1e m svetovne m vrhu." Selektor VladiJnir Sitar: "Z nastopom reprezenta nce sem v e č ko t zad ovolje n , sa j smo osvojili 12 meda lj, ka r je za nas ve lik o prese n eče nj e in zad ovoljstvo , sa j smo NAS GL~S - OIlČI:-.JA VID E!li - J) ECE~IB EJ{ 200-1

Nad/a Šibilo pre/emo zlato medalio

d okaza li , d a smo v same m vrhu evrops kega kikbo ksa . Pose be j nas veseli, da smo to d o kaza li v tako ve liki konk ure nc i, saj je nas to p alo ve li ko število tekmovalcev iz 28 držav. Svoj

--

Stran 18

========================~l==

nastop je od li č no opravila Nadja Šibila , ki se je kljub napoved im , da bo nehala , od l oč il a za le tošnji nastop in znova dokazala , cia je najboljša v nje ni kategorij i."

Besedilo in slika: Franc Slodnjak

Dobitniki medali (iz KBV Ptui) Marian Šibi/o, Aleksander Kolednik, Sabina Kolednik, Nadia Šibi/o, treneria Vladimir Sitar in Tomaž Barada

VESELA PONOVNEGA NASLOVA EVROPSKE PRVAKINJE Nadja Šibila je tucli na le tošnj em Ev ro pskem p rvenstvu \'V'AKO o rganizacije, ki je pote kalo v Ma ribo ru novembra letos, ponovno d okaza la, ci a spada v svoji kategoriji v sa m svetovni vrh. Svoje mi sli in vtise o te m tekmova nju je Na cija za Naš glas strni la takole: "Letos sem v Ma riboru že t retji č osvojila na slo v evropske prva kinj e v semi in lig ht kontaktu. Zmage sem bila zelo vesela , saj

sem ved e la, d a nisem ta ko dobro pripravlje na na tekmova nje kot vedno po prej. Sl u žba in študi j sta mi vzela veliko ča sa, za to nisem imela toliko treningov kot ponavad i. Moram priznati , d a je b il a finaln a bo rba proti Po ljakinji Pau li ni Biec v lig ht kontaktu veli ko težja, kot sem prič ak ova l a, vend ar mi je na ko ncu le uspelo . Finale v se mi kontaktu pa je bilo ne ko liko lažj e,

sa j se m veclela, cia sem nan j bo lje p ripravljena ko t pa za light konta kt. " Na dji iskre no čes titam o k ponovni osvojitvi nas lova d vakratne ev ro pske prvakinje. Želi mo ji veliko uspe hov v nje ni nada ljnji športni karieri, pa tudi pri d e lu in študiju. Ponosni in vesel i smo, da je tako uspešna športnica d o ma v naši o b č ini'

PK

ŠPORTNO DRUŠTVO LESKOVEC V LETU 2004 Mesec december je čas, ki se ga veselimo preclvse m zaradi p rih a jaj oč ih pra znikov. Ker pa se leto poslavlja , vsak zase opravljamo tudi inventu ro tistega , kar smo dobrega opravili v o clhaj a jo če m letu , poskuša mo pozabiti stva ri , ki nam niso usp ele, in kujemo na č rt e za p rihodnje leto. To velja za vsakega posamezni ka , kakor tudi za o rga ni zacijo, v kate ri de lamo in ustva rj amo. Č l a ni športnega d ruštva Leskovec smo take a nalize že op ravili še p re d občnim zborom društva , sa j je sezona š po rto v na prostem mimo , aktivnosti pa se nadaljujejo v šo lski te lovadnici. Ugoto vili smo, cia je društvo tudi v letu 2004 izpolnil o večino zastavlj enih ciljev , p ri če mer smo bili pri nekaterih oprav lje nih naloga h bolj, p ri drugi h pa manj uspeš ni. Aktivnosti, poveza ne z našim društvom, so potekale skoz i vse leto.

Zače tek le ta je zaznamova la re dna re kreacija vseh selekcij v te lova dnici, vse do prvih poml adanskih dn i, ko smo se preselili v naš športni park. Z nestrpnostjo in velikimi pri ča k ova nji smo s tremi nogometnimi ekipami st,u-tali v p o mladans ki cle l lige Medobč in s k e nogome tne zveze Ptuj, in sicer z mladinsko, č l a n s k o in vete ransko e k ipo. Vse tri ekipe so svoje nastopanje v isti ligi naclaljeva le tucli v jesenskem de lu tekmovalne sezone 2004/ 2005 V poletnih mesecih smo usp ešno o rga nizirali 3 odmevne nogometne ,turnirje , pri če m e r sta bila 2 turnirja s širšo mecIkrajevno udeležbo (trad icio nalni turnir za Ha loški po kal in me moriaini turnir) in 1 turnir vaškega z na ča j a. Hkrati so se naše ekipe re dno ud e leževa le tudi nogome tn ih turnirjev izve n kraja. V mesecu avgustu smo akti vno sodelovali na traclicional-

"AS GI.AS - O UČ J r\A \'IDE~J - DECEt\ II lEH 2(JO-1

nem

"kme č k e m

prazniku" v o rga nizaciji društva, hkrati pa smo si z a ngažiranje m ob "romanju k Sv . Avg uštin u" p rid obili nekaj pre potrebnih sredstev za no rmalno d elova nje clruštva in za pokrivanje t e ko č ih stroš kov. V naše m športne m parku smo istočasno p ripra vili tu d i s pre jem za našega najuspešnejšega športnika - boksa rj a Dejana Zavca, na katerega smo zelo po nosni. V mesec u oktobru smo z ve li kim zadovoljstvom pri čaka li in gosti Ji naše d rage prijate lje - č l ane športn ega društva Žaga iz Bovca , s kate rimi smo že ne kaj le t v tes nih stikih. Po športnem in zabavne m druženju smo te stike še okre pi li . V i z t e kajo če m se le tu smo o pravili tudi ne ka j manjših del v saIll e m š portne m obje ktu , še pome mbne jša pridobitev pa je ograja ob nogometnem i g ri šč u , ki nam jo je uspelo postaviti tucli Turi s tičnega

Stran 19 oh sodelova nju in s finanč no pomočjo Osnovne šole Leskovec. S tem projektom smo zaključili in polepšali izgled športnega parka in centra Leskovca , hkrati pa zagotovili večjo va rnost šo lskih otrok, članov športnega društva in vseh , ki se na igrišču zadržujejo, kar je nedvomno pridobitev za ves kraj. Za vse te in še druge nenaš tete aktivnosti društva smo z velikim trudom uspeli zagotoviti finančna sredstva , tako da ima društvo tudi na koncu leta pora vnane vse obveznosti , hkrati pa si že pridobi va mo sredstva za zače tek leta 2005 , v katerem imamo spet smele načrte. Naštetih je le nekaj osnovnih aktivnosti, ki jih je Športno društvo Leskovec izvajalo v i zte kajočem se letu. Glede na število opravlj enih nalog, ,šte vilo prireditev ter vlaganj v objekte in opremo (vse je dobro vidno ob pogledu na naš športni park) , lahko neskromno ugotovimo, da je Športno društvo Leskovec v zad-

njih nekaj letih med najholj aktivnimi društvi v kraju, pa tudi v ohči ni. Za vse te opravljene naloge je bilo potrebno zavzeto in angažirano delo upra vn ega odhora društva , vodstva društva in več ine članov . Seveda z opravljenim delom nismo v celoti zadovoljni, predvsem pa ne z rezultati naših nogometnih ekip v ligah MNZ Ptuj. Zavedamo se, da je Leskovec majhen kraj, v katerem je težko zagotoviti igralce in sredstva za 3 nogometne selekcije Vodstvo športnega društva si priza deva ustvariti čim boljše pogoje in pridobiti čim več novih , pred vsem mladih članov, ki bi nadaljevali delo starejših kolegov, pri čemer mlade pozivamo , cia se pri tem bolj angažira jo, saj bodo le tako zna li ceniti doslej opravljeno delo društva. Šport je nekaj, kar je za kraj in v kraju živeče ljudi še kako pomembno, saj je vir zdra vja , e nergije in dobrega počutja. Za mlade večkrat slišimo in beremo, da so zašli na

VIDEMSKO DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE Decembrski prazniki v znamenju Cuker jame Tudi v DPM Videm so se dobro pripravili na letošnje decembrske p ra znike , ki bodo d e lavn i, še pose b ej za vse tiste, ki so pripravili znamen ito CUKEH JAMO z bogatim programom. Letošnje delovanje pa so v društvu usme rili bolj v individualne proble me družin. Marija Černila pra vi, da se trudijo , da otroci ne bi čutili stisk in pomanjkanja , da hi živeli vsaj v približno urejenih bivalnih ra zmerah . Zato pomagajo pri obnovi bivalnih prostorov, poklonijo pohištvo , oblaČila , hrano, de nar. Letos so v okvi ru akcije Podari objem d obili kar veliko razli č nih zimski h oblačil. Te prijazno ponujajo staršem. Prav je, da starši brez zadržkov poišč ejo oblačilo za svojega otroka. Vemo , kako hitro otroci rastejo in pra v je, da lepih reči ne zavržemo, ampak jih podarimo. Zato dobrodošli! DPM Videm ostaja z vami tudi v novem letu 2005!

Občankam in občanom želimo vesele božične praznike in prijetno praznovanje dneva samostojnosti. Miklavž) Božiček in dedek Mraz n{;~j bodo radodarni in naj ne pozabijo na nikogar. V letu 2005 pa so naJ(e že(je: blagostanje) zdravje) družinska sreča brez stisk in pomar~jkanja. Še smo tu!

/~

-

kriva pota, zato jih je veliko lepše videti na šp o rtnem igrišču , kot na "čudnih" mesti h . Športno društvo si prizadeva , verjamemo pa, da je to želja tudi večine staršev in drugih občanov , da hi hilo naše igrišče vedno polno otrok, mladine in vseh tistih , ki želijo nekaj storiti za svoje zdravje in počutje. Ob koncu leta se vodstvo Športnega društva Les kovec iskreno zahva ljuj e vse m svojim č lanom , simpatizerjem, navija če m , sponzorjem in donatorjem, torej vsem tistim, ki ste kakorkoli ali s če m e rkoli pripomogli k ur es ni č it vi večine zastavljenih ciljev društva v letu 2004.

Hkrati vsem občanom občine Videm želimo lepe praznike ter SREČNO in USPEŠNO NOVO LETO 2005. V. Mlakar

-VAOBA -V-VO D;- ZA -DaJ ENČ-K-E- -'\ IN MALČKE

Vse starše, ki že lijo svojemu otroku zdrav razvoj, veliko igre in veselja, vse , ki radi aktivno preživljajo prosti čas s svojo družino, Plavalna zveza Slovenije vabi na plavanje za dojenčke in malčke. Veselim uricam v vodi se lahko pridružijo vsi starši z otroki, starimi od 4 mesecev do 6 let. Za več informacij 051/220 - 984 - vsak ponedeljek in sredo med 20. in 21. uro ali na e-naslovu: [email protected], ZAČNITE LETO 2005 AKTIVNO!

,~---------------------------------------------~'

V športnem društvu Pobrežje smo bili v letu 2004 aktivni na več področjih tudi v dejavnosti, ki jo prikazuje slika. Bilo je prijetno: prepričajte se in se nam pridružite!

