Mala Kajkavska Gramatika

temeljine

Re materinska od emanta sakoga je preštimanejša.

samizdat, Varaždin, jesen, 2004.

, Zastave

OBJAŠNJENJA NAKANE (Apage, Štokajski!) V na'zaj neku'like let pri'pravljaju se 'stru no-'znanstveni 'skupovi o revitali'zacije i emanci'pacije 'Kaja. Vre 'puno let se kla'guje i 'cendra nad slad'kem na'šem 'Kajom, 'ferflja se o nje'gove 'žertve, krako'ri se o nje'gove život'nosti, 'slini se nad nje'govum 'hudum 'sudbum - vse tak 'lepo i 'to no na, vezda zvanomu, stan'dardnomu Hor'vatskomu je'ziku na to' nosti i le'pote kote'roga bi 'vsaki Bo'sanec pojal'neti se 'mogel. Kaj'kavske 're i o Kaj'kavske 'sudbe ne 'mo i ' uti. Vse je pravo'verno, ofici'jalno Hor'vatski, kroatis'ti ki, ist v ravno'vesju z jeda'naestum za'povedi 'Božjum. Kaj 'drugo neg 're i - 'zmešani 'lon eki i 'zvon eki. Em kak je mo'gu e jen idi'om zveli a'vati ez idi'om kote'ri mu je prev'zel 'ime i 'funkciju, kote'ri ga je v (kak ne'zreli) "dija'lekt" od'rinul, kote'ri 'ho e je'dini prota'gonist Hor'vatske je'zi ke 'scene 'biti? Kaj se je'dino z govo'renjem i pi'sanjem na 'Kaju emanci'perati i revitali'zerati 'more! To je te'meljni prin'cip more'bitne Kaj'kavske rene'sanse. e se 'ona ez Kaj'kavsku go'vornu i pi'sanu 'praksu ne za'po ne, te rene'sanse ni'gda ne bu. Da bi Kaj'kavski nevupa'ju eci i malo'verci 'veru i 'vupa a oba'trivel, ni emur'nemi Štokajcom v truc, ja sem, nu, 'malu pri'ru nu Kaj'kavsku gra'matiku 'probal na'pisati1, ta'kaj, da bi antiKaj'kavcom (zadnji) argu'ment zbil. 'Najmre, je ga lin'gvistov ter'de eh da jen idi'om 'neje je'zik 'doklam se on sam kak ta'kov ne pre'pozna, 'doklam svoj ja 'nema, 'doklam se z svo'jum gra'matikum ne "legeti'mera". V prete'klosti Kaj je to 'imel. Je ga po'dost gra'matik i re 'nikov Kaj'kavskoga je'zika. Gra'matike: Szentmartoni'jova (Einleitung zur Kroatischen Sprachlehre für Teuche, 1783.), urkove 'koga (Jezi 'nica Hor'vatsko-slo'vinska za 'hasen 'Slavincev i potre'bo u os'taleh strans'koga je'zika na'rodov, 1828.), Kristijanovi' ova (Gramatik der Kroatische Mundart, 1837.). Vuzput da pripo'menem da je nezgotov'ljena i kak 'knjiga 'neje vun'data 'Šojatova 'Kratki 'navuk jezi 'nice hor'vatske (zhajalo v KAJU od 1969. do 1971., a z kote'rum sem se ponaj've 'služil)2. Ta'kaj, 'Ivši je 1936. vun'dal 'Jezik Hr'vata 'kajkavaca, kote'ra se najve z Kaj'kavskum pro'zodijum i fono'logijum 'bavi. 'Predi ile'rizma 'zišla su tri 'važna Kaj'kavska re ov'nika: Hab'deli ov Dictionar, (1670.), Belo'stencov, Gazophylacium (1740.), Jam'breši ov Lexicon Latinum (1742.). V XX sto'letju 'zišla su dva hasno'vita re ov'nika: Hrgov Iva'ne ki 'govor i 'rje nik (1996.), Ve e'najov 'Rje nik 'Gole (1997.), a 2002. je 'zišel Lip'ljinov 'Rje nik 'varaždinskoga 'kajkavskog 'govora. 'Iš e z'haja HAZUov 'Rje nik 'hrvatskoga 'kajkavskoga 'književnog 'jezika ( od 1984. vun'dato je 9 knjig. V nas'lovu kajkavskoga književnog jezika ne zname'nuje kaj zname'nuje, neg jezik knjiga na kajkavskom, kaj je ista pelda kajofi'le ke protizdravora'zumske 'logike). Anda, vse je pe'ljalo k for'meranju za'sebnoga Kaj'kavskoga je'zika. Kaj bi i kak bi 'bilo da je tak 'bilo, kak bi se te jezik zval (Hor'vatski/ Severnohor'vatski/Kajkavski?) ve i 'vezda 'neje zmi'seli špeku'lerati. 'Teda je 'došel ili'rizem i zdaj 'skoro 170 let Kaj'kavske hiber'nacije3. Od 1837., od Kristijanovi' ove Kaj'kavske gra'matike, pa vse do 1936., kaj je 'jako zname'nito, do nare' ene Ivši' ove 'knjige, ne ga 'pravoga kajo'loškoga 'dela4. Kajo'loški kontinui'tet se 'zgubil ve neg Kaj'kavski knji'govni kontinui'tet, kote'roga je 'Matoš 1900. pod'budil z Hrasto'va kem 1