Želimo vam miru polnih božičnih praznikov ter sreče in športnih uspehov v letu 20051

Vaši iz DPM Videm

N AŠ CLAS - OB Č iNA V ID Ei\ 1 - DECEfv!BE lt 200·1

ŠD Pobrežje

,

-

Stran 20

========~=

OSMI DAN GASILCEV GASILSKE ZVEZE VIDEM, SREČANJE VETERANOV IN OSREDNJI DOGODEK OB MESECU VARSTVA PRED POŽARI Gasilski avtoreli, prireditev v Podlehniku Gasilska

zveza Videm je ob aktivnosti v mesecu oktobru - mesecu varstva pred požari pripravila osrednjo prireditev posvečeno 8. dnevu gasilcev Gz. Osrednja prireditev je bila letos v Podlehniku, na kateri so zaslužnim gasilcem podelili priznanja in napredovanja, še prej pa so izvedli zanimiv gasilski avtoreli, čeprav jim je pri tem precej nagajal tudi dež. Gasilci iz PGD Leskovec, Videm, Sela, Tržec, Podlehnik in Žetale so se zbrali v Vidmu, kjer so po zboru izdelovali gasilske vozle, potem ~poznavali tehnike gašenja v Tržcu in pot nada?jevali do Podlehnika, kjer so zak?jučili reli in naredili analizo. V Podlehniku so pripravili še srečanje starejših gasilcev. Slavnostni nagovor na osrednji gasilski slovesnosti pa je imel predsednik GZ mag. Janez Merc, ki je zbrane takole nagovoril: "Spoštova ni gas ilci, gasilke, veterani, dragi gostje, d ovo lite mi , da vas še e nkrat pozd ravim v na š i s red ini in zaželim , da z nami proslavite naš osmi dan gasilcev in srečanje vetera nov . Ko Sl110 pre d leti v na ši mladi gasi lski zvezi zače li s praznovanji dneva gas ilcev, nismo mogli mimo tega , da gasilci ne bi zaznamova li tistih svojih simbolnih vrednot , ki so nas nek oč bogatile in popestrile naš gasilski vsakdan. Vede li S 111 0, da bodo prvemu le tu sled il a naslednja leta, ni pa nam vseeno, kako uspešno jih bomo zaznamovali. Tako nosi praznik dneva gasilcev v sebi moto dela v ce lotnem letu, in tre nutek, ko se ustavimo, d a bi proslavili in na zdravili doseženemu , da bi okolje opozorili na naše delo, ki ni sa mo seb i namen , ampak je namenjeno predvsem krajanom oz. občanom, da bi vsi pogledali v to ogledalo naše sedanjosti, ga uspeli doživeti in se uspešno napotili novim uspehom na sp roti. Spoštovani gasilski veterani, naj še posebej za vas izrazim ta del mojega govora , da se vam zahva lim za vaš izjemen delež v naših gasilskih o rga nizacijah, da vam danes predstavimo , kaj se zak?jučku

Povelinik in predsednik GZ Videm Roman Cafuto in mag. Janez Merc d ogaja v gasilstvu in da skupaj proslavimo dan gasilcev naše zveze in vaš velik prispevek gasilstvu. Dragi veterani, vaše delo pomeni naše prve gasilske korake, pomeni naš stik z gasi lstvom , pomeni topel gasilski dom, pomeni nepoza bno družbo s prij atelji, tovari š i gasilci, pomeni naš današnji dan in gasilski jutri. Ker smo na vaše elelo ponosni , nam ne more biti ža l trenutka, ko bomo združili preteklost v prije tnih spominih in si orisa li bodo čnost s tistimi, ki sk upaj skrbimo za razvoj gasilstva. V pregledu opravljen ih aktivnosti ugotavlj amo , da uspešno oblikujemo ide ntiteto na še gasilske zveze , sa j se vk ljučuj e mo v vsa podro čja gasilskega dela in življenja. Ob tem sledimo razvoju gasilstva v slovenskem prostoru , kar dokazujemo z vključ eva nj e m v vse aktivnosti GZS, podravske regije in z vk lju č itvijo v mnoge ra z li č n e programe gasilskega usposabljanja, ki se izva jajo na Igu , v regiji in v naših društv ih. Gasilska zveza ima izde lan operativni načrt , p lan o premljanja in us posa bljanja do leta 2009 in druge potrebne dokumente za svoje delovanje , v izdelavi pa so še posamezni n ačrti v PGD. Zelo uspeš no smo sode lova li z obč inami , s katerimi smo podpisa li akte o izva janju lokalne gasilske ja vne slu žbe , sprejeli kategorizacijo gasilskih N AŠ GLAS - O I3ČIl'
društev, pridohivamo pa tudi potrebna sredstva za izva janje nalog požarnega varstva. Na te kmo va lnem podro č ju zelo uspešno sodel ujejo mnoga naša gaSilska društva, PGD Sela je na državnem tekmovanju doseglo mesto, ki omogoča priprave na izborno tekm ova nj e za gasilsko olimpijado. Naj omenimo , da smo v zad njih letih v vseh PGD naše zveze realizira li nabave gasilskih vozil, da smo v pristopu k nabavi gasilskega vozila za PGD Sela , da so vsa PGD priključena direktno na ReCO Ptuj in s tem zagotavljamo maksimalno operativno u činkovitost dela; da je gasilska zveza uspela opraviti svoje naloge tudi v novi organiziranosti za tri obči ne , kar postavlja pri našem delu nove zahteve, nove naloge in hkrati nove izzive. N" operativnem področju smo zraven uspešnih gasilskih inte rvenC ij imeli mnogo uspešnih rezultatov tudi pri prevozih pitne vode v zadnjih letih in še posebej v lanskem letu. Pri te m so sodelova la vsa PGP, še posebej pa PGD Žeta le in PGD Podlehnik ter PGD Les kovec. Ocenjujemo, da so gas ilci op ra vili mnogo strokovnega in koristnega dela , za kar jim velja vsa za hva la. Na podro čju preventive smo uspešno sode lovali s šolami in okoljem in tako

==~=========================== vielno prispevali k boljši požarni varnosti . To lahko merimo po odzivih okolja, kljub temu da ni merskega instrumenta , ki bi lahko natančno prikazal naš uspeh. Gasilska zveza Videm je v letu 2004 uspešno opravila srečanje gasilske mladine pri PGD Tržec, prav tako je bilo zelo dobro organizirano s reča nj e gasilk čla ni c Podravske regije , kjer so v tekmovalnem delu naše članic e dosegle prvo mesto , elruštva so se vk ljučila v tekmovanje , ki ga je organiZirala OGZ Ptuj, clanes pa smo uspešno opravili gasilski avtoreli, ki le bil namenjen predvsem pridobivanju gasilskih znanj in n e tekmovanju. Izvedenih je bilo kar nekaj gasilskih va j po PGD, kjer so gasilci preigravali možne taktične zamisli, če pa k temu dodamo še interve ncije , lahk o ugotovimo, cia smo opravili mnogo družbeno],oristnega d e la , da smo za marsikate rega občana, ki se znajel e v n es reč i , pravi rešitelji, da bomo vsi skupaj morali oblikovati za vest po tem , ela je delo , ki ga opravljamo , nikoli končana obveza in zaveza . Še bi lahko povze mali realizirane naloge naših organov in društev, vendar naj bo ob tej priložnosti, ko svečano zaznamujemo naš praznik , dovolj. Naj ho to praznik za vse opravljeno, s katerim smo gasilci zadovoljni , namenjen pa je krajanom in vsem tistim, ki so našo

Stran 21

--

Izdelovanie vozlov pomoč pripravljeni ali primorani sprejeti. Naj ob te j priložnosti izrazim besede zahva le županom, ki zagotavljajo materialne pogoje gasilskega dela , učencem OŠ Podle hnik, skratka vsem, ki so prispevali, da bo današnja prireditev uspela, in vsem, ki so s svojo prisotnostjo prispevali svoj delež k današnji svečanost i.

Ob koncu izrazim is kreno zahvalo vsem, ki so se trudili in z nami uspeli, in

hkrati povabilo vam in vsem, ki so se nam pripravljeni pridružiti v gasi ls ki nalogah, k dobrim prijateljskim odnosom in novim uspešnim obletn icam na poti. In na koncu še enkrat iskrena čestitka vsem veteranom in še na mnoga leta , čestitka vsem gasilcem naše zveze za naš skupni praznik, za vse pridobitve , ki naj gredo v lep spomin, kateri bo bogatil tueli naš gasilski jutri. Na pomoč!" Besedilo in foto: TM

DAN ODPRTIH VRAT PGD TRŽEC Najprej prometna Prostovoljno gasilsko društvo Tržec je 24, oktobra pripravilo nadvse zanimivo gasilsko vajo, posvečeno letošnji vseslovenski oktobrski temi Požari na kmetiji, ob tem pa tudi dan odprtih vrat v društvenih prostorih, Obiskovalcem so skozi ves dan predstavljali gasilsko tehniko in avtomobile, popoldan pa so izkoristili še za gasilsko vajo v Lancovi vasi, v kateri je sodelovalo 23 gasilcev iz PGD Tržec, Ptuj in Steklarna Rogaška. Vodja intervencije Branko Tominc je takoj po zak ljučku va je poveelal , da je vtis dober, cia vajo ocenjuje za uspešno, več pa bo pokazala analiza vaje . V PGD Tržec so se oclločili, ela pripravijo elan odprtih vra t prav v mesecu varstva pred požari, je doclal Tominc , saj želijo tudi na tak način širši javnosti prikazati delo prostovoljnih gasilcev, tehniko, s katero

nesreča,

nato dva požara

razpolagajo , ob tem pa še sodobne način e gašenja požarov. Po nekaj letih, zaelnja večja va ja je bila leta 1992, pa so se odločili, ela mesec oktober izkoristijo tudi za pripravo večj e gasilske va je in k sodelovanju povabijo tudi društva , ki so posebej usposobljena za reševanje in gašenje z redko tehniko. Vaja se je odvijala v Lancovi vasi, pred gostilno Eme ršič in na bližnjem gospodarskem poslopju, sicer pa naj bi bili gla vni vzrok požara prometni nesreči na zelo prometni cesti, v nesreči pa je bil eden od voznikov tudi 11Lldo ranjen. Po besedah vodje intervencije Tominca je bilo vnaprej vse skrbJ!O načrtovano , v inte rve nciji je sodelovalo 6 gasilskih vozil , 23 izurjenih gasilcev, od tega osem iz PGD Ptuj in trije iz PGD Steklarna Rogaška , v vaji pa je sodelovala tudi policija. Tehnično reševanje iz vozila so prevzeli ptujski gasilci , ponesrečencu pa je pomagala ekipa N AŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2004

Branko Tominc, vodia intervenciie

prve pomoči trževskih gasilcev, za gašenje s pomočjo avtomobilske, kar 30 metrov visoke lestve , pa so poskrbeli gasilci PGD Steklarna Rogaška in to je bil po odzivu gledalcev tucli najbolj zanimiv d e l vaje. Nekateri najbolj pogumni so si potem , ko je bil "požar" že pogašen, upali tudi v zrak, med njimi tudi vide mski župan Friderik Bračič , vajo pa si je ogledal tucli nekelanji župan Franc Kirbiš. TM

--

Stran 22

========~= VAJA

II

LANCOVA VAS 2004" ju poža rne va rnosti prav n jim in ka m usmerj amo de nar, ki nam ga zau pa jo. Na ko n cu vaj e smo omogoč ili tudi vožnjo in pogled iz gasilske avtolestve, ki se je povzpela na višino 30 111 . Kot poveljnik PG [) Tržec in ko mentator va je mo ram poveda ti , d a la hko takšno vajo d obro izpelješ sa mo ob dobro izu rjeni operati vni enoti. V PGD Tržec jo za gotovo imam o, sa j vestno in vztrajno treniramo skozi vse leto in se sezna njamo z vsemi novi tetami gasilstva. V o ktobru smo postorili še mnogo aktivnosti , ki nam jih nalaga GZ Videm. O rga ni GZ Vid e m b udno s pre ml ja jo delo naših društev in ga tud i ocenjujejo kot zelo do bro in vestno . Trudili se bomo , da takšne vaje tu di v bo d oče ne bod o uga nka za naše krajane.

Skupaj s kolegi so prikazali postopek

tehničnega

Gasilci iz Tržca vsako leto naredimo nekaj za svoje vaščane. Tudi letos smo 24. oktobra izvedeli dan odprtih vrat in v sklopu tega tudi gasilsko vajo. Poimenovali smo jo "Lancova vas 2004". V njej smo zajeli tematiko Požar na kmetiji in dodali vse tisto, kar nam in našim vaščanom najbolj grozi v življenju.

reševanja

ukleščenega

voznika

Nes r eč a

in o ge nj sta bila večjih razsežnosti , zato je vodja inte rve ncije Branko To minc mora l o b vsej te hniki in sili PGD Tržec na p o mo č p o kli cati še te hni čno e noto PGD Ptuj in gasilsko avto lestev PGD Steklarna Roga.ška . Vaja je potekala postopoma , tako d a so lahko vsi n a v z o č i videli posto pek in de lo gasilcev na posa meznih de lih inte rve ncije . Va ja je v celo ti uspela, kljub temu da je bilo tudi neka j po manjklji vosti. Vsi sm o bili e n otnega mn e nja, d a ta kšna s reča nja gasilcev in vašč ano v pozitivno vp liva jo na razvoj gasilstva in poža rno va rnost kraja. Krajano m smo po kazali , ka ko sm o vešč i v zagotavljan-

ŠE TOLE ... V letu 2004 smo nabavili: izpihova lec dima, ki je za ga silce neprecenljive vrednosti , sa j nam o m ogoča nemoteno d elo v o bjektu , d voje ognj eva rnih o blek, zašč itn e ro kavice, če l a d e in signalizacija za te hni č n o reševa nje . Na koncu bi izkoristil priložnost in vsem krajanom zaželel zdrave, predvsem pa mirne in vesele praznike, v novem letu pa polno izpolnjenih želja. Roman Cafuta VGČ,

poveljnik PGD Tržec

DELO POVELJSTVA GZ VIDEM

V gaSilsko avtolestev si ie upal tudi župan Bračič.

Va ja je bila sestavlj e na tako, da je b il a tudi za č lan e gas ilskega d ruštva Tržec velika uga nka , kar ji je da lo še večj i ča r. Tudi krajani so dajali pozitiven odziv o b ogledu vaje. Pred gostilno E m e rš i č v Lancov i vasi se je zgodila prome tn a n es reča, posled ica kate re je bil vžig avtom o bila in v nada lj evanju tudi stanova njsko-gospodarskega poslo pj a.

Poveljstvo GZ Vide m je aktivno skozi vse le to, samo letos smo v GZ izpeljali vrsto velikih pro jektov. Ti nam o m ogoča j o uspešno d e lo še vnaprej. Najbolj aktiven mesec pa je za nas oktobe r. V tem m esecu smo društva o d prla vrata našim krajano m , še posebej pa otrokom. Preverili sm o o perativno stanje in opre mljenost po naši h društvih . Izpeljali sm o tu d i gasilsko preverjanje v o bliki avtore lija, pa dan ga silcev in s reča nj e vete ranov ter s re č a nj e č lani c po dravske regije. V lo kalni skupnosti smo postorili vse tisto , kar bo prineslo vsem nam mirnejši jutri. Kot p oveljnik GZ sem v n a j večji meri za do volje n z delom vseh društev v naši gasilski zveZi; pri ne katerih nam je to uspelo bolj , pri drugih pa zagotavljam , da nam v bližnji pl:iho dnosti še bo. Vsem gasilkam , gasilcem in seveda krajanom naše lokalne skupnosti pa želim mirne te r lepe pra znike in uspehov po lno novo leto 2005. Roman Cafuta VGČ,

poveljnik GZ Videm

NAŠ G I.AS - OBČ i N A v m EM - DEC EM BE I{ 2004

=~:====================

Stran 23

--

VANDALIZEM Ko slišimo ali kje preberemo besedo VANDALIZEM se podzavestno zgrozimo in razjezimo, obenem pa pomislimo na vsakodn evne informa cije , katere o tako imenova nih vandalih zasledimo v radijskih poročilih , poročilih policije ali v časopis ih , kako so kje na Ptuju ali v drugem kraju polomili ulične svetilke , javno ra zsvetljavo , cvetlična korita ali celo igrala pri otroških vrtcih . Ne pomislimo pa, da se takšna dejanja dogajajo tudi pred našimi očmi, v naše m kraju, da so ti VANDALI ravno naši otroci, kate rim seveda, ker so "naši", verjame mo, da so najboljši in najbolj pridni , ne popivajo, ne kadijo, ali sam bog ne daj, ne uživajo še kakšnih bolj opojnih substanc. Resnico, ela gre za našega otroka, čeprav težko in ne radi spoznamo šele, ko nas o njegovem početju obvestijo policisti, ali nam ga celo pripeljejo domov , vendar je takrat, ko ukre pa policija , ponavadi za takšnega otroka že prepozno. U ničevanje spomenikov, klopi, igral , fa sad, dreves in parkov, telefonskih govorilnic, prevračanje smetnjakov, uničeva nje prometnih in drugih znakov, prevračanje cvetličnih korit in pisanje po zidovih so postali nekako de l našega vsakda na , vendar nikakor ne del , s katerim bi se lahko kar tako sprijaznili, saj vandalizem poleg neposrednih posledic in velike družbene škode kate ro zaradi nekaj nepridipravov plačuj e mo vsi v okolju - pušča motnje tudi v družbenih odnosih. Vandalizem sam po sebi klič e vandalizem . Domala v vse h naših mestih in zdaj žal tudi že vase h Je vandalizem postal veliko zlo.

ZAKAJ TAKŠNA VANDALSKA DEJANJA? Razlogov je več: . Takšno stanje je včasih posledica prikritih napetosti v družbi oziroma odsev sp lošnega družbenega sta nja in težav. . V isti sapi, ko se pritožujemo nad ravnanjem vanda lov, pozabljamo na pivsko kulturo v Sloveniji, saj pri nas gostom strežejo tudi potem, ko že pijcll10 visijo za šankom, prav tako pa ni pomembno , koliko je tak "gost" star, ali ima velike brke ali je še golobrad , pomembno je le, da se proda. Strežno osebje bi moralo prepoznati mladol e tnega ali pijanega gosta in ga nato znati prepričati, naj preneha s pitjem alkoholnih pijač. Mnogi se sami ali zc.!ruže ni v skupine na padalno vedejo do okolice , naj-

Fotogrofi/o lepo kože sledi vandalizmo tudi pogosteje v skladu s pravili tolp , zaradi osebne neuspešnosti , značajskih napak ali slabe vzgoje.

POSLEDICE VANDALIZMA NOSIMO VSI! Zaradi poškodovanih in uničenih javnih telefonskih govorilnic ne trpi le Telekom, ampak vsi tisti, ki bi radi iz njih telefonirali , pa ne moremo. Razbite svetilke ne kazijo le okolja, ampak tud i otežujejo gibanje ponoči , ne zagotavljajo občutka varnosti. . Premaknjeni, izruvani ali poškodovani prometni znaki povzročajo nevarnost za vse udeležence v cestnem prometu. Poškodovana in uničena igrala na otroških igriščih so nevarna za otroke in preprečujejo njihovo sprostitev. . Uničene cvetne gredice, prevrnjena in uničena cvetlična korita , polomljene drevesne veje, polomljene ali v jezera vržene klopi kaZijo naše okolje in zato škodijo vsem , ne le lastnikom. Otroci se lahko poškodujejo z razbito steklovino ali uporablj e no injekcijsko iglo, ki jo je odvrgla skupina mladostnikov, ki se zbira na šolskih igriščih. Čeprav se navedene oblike vandalizma med seboj razlikujejo in bi lahko našteli še veliko drugih oblik vandalskih dejanj, ima jo vsa nekaj skupnega - poškodovanje ali unič e nj e stvari l Kot že rečeno, če je škoda povzroč ena vam, boste zanjo plačevali sa mi , če pa so poškodovane javne dobrin e, bomo škodo plačevali vsi. Nekatero vrsto škode , še posebej na spomenikih in naravnih dobrinah , ni mogoče izraziti v denarju in je pogosto NAŠ GLAS - 08(~ If\:A VID Hl - DECE1\1BER 2004

v

Vidmu.

Foto. Arhiv PP Podlehnik

tudi ni več mogoče popra viti . Prizadevajmo si, da bi nam skupa j uspelo doseči večjo kulturo in zavest ljudi.

PREPREČIMO VANDALIZEM! Vsega ne moremo odpraviti s ka znijo ali policijskim nadzorom. Kazen je izhod, s katero preprečujemo nevarno dejanje , dolgoročna rešitev pa je ustvarjanje takšnih razme r, da vandalizma ne bo več - pravilna vzgoja in nadzor nad otroci s strani staršev. Treba je odkriti vzroke takšnega ravnanja in jih odpraviti. Poskrbimo za to v svoJem okolju, starši pa se posvetite svojim otrokom in mladini, vzemite si čas za njih , jim bodite vzgled, ne prelagajte odgovornosti vzgoje na šolo ali celo policijo, katera sta ponavadi "kriva" za vse težave vaših otrok. Zavedajte se, da ste vi edini , ki lahko vzgojite vaše otroke v pozitivne osebe , pravilna vzgoja pa jim bo na njihovi življenjski poti, ki je še vsa pred njimi, pomagala premagati vse pasti in čeri, ki jih na tej poti čakajo. Resd a se proti vanc.la1izmu ni vedno lahko boriti , vendar je vredno poskusiti . Ob vandalskih dejanjih nikoli ne ostanite brezbrižni, češ, saj to ni moje ali to se mene ne tiče in podobno. Če opazite, da se nekdo vandalsko obnaša, ga na to opozorite, naj tega ne počne več. če pa vašega poziva ne upošteva , pokličite policijo. Policija se bo odzvala na vsak ukrepala z zakonskimi klic in pooblastili; poskušala se bo pojavljati "na pravem kraju ob pravem času". Miran Brumec, vodja policijskega okoliša