To, zaprav, kak Kajkavskomu zpisatelju, prakti aru, moj posel neje. To je posel kajologov, nu mesto da i kajofili buju, da barem malo batrivosti pokažeju, oni su stopram kajofilci, naj iš im hrvatskim jezikom govore i i pišu i emancipatori slatkog našeg Kaja.. Zato je ovo i zdvojna i vtrucna gramatika polak zevsemne kajološke (dr-, mrdavske) indolencije. Nu, kak god emerno bilo, ufanja sem da nekoga kajofil eka ova knjigica vendar podbudila bude da napiše bolšu, celotnejšu Kajkavsku gramatiku. 2 Pokehdobe ih ne ga v reprinti, pokehdobe su originali v Zagrebu, ja pak vu Varaždinu “stolujem”, pokehdobe su na stranski jeziki napisane, te jezi nice su nam denes i nedosegljive i nevporabljive. 3 eprem hiberneran, Kajkavski se i (fertalj normalno) razvijal i štokavizeral (dekajkavizeral), živel dva zprotivna žitka, kaj je tema za zasebnu, ve filozofsku neg lingvisti ku, knjigu. 4 Polukajološko delo je, napeldno, Valjavcova Narodne pripovietke u Varaždinu i oko Varaždina, 1890.

2

nokturnom. Ono kaj je "stara" kajologija ztvo'rila, vse ve je dugo'vanje knjig posta'jalo, a kak je Što'kavska 'zvezda vse ve sja'jila, vse ne-Što'kavsko, 'anda, Kajkavsko, Ma' arsko, La'tinsko, Ger'mansko, sjaj, 'važnost i vpo'rabnost zgub'ljalo je - ose'bujno e se zna da je 'druga polo'vica XIX i 'perva polo'vica XX sto'letja 'doba inten'zivnoga raz'vitka Hor'vatske 'nacije, kaj je pro'ces kote'ri 'grubo odhi'tavlje vse kaj mu prepre' uje 'te nju, 'tijam kaj ga der'buje. Pri koncu XX stoletja, gda su se po'godi za for'meranje neod'visne Hor'vatske der'žave zte'kavali, ztvara'la se kri'ti ka 'masa od kajo'loškeh teks'tov5 i od Kaj'kavske vmetel'ni ke knji'govnosti kote'ra je, nu, i do ove gra'matike do'peljala. Da ju ja zdaj na'pisal 'nesem, se'guren sem da bi ju za kote'ro 'leto neg'do 'drugi na'pisal 'kajti, po'navljam, po'godi su tu. Medtem'toga, 'stare gra'matike, a najmlajša je Kristijanovi ova, mo'derni Kaj'kavski 'neje v mo'gu nosti ra'biti z dva glavna razloga: 1. z vekšinum se v Nacionalne i sveu ilišne knjižnice v Zagrebu nahajaju, anda, skoro su nedosegljive kajti ne ga reprintov, i 2. zvun gramatike urkove koga druge jezi nice su na Germanskomu il Latinskomu napisane ter su tak dodatno nedosegljive. Za'sebni prob'lem, 'meni 'jako 'velki z 'puno podraz'logov, z antropo'loškog 'morti ponaj've , je dekajkavi'zacija Kaja, njegova štokavi'zacija. Mo'derni Kaj ve neje Kaj od predi ilerizma. To je 'isto 'tulko, 'tijam 'morti ve , psiho'loško-socio'loška kak i lingvis'ti ka ' inka. Kak je morti nedos'tatno poz'nato, da ne bi ži'veli v anti-'zbilje, polo'vi no, 'tu i 'kulko 'sebi 'tulko i dru'gem, da ne bi ži'veli v hišto'rijskomu 'vakuumu, Kaj'kavci su 'morali vse ve Što'kavski govo'riti. I 'predi 168 let i 'vezda Kaj'kavci su v paradok'salne situ'acije: 'Biti kaj 'nesi, ne 'biti kaj 'jesi, polu'biti Kaj'kavski, polu'biti Što'kavski! Polak nepestu’vanosti Kajkavski je pozadost Štokajski postal. Kak v ta'kove situ'acije (pestuvaju u) gra'matiku o 'biti-kaj-nesi pi'sati? 'Kajti, Kajkavs'komu su se dogo'dile prez'brojne antikaj'kavosti, ose'bujno v kolokvi'jalne vporabe, a kaj ih ve 'treba v Kaj'kavsku lingvis'ti ku mo'tritvu 'zeti! To je 'posel kaj je 'ho eš-'ne eš izdaj'ni ki: il je zneve'riti ( isti) Kaj'kavski je'zik il pak ovo'cajtni Kaj! Za'to je stra'hotna di'lema zestav'lja a ovo'cajtne Kaj'kavske jezi 'nice: kak da ta gra'matika i Kaj'kavska i ovo'cajtna 'bude? Kak da odkaj'kavnost, "Što'kaj", štokavi'zerani Kaj, 'temelj kaj'kavnosti 'bude? Em je ' isti Kaj'kavski voka'lizem marodno ogin'gavel. Vse Kaj'kavske gla'sove ve ne 'mo i ' uti. ' isti Kaj'kavski ak'centi, 'njevo 'mesto v re' i ponaj've , ta'kaj su 'skoro zgi'nuli. (Gdo bu 'denes gla'vak, ro'ditelj, Hor'vat, ur' evec, no'vak, anda, z ak'centom na 'druge 'slovke, zgo'voril?) Pol Kaj'kavskeh re' i je po'zabljeno. (Gdo 'iš e zna kaj je e'prem, kolo'mija, dra'go a, 'gdeno, gusto'krat, 'skokce, pocu'lica, cec'njak, hla 'nica itd. itd.) Kaj'kavska re e'nica se v go'vorne 'prakse 'isto kak i Što'kavska re e'nica 'slaže. e se zna - da si po'morem z 'Danicum Hor'vatskum, Sla'vonskum i Dalma'inskum6 gde se ist Wittgen'steinovski veli: Što je izvan kruga izre ja, to je izvan kruga poznanstva., iliti, malo dalše, Dokle jezik, dotle um. - e se, anda, zna da kaj v je'ziku 'neje, i neje, ter, konsekventno, kaj v mate'rinskomu je'ziku 'neje, le na'pol 'lucko je7, v ovakove situacije se premoš enje Kajkavske hibernacije nudi za odlu iti se, anda, bypassna gramatika. V teme'ljenju svoje pre'mostne gra'matike ja sem se za prin'cip biti-kaj-jesi od'lu il, za "Kaj'kavski" Kaj, 'anda, za ve onocajt'nosti, v premiš'ljanje naj've jema'ju i Kaj ka'kov je bil gda ga je ili'rizem v normal'nomu raz'vitku pre'tergel, gda Kaj iš e kak 'provincijalni 'jezik (Vuko'tinovi ) ne bil stigmati'zeran8. Na'ravno, tak te te'meljni Kaj " ist" 'bude, 'zviren i svoj, nu, ta'kaj, sta'rinski, staro'moden ter knji'goven, ve il menj 'proti ovocajt'nega 'Kaja, lasto'vito go'vornoga. Medtem'toga, tak, rekajkavizera'ju i Kaj, 'rekel bi, je'dino tak, Kaj'kavski kak "Kaj'kavski" 'more os'tati. Tak, i je'dino tak, on ne bu Što-'Kaj-ski 'jezik. Te nje'gov jo i'vestni 'menjek, kak i vse 'drugo na o'vemu 'svetu, i kak'vo a, i dob'rina i pred'no a 'more 'biti 'kajti je'zi na neovo'cajtnost, knjiž'ni kost, hišto'rijskost ta'kov je'zik od (pre'fletnog) ha'banja š i'tiju, u'vaju mu 'zvirnost ter 'daju ' udni 5