--

Stran 24

=========~~-

OKROGLA MIZA SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU OBČiNE VIDEM Za

večjo

varnost vseh v

občini

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) občine Videm, ki ga vodi Franc Kirbiš mlajši, je 8. decembra v Vidmu pripravil okroglo mizo, na kateri so podali oceno varnosti; tako na območju PU Maribor kot tudi Policijske postaje Podlehnik, ob tem pa predstavili še preventivno akcijo Bodi viden, bodi opazen. Predsedniku sveta PVCP občin e Vide m sta se v ra zpra vi pridru žila pomočnik koma ndirja na PP Podl e hnik Da nilo Pl e te ršek, ki je posebe j za dolže n za prome tno va rnost. in vodja policijskega okoliša Videm Miran Brumec. Oba sta zbranim pre dstavila ve liko zanimivih polic ijs kih s tatisti č nih podatkov in analiz, v kate rih se odraža pregle d prome tne varnosti v minulih mesecih , a obiskova lcev je bilo v občinsk i dvorani IJolj malo, četud i je obč in a pova bila poslala na preko 50 na slov, na d ogodek p a so va bili še preko medijev . Oglas il se je tudi župan Frid e rik Bra č ič , ki je me d drugim izraz il vso podpo ro tovrstnim dogodk o m. ob tem pa d e jal, da so preventivn e akcije v ob č ini še kako dobrodošle, še bolj pa bi bili zadovoljni , je me nil župan, če bi se občani bolj v ključevali , tudi s svojimi mne nji in pripo mbami. Franc Kirbiš pa je zbranim pre dsta vil še Program var n osti cestnega pro m e ta občine Videm, ki je nastal pred kratkim in je o bsežen d o kument, ki daje občini s me rni ce za izbolj ša nje prom e tne varnost i in jo zavezuj e za uresni č itev zastavljenih ciljev na p o dročju va rnosti cestnega prome ta. V programu je poudare k na opre d e lje-

Člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Videm

vanju ciljev in nalog na podl agi analiziranih statističnih podatkov o prometnih nesr eč ah , id e ntifikaciji nev arnih m est, odse kov ali območij ter ogroženih s kupin, na č rtovanju in ope rativn em izva janju ukrepov, opazova nju učinkov te r vrednotenju rezu ltatov , preventivn im propagandnim akcijam , pa tudi

Razprovijovci so se no okroglo mizo dobro pripravili, le odziv nanjo je bil na žalost bolj slab, kar pove marsikaj.

nujn osti dobrega sod e lova nja z nacionalno o rganizacij o Za varnost v cestnem prometu. Kot je de jal Kirbiš, so v zak lju č ni del programa uvrstili klju č ne naloge na posameznih podro čj ih vob li ki proj e ktov, ki bodo s konkretno opredelitvijo vsebine nalog izboljšali varnost v cestne m prome tu na območju ob č in e Videm. Kot poglavitni cilj SZVCP oh č in e Videm je zmanjšati število prometnih nesreč s smrtnim izidom na O, zmanjša ti število prometnih nesreč za radi ne prilago je n e hitrosti vsaj za 50 % in zmanjša ti dele ž povzro č it e lj ev prometnih nezgod pod vplivom alkohola vsaj za 7 % . Ob za klju č ku okrogle mi ze so organizatorj i posveta zbranim razdelili še le po število sve tle č ih te lesc, ki ho d o vsa kemu od njih pra v gotovo koristile kje na poti. Besedilo in foto: TM

INFORMACIJA O STANJU PROMETNE VARNOSTI NA OBMOČJU OBČiNE VIDEM V LETIH 2002. 2003 IN 2004 V le tu 2002 se je na cestah občine Vid e m zgodilo 96 prome tnih nesreč, v kate rih so 3 osebe na kraju umrl e cl voznik OA, 1 sopotnik v OA - na GLC štev. 9 pri farmah Draže nci in 1 kolesar na RC pri gasilskem d om u Tržec), 12 ose h je zadobi lo hud e telesne poškod be, 57 oseb je za dobilo lahke telesn e poškodbe, 131 oseb pa je bilo nepoškodovan ih.

V le tu 2003 se je na cestah na o bmočju Vide m zgod il o 138 prometnih n es reč , v katerih je 1 oseba umrla (mladoletni kolesar n'a RC izve n naselja Sp. Leskovec), 4 osebe so utrpe le hud e te lesne poškod be , 96 oseh je utrpelo lahke telesne poškodbe, 176 oseb p a te lesnih poškodb ni utrpelo. obč ine

- Število udeležen ih voznikov OA - 113 - Število udeležen ih voznikov TV - 6 - Število ude leženih voznikov trakto rja - 5 - Štev ilo udel eženih voz nikov avtob usa - 2 V

- Število ud e leženih p ešcev - 2 KAŠ G I.AS - OBČ]'-J A VIDE~] - DECF.~]IlE]( 200

- Število udeleže nih kol esa rjev - 4 - Števil o ude ležen ih voznikov KZM - 6

I

času

od 01.01.2004 do 01.12.2004 se

=~:==================== je na o bm očj u obč in e Vide m zgodila 10 1 pro m e tna n es reč a , v kate rih sta bili 2 osebi hudo te lesno poš kod ova ni, 70 ose b je za d o bil o la hke te les ne poš ko dbe, 145 o se b pa te lesnih poš ko db ni za do bil o . - Štev ilo ude leženih p ešcev - 2 - Števil o ude leženih ko lesa rjev - 3 - Štev il o ud e leženih voznikov KZM - 3 - Štev ilo ude leženih voznikov mo l. koles - 2 - Števil o ud e leženih voznikov O A - 8 1 - Štev ilo ud e leženih voznikov TV - 7 - Štev il o ucl e leženih vozniko v tra kto rja - 3 Ko t naj pogoste jš i vz ro ki p ro m e tnih n es reč se vsa ko le to p o jav lja jo: 1. NEPRAVILNA STRAN IN SMER VOŽ"JJ E (v letu 200-+ 29-kra t)

2. NEPRILAG OJENA HITROST VO Ž JE (v letu 2004 18-krat) . 3. NEUPOŠTEVANJE PRAVIL O PREDNOSTI (v le tu 2004 13-krat). 4 . NEPRAVILNO PRETIITEVA IJE ( v le tu 2004 7-krat). 5. ALKOHOL KOT SEKUNDARNI VZRO K JE PRISOTEN PRI 10,5 % POVZRO ČITELJIH PROM ETNIH NESRE Č , PRI PROMET NIH NESREČAH Z NAJH UJŠIMI POSLEDICAMI PA JE IZMERJEl A KO NCENTRACIJA V P OV PREČJU 1. 52 PROMILA. Ide ntifika Cija nevarnih m est in o dsekov: -

N aj več

prome tnih n es reč na o bm očju o bč in e Vide m se zgodi na regio nalni cesti III. reda štev . 690 odse k 0 1235 Jurovci-Vide m-Leskovec, ko t na jbo lj

Stran 25

-

kriti č na t oč k a pa je kri ž išče lo kalne ceste Lov re nc-Trže c z re gio na lno cesto Tržec-L skovec ( pri gramoznici in ribniku JAMA Trže c), kje r se je v le tu 2002 zgodilo 17 pro m e tnih n es reč, v le tu 2003 29, v prvih 11 m esec ih leta 2004 pa 18 pro m e tnih n es reč . - G lav na cesta štev ilka 9 o dsek HajdinaLan cova vas, v klju č n o s kri ž i šče m La n cova vas-Tržec in GLC štev. 9 odsek La ncova vas-Juro vc i kri ž i šče GLC štev. 9 z regio na lno cesto JurovciTržec ( pri gostilni MAJO LKA ). - Kri ž i šče lo ka lnih cest Lovren c-Lan cova vas-Ptuj-Se la , pri ku žne m znam e nju v La ncov i vasi.

Miran Brumec, vodja policijskega okoliša Videm

SKUPAJ PROTI DROGAM Droge - na nek način so nam še tako daleč, dejansko pa so že "tu'~ v naši vasi, na igrišču, v šoli, morda celo v našem domu. Vsa ko p rep ri čeva n je, da drog a li po d o ma če "mamil " v naše m o ko lju ni , je sle plj e nje in laganje s am e mu se bi. De jstvo je, cia se v Slove niji z njimi s reč uj e m o ta ko v ve likih k o li č ina h , po dese::t ali ce lo več sto zaseže nih kilogra mih , ki jih kot d e l organiziran e mreže tiho tapcev drog vecle ali neved e po Ev ro pi preva žajo posamezniki, ko t z manjšimi k o li č in a mi, p o kate rih segajo vse mla jš i, celo o troci, in to rav no naši o troci. Krimina l in pre krški. ki s pre mljajo mrko ma nijo, so cl e l našega vsakclanjika , ta ko da se tre ndi v Sl o ve niji prav ni č ne razlikuje jo od tistih v Evropi oz iro ma s mo na tem p o dro čju že do lgo v Evro pi in sve tu. Zla , ki ga mamila prinašajo s se bo j, je vse več, pa naj g re za smrtne žrtve "preclozira ncev" , dru žins ke trage dije a li pa vse pogoste jša ka zni va de ja nja , pre d vse m kraje in vlo me, vd a janje p rostitu c iji , v kate re so od visniki prisi lje ni , da pride jo d o vsakodnevne doze . Droge ta ko niso pro ble m po samezne ga o d visnika , tistega , ki jih le pos k uša , a li dru žbe kot celo te, ampak vsakega ocl nas, saj la hko na prime r "prevzamejo" našega o troka , pos re dno ogrožajo na še p remoženje, da o pove za nosti "kuge " 20. sto le tja in narkomanije ne govo rimo. Šte vi lo za vožen ih življe nj se veča iz dn eva v dan , zato so , po mne nju

Foto . Arhiv PP Podlehnik

Nasad konoplie mno g ih , ki to problematiko sp rem ljajo na cesti , v živo, in ne le v filozofsko razpoloženih krogih , vsaka ra zmišljanja o le gaJiza c iji m e hkej š ih drog ( marihuane) n es pre je m lji va . Tudi sa m o re presija s strani policije na drugi strani ne d aje željn ih re zu ltato v, zato je, kot ka že, e dina rešite v v širo ki dru žbeni akciji , ki b o temeljila na preve nti vi - v oblik ova nju in najŠirše izvajanem nacionalnem program u boja proti d rogam, ki ne bo zajema l samo policije , zdravstva , centrov za socia lno de lo ali drugih o rganov in organizacij , ki se tako a li drugače bojuj e jo proti drogam , a mpak bomo v tem boju sodelovali vsi, ;\lAŠ Gl.AS - O BČ i KA VID H I - D ECE,\ IBE R 200'1

v klju č no

z va mi , ki ta sesta vek pre birare . Tudi v Sloveniji , sedaj ne samo v več jih centrih , a mpak d o ma la v vse h krajih , tudi v naše m kra ju , nar ašča štev il o ka znivih de ja nj nedovolje ne pro izvodnje in trgo vine z ma mili , v porastu pa je tud i s te m povezana sekundarna kriminaliteta, ko t so vlo mi, ropi , tatvine . .. , saj si s kuša jo na rko ma ni s te m pridobiti sre dstva za nakup mamil. Na slo ve nske m trgu je možno kupiti vedn o večj e količin e mamila , naj večj e povpra ševanj e pa je po he ro inu , e cstazyu , ma rihuani in nje nih produktih . Gre za ma mila, za kate re o d visnik dne vno po tre buje o krog 30 .000.00 SIT,

--

Stran

26

=============================~-

če

to vsoto pomnožimo s 30 dnevi v mesecu , dobimo vsoto, k i se nam zcl i neverjetna, a ža l resn i čna. Od tocl potem vlom i, ropi, prosti tu cija in ostala kriminalna dejanja, da o smrtnih žrtva h med odv isniki , katerih je za radi p redoz iranja a li okužbe z raznimi neozdravljivimi boleznimi iz leta v le to več , ne govorimo. Starši, učitelji, bodite pozorni na: . spremembe v šolskem u~pehu, fizične spremembe (rdeče oči, sledi vbodov, zanemarjenost in neurejenost), spremembe v prehranjevalnih in spalnih navadah (nespečnost, dremanje in spanje ob neobičajnih urah, izgubljanje telesne teže, nenadno po večanje ali zmanjšanje apelita), . novo družbo (novi prijatelji, ki se razlikujejo od prejšnjih po videzu in obnašanju), spremembe v obnašanju (slaba volja, potrtost, preganjavice,

sovražnost, izredna občutljivost, izguba interesa za prejšnje hobije in dejavnosti, poznavanje kulture nedovoljenih drog in zbirališče uživalcev, laganje), fizične dokaze (pripomočki za uživanje nedovoljenih drog in same droge: papirčki za zavijanje cigaret, razne pipe, ožgane žlice, injekcije za vbrizganje, citron ka kislina, čudni vonji ali vonji, ki poskušajo prekriti čudne vonje, razne praškaste in rastlinske snovi, tablete ipd.), izginjanje denarja (mladostniki kradejo denar iz denarnic staršev, prodajajo svoje stvari in predmete iz stanovanja ipd.).