Zkupniki zbratvi v Krapine, akovcu, Zeline, Zlataru, Varaždinu etc. Broj 20, str. 80 7 Vu dobe globalizacije situacija se strahovitno zmenila. Denes se javlja dilema je li morti ono kaj je jenomu kraju najosebnejše, jezik materinski, svetlotvorna mezga, je li on zapre ka kotera delovno participaciju v hištorije onemogu uje. Mam je za re i da je to denes dilema vsakoga drobnoga jezika. 8 Kajkavce je verjetno najve bolela inka da su ilirizem gli Kajkavci zpeljali i da su oni ponajve svoj materinski jezik ovak švanjili. 6

3

(oksimo'ronski!) žmah po'znate 'tajne, o'durne le'pote i 'stare friš'ko e! Gli te oksimoro'nizem, kote'ri je ima'nenten revitali'zeranomu Kaju, je lete'rarno 'jako vporab'ljiv, lasto'vito v po'ezije. (V 'proze, v ur'bane 'proze ponaj've , Kaj'kavski oksimoro'nizem je do stilo'cidnosti škod'ljiv.) 'Denes je Kaj sam po 'sebi poe'ti en, lete'raren, 'tijam filozo'fi en. Nu, ta'kaj, on je nes'paden, po'zaben, ne'razmen, nerab'ljiv, za'muden, primi'tiven ('ovde: v "pri' etku raz'vitka", ne "na zvir'nomu 'stadiju"), lasto'vito e je dijalek'talen9. Kaj'kavski dija'lekti su 'isto tak 'velka o'pasnost po Kaj kak i štokavi'zacija. 'Doklam ga Što kak-tak, al 'skoro Mefis'tovski, moderni'zera, nje'govi dija'lekti ga provincijali'zeraju, rurali'zeraju. Ze svojum je'zi num insufici'jencijum 'oni mu pri'bavljaju 'stigmu neverodos'tojnosti ter To ti je 'jezik 'Gornje Vuko'jebine. Rele'vantno Kaj'kavski pi'sati 'denes se je'dino na relingvi'zeranomu Kaj'kavskomu je'ziku pi'sati 'more10. 'Iš e bi se 'dalo filozo'ferati o po'ložku (more'biti) relingvi'zeranoga 'Kaja, al od 'tega se on relingvi'zeral ne bu. Se 'razme, po'željno bi 'bilo e bi se filo'zofski e'seji o tako'vomu 'Kaju po'kazali 'kajti 'oni nje'govu lingvis'ti ku vteme'ljenost 'lestor kre'piti 'moreju. 'Vendar je raz'lu no da 'oni relingvi'zaciju 'Kaja 'lestor pra'titi 'moreju, 'nikak ju ne pred'vi ati il, 'morti š e 'gorše, o nje špeku'lerati. Kak je z do 'vezda re' enog raz'lu no, je, stano'vito, o'va gra'matika je dost protiovo'cajtna, 'anda, konzerva'tivna. 'Ona ne tol'na i i 'ne e tolna' iti vez'dešnji 'stadij raz'vitka go'vornoga 'Kaja 'kajti bi tak'peldno nje'govu delingvi'zeranost sistemati'zerati i afir'merati 'morala. Na pi'sani Kaj 'skoro da se ne 'mo i ober'nuti 'kajti je on il ta'kaj po'dost štokavi'zeran, il je vmetel'ni ki nerele'vanten, il pak dijalek'talen (zmislu'ju e da je na je'nom od Kaj'kavskeh dija'lektov na'pisan). O'va gra'matika 'ho e nje'govu ' istu Kaj'kavsku jezi'ko u oslobo'diti i za ambici'ozne vmetel'ni ke pro'jekte ju pr'ipraviti. Kaj'da, ta'kova gra'matika je po'dost antikolokvi'jalna i kak 'temelj go'vornoga Kaj'kavskoga 'more se 'stopram 'delno ra'biti. 