Spoštovani starši, Dovolite mi , cia vas na koncu še enkrat opomnim, da prelaga nje odgovornosti za ravnanja vaših otrok na šolo, policijo a li na vse "druge" ne rešuje ni česa r, še najmanj pa pomaga vašim otrokom. V

prvi vrsti se mo rate za va rnost, ravnanje in o bnaša nje vaših otrok angažirati rav no vi, da ne boste zgroženi , ko boste izvedeli, da je vaš otrok uživa lec mamil. Če ste v d vomu , ali zaznavate katerega od zgoraj opisanih dejavnikov pri vašem otroku in ne veste , na koga bi se o brnili , vam prip oroča m o , da v lekarni kupite tester, s katerim lahko na podlagi urina o tro ka z lahkoto ugoto vite, ali uživa katero izmed mamil. Sledov i uživanj a marihuane v č l oveš k e m telesu in telesnih tekočina h ostanejo tucli do 3 ted ne , pa če prav se poka cli samo 1 JOINT Kot o vseh pro bl ematikah , tudi o tej, pa se nenazadnje lahko poza nimate tudi pri vašem vodji policijskega o koliša v policijski pisarni Vide m , vsako sred o med 15.00 in 16.00 uro in vsa k petek med 08.00 in 0900 uro .

Miran Brumec, vodja policijskega okoliša Videm

IZ MOJE PRAKSE Naj bod o za uvod vrstice, ki sem jih prebrala na vratih neke u č ilni ce soboške osnov ne šole . Bil e so mi všeč . Za za č e tek vam jih poklanjam: "Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca. Spomladi do rožne cvetice, poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police. pozimi do snežne kraljice, v knjigi do zadnje vrstice, v življenjII do prave resnice, v sehi do rdečice čez eno in drugo lice. A , če ne prideš prvič, ne drugiČ do kra va in pravega leova, poskusi v n ovič in zapel in znova. /1 V svoji 35-letni praksi v osnovni šoli sem se s reča l a z mnogimi mladimi ljudmi, ki so bili sprošče ni , sre čni, razigrani. Veliko je bilo poštenih , odgovornih in zelo delavnih. So pa bili tudi agresivni, zagre njeni , nemarni. Teh je bil o malo, a so mi bili vedno uga nka. Spraševala sem se, kaj je z njimi narobe, kaj se jim godi, kje živijo . Mlada koleg ica se mi je zaskrblje no pritoževala nad agresivnost jo svojih u č encev: "Grdo govorijo , prostaško se obnašajo in so nasilni . Tucli svojih u čit e l ­ jev ne spoštujejo. Nesra mne pripombe,

kle tvice in grde stvari sko raj dnevno spremljajo izobraževalno delo ." Mladi , tudi osnovnošolci, se racl i po hvalijo s ka jenjem , p itj em alkoholnih pija č Pravijo , da ni p ro blem d obiti Cigarete , alkohol v trgovinah , gostiln ah. Veliko sem p re mišlj evala o mladih. O njih sem pisala v knjigi Prpreki iz naše šole . Ugotavljam, da v vsej SVOji praksi nisem s reča l a veliko otrok , s katerimi bi imela težave. Bilo pa jih je nekaj. Kje je torej težava pri vedenju naših otrok? Kdo pov zroča težavo, kako jo zmanjšati a li odstraniti? To, ka r bom sedaj zapisala , niso nasveti. So poti , ki so me pripeljale d o zma nj šanj a te žav z vede njem, ki je izzva lo konflikte z učit e lji co (mano), sošolci , vrstniki , včas ih tudi z okoljem in starši. Včasi h pa sem n emočna zrla v ml ad ega čl ove k a , ki ni našel prave poti. Veliko :,;em prebirala strokovno literat uro. OTROKA MORAŠ DOBRO POZNATI' To pravilo mi je hitro posta lo zakon. Ved no se m se pogovarjala s sk upino u če n cev , , jim postavlja la vprašanja in jih VELIKO in DOBRO poslušala. Redko sem se o proble mih pogovarjala le z e nim otrokom. Skoraj vedno :,;mo se najprej pogovarjali o problemu in rešitvi pro ble ma , šele nato o povzroČiteljih proble ma. Če so se fantje sprli in stepl i, sem jih najprej umirila , \lAŠ G LA S - O BČ i N A VIDEM - J)ECEJ\IB EH 200;

posed li smo , nato pa sem rekla: "Poslušam vas." Poslušala sem najprej obtožbe in kri ča nj e . Potem sem jih spomnila na pogovor, kjer drug d rugega poslušamo. Na koncu sem jih navad no vp raša la, kako mislijo reš iti p roblem. Veliko krat so dobro odgovorili in rešitev dobro nak aza li. Pomagala se m tudi sama , a vedno na koncu. Vsa ko izboljša nje problemov sem ta koj o pazil a in pohvalila. Če je bilo mogoče , nisem bila nestrpna in sem da la rešitvi čas. Moje pogosto vp raša nje je bil o: "Bomo p roble m rešili sami , ali bomo mora li poklicati staršel" Povzročeno škodo, ki je nastala za radi divjanja in agresije , smo pora vnava li sp rotno in dosle dno . Večkrat smo nared ili kakšno nabiraino akcijo papirj a in tako poravna li nastalo škodo, večj e stvari (bila je le ena) pa so pora vnali o trokovi sta rši. Ved no smo se oprav ič ili , če smo bili nesramni ali komu nare dili kri vico . Tucli sa ma se m se večkrat oprav i č il a njim. Na razred nih urah smo uprizarjali kratke prizore o medseboj nih odnosih in o odnosih cio starejših. Ugotavljali smo pravilnosti in nepra vilnosti. Ob ko ncu tedna u če n c i niso dobili domače naloge iz snovi . Njihova naloga je bila dru gačna kot med tednom: pogovarjanje s starši in ostalimi pri hiši, ig ra s sestro a li bratom (ne sa mo gledanje TV),

Stran 27 p ripovedovanje pravljice mlajšim , spre hod s starši a li starimi starši . Rad a sem č im prej spoznala o ba sta rša . Včas ih mi to ni uspe lo , posebno pri oče tih. Prč1V il o pri razgovorih s starši je bilo "POSLUŠAJ , POS LUŠAJ , POSLUŠAJ , nato POVEJ SVOJE MNENJE." Iz p ogovorov s starši sem spoznala , v kakšni dru žini živi otrok, kako se z njim ukvarjajo, ko liko ča sa si vza mejo za nj. Redko sem PHlDIGALA star.šem, kako naj ravnajo z o tro kom. Svetova la sem, kako naj p oskušajo živeti v dru žini, raz umela sem njihovo stisko, če se je pOjavila. Ob prim erih sem jim pos kušala svetovati re.š itev problema . Nekaj pa sem re dno sve tovala: "POSLUŠAJTE SVOJEGA OTRO KA, ODGOVARJAJTE MU NA POSTAVLJENA VPRAŠANJA, ČE LE ZNATE. NE PREPIRAJTE SE PRED

OTRO KOM, NE SVETUJTE MU NEPOŠTENOSTI , NE ZAHTEVAJTE OD NJEGA PREVEČ ALI PHEMALO , VZGLED! STAHŠEV VLEČEJO." Pri kate rih otrocih pa sem bila ne uspešna? Pri tistih, za kate re starši niso skrbeli. Pu šča li so jih vne mar, tudi mate rialno niso skrbeli zanje . Taki otroci so se dru žili s sebi enakimi in tako se ni so vedenj sko razvijali v pozitivno smer. Odra slih niso marali , bili so nezaupljivi do njih , saj sta jih izda la starša , najbližja odra sla. StarŠi teh otro k so po navadi slabo govorili o me ni in mojem de lu. Nekoč mi je neki pijan oče grozil s pištolo , ker bi njegova h č i morala ponavljati razre d. Skrila sem se v staro trgovino in jokala. Jo kala sem za de klico, ki ni znala matematike, ke r je starša nista vzpodbujala in razumela, ampak

-

za vsa k ne uspeh ne usmilj e no tepla. De klica pa je bila č i s to zmedena, prestraše na in ni bila sposobna nap red ova ti v re dni osn ov ni šoli. O ka kšni prime rnejši o bliki šolanj a (šola s prilagojenim programo m) pa starša nista ho te la slišati. De klica je trpela. A ni to straš no nasilje na d o trokom?

spoštovani starši! Prosim, poslušajte svoje otroke, opazujte jih in jim pomagajte. Pustite jih, da bodo razigra ni, veseli, ustvarjalni. Vodite jih in jih ne preobremenjujte. Zanimajte se, s kom se družijo in kaj počnejo, ko niste z njimi. Imejte se radi! Zaupajte si! Marija Černila, učiteljica razrednega pouka

VARNO ČEZ PRAZNIKE V NOVO LETO Minilo je leto, le to pri ča k ov anj, na po rov, usp e hov, prijetnih d oživetij in g re nkih s poznanj. Preživeli smo ga ka kor kd o , p rvi bo lj , d ru g i manj uspešno in e ni bolj, drugi ma nj pretreslji vo . Ponovno je pred nami čas p raz nikov, čas vese lja in rad osti. Kakor že ne kaj let, vas tudi letos poz ivam o k mirnim prazniko m in praznova nju brez poka nja peta rd , strc ljanja raket in drugih piro t e hničnih izde lkov. Ne dovolimo , da bi trenute k igri vosti, nepre mišljenosti in pre izku ša nje poguma in znanja p rck inil mir, s r ečo ter ogrozil na še zdrav je ali zdrav je naš ih najbližjih. Preden boste p ri žgali petard o ali raketo po mi slite na to, da gre za nevarne predmete, kateri lahko zaradi ma lo marnosti in n es reče pri za de nejo več trplje nja in škod e , kot nudijO užitka. Strnite uspehe

letošnjega leta s premišljenim in o dgovo rnim ra vna nj e m do sebe, svojih najbli žjih, sosed ov in znancev. Naj se leto konča tako, ko t se je začel o - brez poško db , k i b i jih povzroč ili piro t e hni čni izd e lki. Mnogi boste praz nike prežive li p ri prijate ljih , sorodnikih in znancih , mnogi na potova njih ali izle tih. Pos krb ite, d a boste o b vrnitv i do mov svoja dož ivetja prijetno z aklju č ili. Pred odh o do m od do ma postorite vse potrebno za varnost svojih domov in ostalega pre moženja. Ne dajajte možnosti "nepridipravom ", da bi izko ristili vašo odsotnost in vam pri za dejali ne potre bno škodo . Seznanite svoje prijatelje ali sosed e o svojem odho du in jih prosite, da po pazijo na vaše imetje, stanovanje ali hišo.