'Vendar, i po'žalno, 'štimam da je'dino tak je mo'gu e 'bilo re'šiti se Što'kavskeh nabra'no , nekajkav' ine, kaj je jen od 'važneh argu'mentov Kajo'fobov da se o dija'lektu 'dela, 'grane Što'kavskega mati 'njaka. 'Polak velko'brojnosti Kaj'kavskeh dija'lektov ter nje'hove med'sobno 'skoro negera'ju e raz'lu nosti, 'trebalo se za te'meljni Kaj'kavski di'jalekt odlu' iti i na nje'govi lastovi'tosti ob' inski grama'ti ki sis'tem zgra' ivati. Ja sem se za Za'gorsko iz'vustje od'lu il, severo-za'hodnu vari'jantu 'Kaja, kaj po Iv'ši u 'pervu 'grupu i'ni. 'Ona objedi'njuje kako'vosti os'taleh grup, 'neje 'tulko z štokavi'zacijum na' eta ter naj've Kaj'kavcov z tem iz'vustjem go'vori. Ta'kaj, Ba'lade su na te'mu iz'vustju na'pisane, kak i naj'vekši broj 'vredneh del Kaj'kavske knji'govnosti. Ta'kaj, o'va gra'matika je rekons'trukcija i speku'lacija o morebit'nomu raz'vitku Kaj'kavskoga je'zika 'potlam Ilers'koga prepo'roda. Kak i 'vsaka rekons'trukcija, 'ona je 'lestor 'jena od mo'gu eh stez ter je nezbež'ljivo subjek'tivna i voluntaris'ti ka. 'Bilo bi jako dobro e bi 'ona pobu'dila ne'koga da na'piše iš' e 'jenu, dru'ga u Kaj'kavsku gra'matiku11 'kajti je'dino tak, z no'vem grama'tikam, z 'novi re ov'niki, z no'vem 'knjigam pravo'pisanja, zgo'varanja, z 'knjigam 'kritik, e'sejov itd. raz'vitek Kaj'kavskoga je'zika 'more zagaran'teran 'biti. e se to ne pripe'ti, nje'gova vse ber'zejša štokavi'zacija je se'gurna, nje'gova 'dalša delingvi'zacija je se'gurna, nje'gova družt'vena minori'zacija je se'gurna, vmetel'ni ki do'segi nje'goveh zdelo'vin pak vse 'menjši. 'Polak "od'pretosti" i "nezgotov'ljetosti" Kaj'kavskoga je'zika, 'polak nje'gove nekostitu'eranosti miš'ljenja sem12 da je mo'gu e i dopuš' eno na svoj lasto'viti 'na in lingvis'ti ki ga "za'preti" i "dogoto'viti", a ravna'ju i se z nje'govi (o u' eni?) ima'nentni zako'nitosti. Zato, va'lujem, kak gramatika kotera je deri'verana z sis'tema Kajkavskoga je'zika, ne z go'vorne il pi'sane prakse, ona je do'datno subjek'tivna13. Vse isto svo'je, "voluntaris'ti ke" obli' aje sem z nekaj vupi'tala oznamenuval i v do'stavek kak 'Mala moja Kaj'kavska gra'matika ih po'složil. e sem tu pre'dalko o'dišel ze svo'jem jezi nem 'vupa om, naj me se kriti'zera. 9