V

prihajajočem

letu 2005 pa vam

želim počutja

ne

veliko zdravja, varnega ter veliko uspehov in oseb-

sreče.

Miran Brumec, vodja policijskega okoliša

DEMOKRATiČNA

STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE

Luč

Občinski odbor Demokratične stranke upokojencev Videm želi vsem občanom in občankam vesele božične praznike, veliko prijetnega praznovanja ter zdravja in sreče v letu 2005. Vsem upokojenkam in upokojencem želimo prijetno preživljanje tretjega življenjskega obdobja v sožitju z vsemi generacijami. Čestitke ob dnevu samostojnosti. Občinski odbor DeSUS Videm

KAŠ GLAS - O B ČiNA VI OE!'. l

Novorojenega naj Vas napolni z novim upanjem, notranjim mirom in tiho srečo. Novo leto 2005 pa naj Vam prinese obilo zdravja in božjega blagoslova. Hkrati se prisrčno zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej za vse podarjeno v TEDNU KARITAS, pa tudi skozi vse leto. Člani Župnijske Karitas sv. Vida s p. duhovniki

OECEJ\ IBER 200-,

--

Stran 28

========~=

ČUDOVIT 2. SAMOSTOJNI KONCERT INSTRUMENTALNEGA TRIA KO VIDEM Glasba, ki jo dopolnjuje film o Vidmu Flavtistki Ana Nuša Juričinec in Julija Furek ter fagotist Dejan Rihtarič so v predprazničnem sobotnem večeru 11. decembra v Vidmu pripravili enkraten instrumentalni večer. Predstavili so se z nekaj svetov no znanimi uspešnicami, koncert pa podnaslovili Glasba je jezik, ki ga razumemo v si. Glasbi so dodali še kratek film o kraju in občini, od koder prihaja trio mladih glasbenikov. "Vtisi so o dli č ni , ko ncert se je izšel po n ač rtu. Zad ovoljni smo tako z o biskom kot našim igranjem . Zanimi vo je, da smo se na ko ncert p ri če li prip ravlj ati šele v zače tku jeseni , malce pozno , ve ndar smo uspel i v vseh pripravah. Po magala nam je še cela ekipa prijate ljev, med njimi je im e l prav pose bn o vlogo o blikovalec Matjaž Fegu š, ki je avtor tako kratkega filma in vmesnih filmskih vložkov, kot tudi oblikova lec v vseh pomenih. Skupaj smo strnili ideje in uspelo nam je ta ko kot smo si želeli. Po uspehu v Vidmu smo z mislimi že na gostovanjih , kajti o dločili smo se, da se s te m programo m pre dstavimo še kje v Slo ve niji. 22. d ecembra nasto pamo v Ljubljani , v Rož ni dolini , po tem pa bo mo še videli , kam na s bo kdo povabil. Decembrske praznike si želimo kar najbolj popestriti z glasbo, ki jo imamo

Nastop instrumentalnega tria KO Videm radi in nam ve liko pomeni," je takoj po koncertu d e jal umetnišk i vodja videmskega instrumentalnega tria Dejan Rihta rič.

V NOVO LETO S SKROMNIMI ŽELJAMI Ob Dejanu , ki je letos že pride n študent

Mladi glasbenikom je na nastopu pomagal ekipa prijateljev, med katerimi je imel glavno vlogo Matjaž Feguš .\JAŠ GlAS - OB(: INA \' IDb\ ] - D tCE:\IUER 200 I

na Akademiji za glasbo v Ljubljani in igra kar malce nenavad e n inštrumentfagot , sta v skupini še dijakinja Srednje glasbe ne in ba le tne šole v Maribo ru Ana Nuša , tretja č lani ca tria - Julij a pa je gimna zijka ptujske gimnazije . Skupaj pridejo le ob koncih tedna, ponavadi ob p etkih, ko se dobijo na vajah v Vidmu , sicer pa so prijatelji v trenutkih. ko se to le da , dod aja Dejan. V kulturn e m društvu Franceta Prešerna Videm , pa tudi v občini Vid em , ima trio veliko podpo re, kar na ko ncertu niso pozabili o meniti. Še posebej so se za hva lili županu Frid eriku Bra č iču , predsedniku KD Videm Jožetu Šmigocu te r Mariji Če rnila in Matjaž u Fegušu, ki sta jim ve liko pomagala pri pripravi ko ncerta. Na pragu novega leta instrumentalni tri o iz Vidma nima posebnih želja. Z velikim veselje m želijo ta svoj novi program pred stav ljati na ko ncertih , imajo nekaj želja , nam je še zaupal Dejan, vend ar si dolg o roč nih Ciljev ne postavljajo. So mladi g la sbeniki in glas ba jim je tre nutno na prve m mestu , o če m d rugem pa ne želijo preveč raz mišljati. Čestitka za odličen konce rt, v no vem letu pa naj vam bo glasba še napre j v veliko veselje ! Besedilo in foto: TM

==~=========================

Stran 29

-

GLEDALiŠKA SKUPINA KO VIDEM ŽE PRIPRAVLJA NOVO ODRSKO UPRIZORITEV Na oder s komedijo Mama umrla dvakrat prepriča n a režiserka Ma rija Černila .

Gledališka komedija Avdicija, avtorja Branka Duriča, je v izvedbi gledališke skupine KD še zmeraj aktualna. Skupina z njo ali s posameznimi odlomki - epizodami še vedno uspešno zabava staro in mlado. Odigrali so že 3 1 predstav doma in na gostovanjih. Še vedno radi pridejo, samo povabiti jih morate! Sicer pa vid e mski g l eda lišč ni ki v decembru pripravljajo že novo delo - to krat so se o d l oč ili za Vinka Made rnd orferja Mama umrl a dvak rat. Ko medija , ki zahteva veliko poguma in do brega dela, ra bo zagotovo uspe la ko t vse dosedanje, je

"Naša želja je tudi , da bi za razne prired itve o b občnih zborih in obletnica h pripravili še kratko komed ijo Čistilke, m lad inska skupina r a kratko akt ua ln o pred stavo iz dijaškega življenja. Imamo ve lik o pog umnih načrt ov, ig ra lci pa so m oč no zaposleni s študijem , delo m in šolo. Težko najdemo skupen čas za va je in nastop e. A g re, če je volja l Va bljeni na naše predstave, pa veliko veselih d ni v letu 2005 ," je še dejala režiserka videmske gle dališke skupine Marij a Če rnil a .

TM

ČLANI STROJNEGA KROŽKA POSESTNIK NA EKSKURZlJI V TOVARNI CLAAS V NEMČiJI Dobri vtisi ... Č l a ni Strojnega krožka Posestnik , kate rega predsedn ik je Anto n Zemlj ak iz Dravinjskega Vrha, so se konec novemb ra 111 udi I i na tridn evni strokov ni ekskurziji v zna ni tovarni traktorjev in stroj ne kmetijske mehanizacije Claas v NemČ ij i. Od tam so se vrnili z o dli čnimi vtiSi, nam je za upa l Zemlj ak , zdaj pa bodo vtise in pridoblj eno znanj e kar najbo lje izkoristili na domač ih tle h. V Ne mČ iji , v bli žini Kalna , so si ogledali e no najsodobnejših tova rn za p ro izvodnjo ko mbajnov in celotne linije za spravil o krme Claas, ki ima v svetu dob re ocene, stroje pa p rav dobro poznamo tudi v naš ih krajih. V Claas so to krat po tova li na pova bilo Eibla Wontraka z Dunaja , zastopnika za Cia as v Avstriji in tudi Sloveniji , te r Robe rta Koglerja , koo rd inatorja r rod aje . ln ka j so jim pokazali v Cia as u? Anton Zemljak je poveda l, da so jim najprej r o ka za li, tako kot je to navada v vseh sodobno ureje nih tovarnah , tova rniški mu zej, kjer so ra zstavljeni strOji vse od le ta 1919, ko je tova rna tudi nastala. Ude leženci e kskurzije so tam izvede li , da je tova rna še zmeraj v priva tni lasti (le ta 1919 jo je ustanovil Franc Claas), ko t za nimivost r a, da je v vseh tovarnah sku pa j zaposle nih 8. 500 delavcev . Sicer ra se tovarna ra zrrostira na 38 he ktarjih rov ršin , po k!'itega d e la je 14 he kta rjev, letno pa v tova rni proi zvedejo 6-7 tisoč kombajnov, od tega o krog ti soč silažnih , ostali so p še ni č ni. Razvito imajo tudi ko mpletno linijo za spravilo sena , ob tova rni traktorjev pa p roizva jajo še razne dele za avto mo bilsko industrijo. Izvoz imajo ureje n že v 160 državah sveta, imajo tudi svoj u čni center za

me hanike in tam se izobražujejo tudi vsi tisti, ki pri Claas u kupijo no v ko mbajn. Ogledali so si še celoten postopek nastajanja strojev, pokazali pa so jim tudi e no bližnjih kmetij, kjer so ne kate re od strojev lahko tudi p re izkusili. "Vse dosedanje strokovne ekskurZije so nam prinesle veliko no vih znanj in vsa ka od teh je bila nekaj posebnega, tudi zadnja v Claas u, kjer so se za nas za res potrudili in priredili spreje m na visoke m nivoju . Bili smo navd uše ni , v Claas u pa smo izvedeli veliko novega in za nimivega , ka r bodo nekate ri od naših č l a n ov lahko s pridom izko ristili tudi d o ma. Stroji, to re j kombajni znamke Claas, so v Sloveniji dokaj dobro zasto pani in zde lo se nam je dobro , da ob išče mo tudi to tovarno. S tem tudi počas i zaklju č uj e mo z d ogodki v

-~--~

---] - :

-L_

Udeleženci ekskurzi/e

v

-.04

CIoasu

NAŠ GU\S - OBČ i NA VI DEM - D ECEMBER 2004

letošnjem letu in de lamo n ač rte za prihod nj e, želim o, d a bi prineslo boljše čase za strojne krožke , saj le-ti pri nas še zme raj ne dobi vajo tiste veljave , ko t bi jo mo rali imeti , če se že prime rja mo z EU." Ud e leženci eks kurzije so si v Ne m Čiji ogledal i še d o lino re ke Re n in bili navdušeni nad ureje nostjo vino rodne pokrajine , ob tem pa jih je vod i č ka Marija Hernja Masten spomnila na še marsikatero znamen itost v mestu Ib in ob njem. Domov so se vrnili z do brimi vtisi, verjamem pa , da mnogi od č l a no v krožka že razmišlj ajo o no vi strokovni ekskurziji. Zem ljak pravi , d a pot še ni do l oče n a , zagotovo pa bodo spet našli ka j za nimivega , ali pa pre je li kako posebno povabilo.

TM

--

J.d~ .T . ~I . _

Stran 30

DRUŠTVO UPOKOJENCEV VIDEM Izteka se leto mnogih dogodkov Aktivnosti v DU Videm so se tudi v jesenskem času nadaljevale prav tako uspešno kot v prvi polovici leta 2004. V avgustu smo uspešno izvedli drugo rekreacijsko kolesarjetIje za naše c7ane, ki so se jim lahko pridružili tudi nec7ani. Pot nas je vodila od Vidma preko Pobrežja do turniškega gradu, kjer smo si ogledali propadajoči grad, nato smo se odpeljali do Ptuja, kjer smo se v gostišču pri Petlji osvežili in okrepčali. Potem smo pot nadaljevali ob Ptujskem jezeru proti Šturmovcu, kjer smo v ribogojnici Hrga ob prijetnem druženju in dobri hrani naše kolesarjelIje tudi

.,

.----- ----

zaključili.

V septcmbru smo uspešno izved li izle t v Trst in Izolo. Na jprej smo si ogled ali Trst , potem na s je p ot vod ila do bli žnjega gradu Mim are , kjc r smo si z za nim a nje m ogled ali pre le pi grad in njegove ogro mn e parke , ki so za res vred ni ogleda. Por smo nad a ljeva li v oddalje ni nakupovalni center Pa lma nova, kjer pa nismo na šli najbo lj ugodnih cen, zato je bil naš nakup bolj skrome n. Potem smo se odpelja li v slovensko Izolo, kjer nas je v hote lu De lfin čaka l o kosilo. Še ves po po ldan smo ostali ta m , nekate ri so se tudi okopali , več in a pa je d an izko ristil a za spreho d po mestu. Čas je hitro minil in v veče rnih urah smo se zadovo ljni vrni li d o mov .

Noi1epše ie

no

skupnih poteponiih.

član e in č l a ni ce za klju če k leta - 22 . decemb ra, z zače tkom ob 13. u ri v gost i ŠČ U Pa l, z nami bod o spet doma č i mu zikantj e . V d ece mbru bo mo s pe t obiskali in obda rili vse naše čl ;:me , ki so boln i, nepo kre tni, pa tudi tiste, ki so v do movih upo kojencev. Za leto 2005 uprav ni odbor pripravlja program, upamo in želimo ,---.....------------rr,--.------.---.!.--'----'---------~;;;:_-'-----'_;:;:j si, da se boste vse h n ;l.~ ih

V novembru smo se o dpra vili še po nakupih v Le nti , kjer smo kljub slabe mu vreme nu o pravili do ber nakup, kosilo pa smo si priv ošč ili kar v do m ače m kraju , v gos ti šč u Pa l v Vidmu. Dru že nje smo nada lj eva li z ma rt inova nj e m in krsto m mošta , za do bro vo ljo in p les pa so poskrbeli d o ma č i mu zikantje. V decembru pripravljamo za vse naše

prire d itev in akti vnosti ud e leževa li v ve like m števil u ter si na tak n a č in pole pša li in po pestrili jesen življe nja . Ob izte ku leta 2004 vse m in č lan o m DU Videm rer vsem obča n o m o b čin e Videm žel imo lepe in p rij e tn e b ož i č n e prazn ik e te r s reč n o, us pešno in zdra vja polno novo leto 2005. č lani ca m

Upravni odbor DU Videm

:-JAŠ GLAS - OBČ i NA VIDbIl - DECEIl iBER 200,1

=~

z;

Stran 31 NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA PAPIRNICE PAPIRUS .~

SRE NO 2005

PREGOVOR

MOŠKO IME. OTOKAR

ATLET. KI TE E MARATON

SLAST DO JEDI

PLANOTA PRI POSTOJNI

t

Sobota

2 3

Ntdelja

DEL KOLESARSKE DIRKE

.{

\.'~

~ .'

PODZEMNI DEL RASTLINE

-

MELODI NI OKRASEK

.~

e ~

ti .....

SESTAVIL MARJAN ŠKVORC

VEDA O ATOMIH

, STANJE BREZ ZAVESTI

4 MAZANJE Z VOSKOM

EGIP . BOG SONCA KAJNOV BRAT

RUŠA

RASTlINA PLEZALKA PEVKA PRODNIK

egO!

-

Genoveto

Torek

-

(

I~·H

-

Angelo RIPOMO E K ZA PLETENJE

1

OSEBA. KI KRADE

GLAVNO MESTO LITVE ZADNJI DEL IVALI

SOL OLJNE KISLINE ~

~UHOVŠ IN A TRAVNO STEBLO

- - - - --

LETENJE IVKANJE NEMARNOST

NASLANJANJE

ODER

GOSPODAR NASPROTJE GNOJiŠ A KATODE PESNiŠKI STIK

STARO MESTO BLIZU ZADRA DELAVEC V OLJARNI

GL. MESTO RUSIJE KLIN PRI JARMU

ARTHUR AFRiŠKA DR AVA PD IVILNA PIJA A

V KROGLICO STISNJEN SNEG

ENI ANSK A BOGINJA [PREM . TA NA)

HUMORISTKA PUTRIH

SLOVENSKI PESNIK VIPOTNIK

OZNAKA

MERA ZA RITEM TUJE .IME ANA IZDELOVALEC OMAR KRAŠKI POJAV

RIPADNICA ASIRCEV BERITE VINORODNA NAŠ GLAS RASTlINA TUDI V LETU PAS 2005 OSEBNI ZAIMEK

t

Ponedeljek

Jt'-~

TOPLICE

MU ARSK I TEKA ARMAN

-

-

NO"oINO

DR AVA V JU NI AMERIKI

BIVŠi NEMŠKI ŠAHIST [AOOLFI.

MARIJAN AMALlETTI

.. ~

2()(jS -

DALJŠE LITERARNO DELO

-

PLA ILNO SREDSTVO

DR AVNI PREVRAT PISA TELJ CANKAR

MAK ED. IZBRANA MOŠKO IME. DRU BA VASILIJ

POLNILO ZA SLADICE PEVKA RUPEL

SLOVENSKA REVIJA IBETANSKO GOVEDO

PREOS. JAR [NELSON) IZIDDRA REKA SKOZI INNSBRUCK URBANC TON KA

~EPREMO -LJIVO PLATNO SLOVENSKA NOVINARKA MATJA

CIKANJE. NAMIGOVANJE

TEKALIŠ E

GOSTINSKI DELAVEC. KI STRE E PIJA O

JANE ANDREJ RAZINGER OKA

ZORANA ZEMLJA

V PAPIRUS VAS VABITA BOŽIČEK IN DEDEK MRAZ NUDIMO VAM PESTRO IZBIRO BOGATIH DARIL IN VIZITK, ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE, V PRIHAJAJOČEM LETU 2005 PA VAM ŽELIMO IZPOLNITEV VSEH ŽELJA TER VELIKO OSEBNE SREČE. Ratajc Elvira s. p., Videm pri Ptuju 51, 2284 Videm pri Ptuju NAŠ GLAS - O B Č I NA VI[)J-:M - DECHIRJ-:H 2004

_

Rešitve pošljite na naslov: Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, Videm.

-

Stran 32

ŠOLA

=========~~VRTEC - ŠOLA

VRTEC - ŠOLA - VRTEC

OBISKALI SMO KMETIJO V sredo, 24. novembra 2004, Sl11 0 se u če nci leskovške šole v spre mstvu naših razred ničark s šolskim avto busom odpeljali na kme ti jo Id e Vindiš-Belša k, po doma če na Vidokovo kmetijo. Ogleda li smo si nov kme tijski obje kt, v katerem gojijo krave, bike, svinje, kobile, koze in ko koš i. D o ma č i so nam prika za li tudi , kako in s čim krmijo živali. Ogle da li smo si tudi mlekarno, v kate ri se zbira mleko, ki je d o m ač im obenem tudi glavni vir zas lu žka na kmetiji. Za opravljanje kmetijskih del so potrebni tudi stroji. Povedali so nam , da so za vsa opravila na kmetiji mora li nabaviti tudi traktor in vse potre bne priključke , ki jih upravlja gos poda r kmetije, Alo jz Be lša k. Naš namen ogled a kmetije je bil spoznati življe nje in d e lo na kmetiji. Ugotoviti smo tudi želeli, s kakšnimi prihodk i in stroški se na kme tiji

D O

s reč uj ejo .

k onča n em ogledu smo se vrnili na avtob usno postain se z avtob usom odpeljali nazaj v šolo. Ta ko smo za klju č ili ta šolski elan, ki je bil za nas zelo zanimiv in p o u če n. Martina Strmšek, 4. r. šola Leskovec

Po

ja li šče

\.W

- ~~ 0.c., )0 UL) _ An.-.M, ~ ~ ~Dv "- " " " oh _ '?~ CfNS ,.Q..JW \.,},,\.Sl:, ,"":J UJ:..O..) _ ,,,,",,,,cc ,'~ \.s,~ lO \J..\o-.J _ 0~ \ """~ ~o.. "" o.,~w.u - "",,,"\;):.6

I

\.~\\ W-o-.j

~

_

",04\.

"~ ~~~ \.~ ,\ !.cie..\

~ \.'~,b!.tk')

I ( rel="nofollow">....

_ ~~ """ _

~,~~ ~\M.~ ,s ).,),.) ~"<J~u.\, \.~ ,s IJ-\.') \2\\}.""N \ \,j;a..)

');o..~ lN--

- """,,",,

,,,>

\JI.... .1J,.·oVu. ,'<.~''v) \f"" ;><.

_*~ \J

.s.

\.<:<:lu.,

5.'IlOJ'h,\

t-JAt).

"'C~"" \-i';.,,,,

LE?()TAM\

1>OL\IJE:-i.)A

NAŠ GLAS - O BČ i NA V I [)E~I - DECHIBER 200-1

;;">il' ,.)

,s

\JA~ ~I.;

.s.\-\Q

\,~

(>0""",",",0"

\

fur,.Jv ,\ hlA.'\

lt,\.'\ U1..-JES,E:UL

,,-\A't.HA L\ .

\\J~\

.l~ ~E't..)~'L\

Gazi).

Stran 33

ŠOLA

VRTEC - ŠOLA - VRTEC

!VI(V~

-1

lIJ

~...J

o \

ŠOLA - VRTEC

ZGORELA NAM JE HiŠA

, / O

--

.,

>7 , .

jJ

: ~

- ~,~ ,

Učenci razredne stopnle leskovške šole na gasilski Vali PGD Leskovec

Oktober je mesec protipožarne va rnosti. Lani je požar p ri zadel tudi nas, ko je na sam babičin rOjstni dan zagore la naša stara hiša. Lanskega 8 . oktobra , okrog po l dveh zjutraj, je mo čno zagrmelo. Pred oknom se je zabliskalo . Bi lo je, kot da bi zagorel kakšna dva metra visok plame n. Zbudila sem se. Pogledala sem proti hlevu , ker sem mislil a, da je stre la ud arila va nj . Ničesa r nisem vide la. Šla sem nazaj k postelji , se used ia nanjo in še nekaj časa g led ala skozi okno. Bila sem zaspana, zato sem legla na zaj v poste ljo in trdno zaspala. Čez nekaj časa pa slišim , da nekdo zvoni in trka po oknu. Bil je naš sosed . Zdaj zas lišim še iz sosednje sobe , kje r sta bila mama in ata , hrup in kri čanje , da gori naša stara hiša. V strahu vstanem in s tečem po ho dniku . V dnevno sobo me zvabi moč na o ranžna svetloba po vsem prostoru. Stopim proti oknu , da bi videla, od kod prihaja. Ko pogle dam skozi okno , vidim velik plamen čez vso streho. Mislila sem, da me morijo sanje. Vendar nisem sanjala - bila je strašna res ni č no st. Zd aj mi je bil o jasno, da je ob prejšnje m močn e m gromu strela udarila v hišo. Ata in mama sta že od hite la ven . Sosed jima pravi, naj kdo hitro umakne avto izpred goreče hi še . Nista ga raz umela , zato je odšel v avto in ga sa m umaknil. Zdaj ata pravi mami , naj hitro pokliče gasilce. Sosed ga pomiri , da jih je že on obvestil in da kma lu pridejo. Zd e lo se mi je, cia se vse dogaja tako hitro, da se bo kmalu vse zrušilo in zgorelo. Že smo slišali glas sire ne gasilskega avta. Vse bolj se je bližala. Teclaj sem mislila, cia bo kmalu vse reše no, saj nisem vedela , da vse ni tako preprosto in lahko. Tedaj se na d vor i šče p ripe lje policijski avtomobil. Pride tucli ne kaj sosedov. Ne močno opazujemo, kako gori, kako drSijO opeke na tla. Nestrpno pričakujemo gaSilce . Zda j so prišli. Hitro so zače li gasiti. PO petih urah so poža r končno pogasili. Ura je bila pol sedmih , ko so se odpeljali. Jaz bi mo rala iti v šlo, ve ndar nisem šla , sa j se po vsem tem pri pouku ne bi mogla pomiriti ter p ri pouku zbrano cl e lati in poslušati. Ko so gasilci odšli , so policisti ostali še ves dan, ter p azili, da ne bi zopet kaj zagorelo, saj je med lesenimi stva rmi tlelo še veliko iskric, ki bi lahko zopet zanetile ogenj. Vsi smo bili prizadeti in žalostni , ker je pogore la hiša. Med vsem i je bila najbolj žalostna babica, saj je na njen rojstni dan zgorela njena prijazna stara hiša. Vedno je prosila, naj je ne podremo, če prav je bila že sta ra. Zdaj pa je zgorela l Sa j ni zgorela sa mo hiša - zgore li so vsi babi č ini spomini na leta , ki jih je preživela v njej. Tistega usodnega dne ne bom nikoli pozabila. Zdaj me je veliko bolj strah ognja in groma. Vedno se bom spominjala , kako je hiša objeta s plameni in kako se gasilci trudijo, da pogasijo ogenj . Želim si, da se, kaj takega ne bi več nikomur zgodilo in da bi bilo č im manj n es reč z ognjem. Marina Vidovič, 8. r/9 šola Leskovec

NAŠ Gl.AS - OI3ČI NA VI D EM - DECEMI3ER 2004

--

Stran 34

======================~-BIBLIOBUS

Spoštovani bra lci, objavljamo nov urnik VIDEM LESKOVEC LANCOVA VAS SELA

potujoče

SRE 8.30-10 SRE 11-12 PON 10-11 SRE 12.30-13.30

knjižnice na kolesih. Naberite si knjig tudi v letu 2005 1 16.2 . 16.2. 21. 2. 16 . 2.

5. , 26. 1. 5., 26. 1. 10,31. 1. 5., 26. 1.

9.,30.3. 9. , 30. 3. 14. 3 9,30 3.

20.4. 20. 4. 4. , 25 4. 20.4.

1. , 22. 6. l., 22. 6. 6.,27.6. 1.,22.6.

11. 5. 11. 5 16. 5 11. 5

N5i

Notla Slotlenija Krščanska

Spoštovane

ljudska stl'tlnka

občanke

in

občani!

Vsem ljudem, ki so dobre volje, želimo blagoslovljene božične praznike. V prihajajočem novem letu 2005 pa vam želimo veliko zdravja, sreče, zadovoljstva in miru. Naj se vam v novem letu izpolnijo vse skrite želje, pa mnogo dosežkov v naši občini za boljše življenje. N.Si OO

Ze/enr? ,

)) fl '{U

občine

Videm

2005 vam želi Športno društvo Videm.

do

'1 ()S rJ11

Predsednik Jože Miloši

lIa!ll('.~{()

dolwil l, ;:ko r;.{'{(I )JJO J/(;'o lllejclw

Vidma

::moglji\'ol,'Ji

lI a.~eg(f r a:: II!ll(f «(

'il:,e-Uf/U/ 9Jidm.f1/ že-Um& dCUUJ.Irv, S.U111wtize.0j.<'4rv iA11 rPdč(U/.04YU ohcMw/ qJide-fru, U0 Se-U Cr?JrPŽ(:Cn0 ~JW/

uvv YUZi;n& if'V liS.p
SLS. Slove n ska lj u dska stra n ka

Spoštovane !"/'Y;{;?I//(I/(-'

//.ir>

//';/r h;f7r~)/; 'I",

h

ro/r-· //I/I~ Y" .;-

H I I / //(' I A-r-/;('/'y(/

~-~/'./-//I'/ '('( 'll //> / /

EINOGRAFsK~ -~ DRUŠWO I k-\ TRŽEC ~ !

:7"1 IH' II/:-f;; .

C;;;tJWjJ/JCafii /J

občanke

Občine

in Videm!

občani

Člani SLS OO VIDEM vam želimo mnogo zdravja, sreče,

uspehov in zadovoljstva v letu 2005, prav tako pa vam voščimo mirne in blagoslovljene božične praznike.

ciJ't«J'l:i;o c;:;:;t;.«x; xdt· čla/WPm/;

OO SLS VIDEM

:u;.rn/tak;a.y'7~( i n olZv/rwnt oiJ.()t.ne C.?J%demt; 1Je;;.ele

fX]o;{;tene j l/JCax/Jtike te,;, :J1ce6rw t/n U(fUMw ' /t1ci/u!!re ()jV; l!O ~W . Glasilo izdaja občina Videm, Videm pri Ptuju 54 , tel.: 761 94 OO, e-pošta: [email protected]. Odgovorna urednica: Tatjana Mohorko. Člani uredništva: Darinka Ratajc, Petra Krajnc, Marjan Škvorc, Jože Junger, Friderik Šimenko, Nataša Zagoranski in Iztok Roškar. Ob likovanje in priprava za ti sk: Vejica, Rado Škrjanec s. p. , Ul. Lackove čete 3, Ptuj, 04 1 684 910; tisk: Grafis Rače. Na osnovi mnenja urada vlade za informiranje I,S št.: 23/ 90-541 / 9612 se za gla silo pla čuj e 8,5 % dave k. Glasilo NAŠ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi urad vlade I\S za info rmiranje , pod zaporedno številko 1332 in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356. Glasilo je brezp l ačno in ga prejmejo gospodin jstva v občini Videm. Naklada 1900 kosov. j\-AŠ G 0\S - OBČ I NA VIDEM - ])ECClvIHER 2004

Stran 35

--

Miklavž obiskal prid ne otroke v Lancovi vasi

PRIDNIM DARILA, POREDNIM ŠiBA

JUBILEJNI MIKLAVŽ V LESKOVCU V petek, 3. decembra, so se v cerkvi sv. Andraža v Leskovcu že 10. leto zapored zbrali najmlajši krajani. V spremstvu staršev ali ostalih odraslih so ga komaj pričakali - sv. Miklavža namreč. Zbranim je najprej zapel otroški pevski zbor leskovške šole. Kmalu zatem so na odru zagospodarili medvedek, zajček, vrana in podobne zverinice. Otroci se jih sploh niso bali, kajti "krotile" so jih vzgojiteljice vrtca Ptuj, enote Narcisa iz Raičeve ulice na Ptuju. Z lutkovno predstavo Zajček in prijatelji so še dodatno polepšale večer prisotnim otrokom. Hip zatem pa je pred cerkvijo zarožljalo. Vrata so se odprla in vstopil je čisto pravi parkelj. Takoj je ugotovil, da bo brez dela, saj so bili otroci čez leto pridni; eni bolj, drugi manj. Otroci so si oddahnili in se razveselili , ko je vstopil še sam sv. Miklavž v spremstvu angel čkov. Zlobnega parklja je kar uspešno krotil. Naši malčki so seveda morali Miklavžu najprej dokazati, da si zaslužijo darila. Po prestani preizkušnji je Miklavž otrokom razdelil darila, parkelj pa jim tudi ni več nagajal; delil jim je šibe - pridnim manjše, manj pridnim pa večje. S svojimi prispevki so obdarovanje omogočili: Občina Videm, KS Leskovec , Julijana Bračič, Jurovci, Emitt d.o.o. , Stojnci, Podjetje Monting, Gradbeno podjetje Projekt ing, Janez Krajnc s .p. , Leskovec, Jožefa Markovič s.p., MIT Horvat, Pobrežje, Prevozništvo MEDOL, Pleterje, Strojtrg Koželj, Štraf d.o.o. , Skorba, TMD Invest , Vrabl d.o.o., Ptuj, Župnišče Leskovec.

December je prav poseben in prazni čen mesec, najbolj se ga zagotovo razveselijo najmlajši, saj jih v zimskem času obiščejo kar trije dobri možje - prvi med njimi je Miklavž, ki je otroke obiskal tudi v Lancovi vasi. Društvo podeželskih žena in deklet ter folklorno društvo Lancova je tako v nedeljo , 5. decembra, na predvečer sv. Miklavža oziroma sv. Nikolaja pripravilo miklavževanje . V uvodnem delu prireditve sta se predsta vila harmonikaš in mlada flavtistka iz Lancove vasi, otroci pa so se zelo razveselili tudi lutkovne igrice , ki so jo pripravile tamkajšnje domačinke. Glas verig pa je kmalu naznanil prihod Miklavža in njegovega spremstva: angelov in parkljev. Pridni otroci so bili nagrajeni z darili, pogumnejši med njimi so sami prišli pred Miklavža, številne pa so pospremili starši. Nekateri so peli in molili, drugim je pogled na črna parklja vzel ves pogum. Porednim se ni obetalo nič dobrega, čakala jih je kazen s šibo. Pa naj vam zaupamo, da takšnih otrok v Lancovi vasi skorajda ni bilo, več bi se jih zagotovo našlo med malo večjimi . .. Skupno druženje se je končalo ob bonbonih in sladkih dobrotah, ki so jih spekle članice društva. Miklavž je otrokom ob slovesu obljubil, da jih prihodnje leto spet obišče, do takrat pa morajo biti pridni in ubogati svoje starše. Petra Krajnc

Svet staršev se sponzorjem za njihove prispevke in Vrtcu Ptuj za odigrano predstavo najlepše zahvaljuje. Iztok Roškar

Priietno presenečenie" lutkovno igrico

Janez ie Miklavža prepričal, da si otroci darila zaslUŽilO. Foto IR

Foto NM

NAŠ MIKLAVŽ PRIHAJA ... iz jasnega raja ... , so zapeli angelci na predvečer praznika svetega Miklavža v župnijski cerkvi svetega Vida in v cerkvi na Selih. Že tradicionalno prireditev so pripravili frančiškovi otroci pod vodstvom obeh animatorjev. V priložnostni igrici so nazorno prikazali nasprotje med dobrim in slabim, med angeli in parklji. Končno je angelcem uspelo prepričati parklje , da si otroci zaslužijo punčko, sani, toplo bundo in še kaj za brezskrbne dni. Preko rok svetega Miklavža, ki so ga priklicali angelci, so starši in dobrotniki obdarili prisotne otroke. No, čisto zastonj ni bilo, saj jih je Miklavž povprašal po njihovih dobrih delih in preveril poznavanje molitvic. Ob koncu so bili vsi zadovoljni, sicer ne bi ob spremljavi kitare zapeli "Miklavža imamo radi ... " in "Pridi drugo leto . .. " Marjan Škvorc

NAS GlAS - OIlCINA VIDEM - I)ECEM lmH 200·;

-

Stran 36 ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: ~==z=~ :::::::

NA~ GLA~

ORČl t\A \ 'IDF.M

flECEMUF.H 200 ,