Denes verodostojno pisati na jenomu Kajkavskomu dijalektu isti je anakronizem i provincijalnost, ono kaj jedino nekaj pajdašov zanimati more. 10 Ova gramatika ho e na praksu vmetelni koga pisanja ponajve vutikati, deruralizerati ju. Na govornu praksu, polak zevsem štokavizeraneh medijov, ona nemre. Tu se Kaj, bojim se, iš e ve bu dekajkavizeral. 11 Bum presre en e se to pripeti eprem ta nova gramatika po moje morebiti fundaju a bude. 12 Segurno je to pretenciozno, nu, " e se ne proba, ni se ni ne postigne". V opasnomu je spas (Hölderlin). 13 Nu, za znati je da ne rabljena metoda, neg rezultat jenu zdelovinu ovakvum il onakvum ini.

4

'Vezda, v 'dobe postfor'meranosti mo'derne Hor'vatske der'žave, odlu' uje se 'sudba 'Kaja. 'Vezda je 'mo i 'biti protago'nist nje'gove relingvi'zacije il nje'gove delingvi'zacije. To ose'bujno za kajofil'noga kajo'loga 'vredi. 'Treba je 'znati da je 'vsaki Kajka've ki što ko'rak k nje'gove delingvi'zacije e'prem se o Ba'ladam 'dela, o Domja'ni u, Galo'vi u, 'treba 'znati da je 'vsaki Kajka've ki kaj, tijam i eprem se o Ba'ladam 'dela, jen 'drobni dopri'nesek nje'gove relingvi'zacije. Vse dru'go je para'deranje, ža'losno dr- i mr-'danje. Anda i zana'vek, gda Kaj'kavec (ter osebujno e o Kajkavs'komu je'ziku) Kaj'kavcom go'vori, na Kajkavs'komu je'ziku mu je govo'riti, emantne Re i materinske! Ina' eje ža'losnu ko'mediju zpe'ljavlje. (Apa'ge, Što'kaj!)

VPE'LJATVA14 Kaj'kavski je je'zik. 'Mesto "Kaj'kavski", po 'meni, 'bolše bi ga Severnohor'vatski je'zik 'trebalo 'zvati 'kajti se on prete'žito na se'veru Hor'vatske go'vori. 'Polak svo'jeh: fonolo'gije, morfolo'gije, sin'takse i lek'sike, ( e'tiri differentiae specificae kote're jen idi'om je'zikom i'niju) a kote're su 'bitno raz'lu ne od standardi'zeranoga Što'kavskoga iz'vustja kote'ro se 'vezda Hor'vatski je'zik 'zove, Kaj'kavski je je'zik. Kaj'kavski je je'zik i 'zato kaj je do 1836. to bil i kaj je Hor'vatski je'zik15 zvan bil, kaj ni 'denes ni'gdo ne od'ri e. Kak o'no kaj je jen'krat je'zik se 'zvalo 'nemre 'svoju jezi'ko u zgu'biti, neg 'lestor svoj po'ložek/funk'ciju v 'družtvu, Kaj'kavski je je'zik. Kaj'kavski je je'zik i 'polak svo'jega dijalekti 'noga bo'gatstva, kako'vo Hor'vatski Što'kavski stan'dardni je'zik 'nema. 'Lestor v Horvats'komu Za'gorju mo'gu e je 'najti na deset'koli Kaj'kavskeh dija'lektov, kote'ri svo'je subdi'jalekte i lo'kalne go'vore 'imaju16. Kaj'kavski je je'zik i 'polak kri'terija komunika'cijskoga 'lanca. 'Najmre, Kaj'kavec i a'kavec, to'bože na dva dija'lekta is'toga je'zika govo're i, il sla'bo il 'nikak raz'meli se 'buju. Da su 'njevi idi'omi 'zbilja 'lestor iz'vustja is'toga je'zika, komunika'cijskeh prepre ki bi'lo bi 'jako 'malo. Kaj'kavski se do deneš'njega 'dneva ne lingvis'ti ki oddijalekti'zeral ter kak je'zik vteme'ljil 'polak zapos'lenosti i aldu'vanosti Kaj'kavcov i'deje samos'tojne Hor'vatske der'žave z kote'rum 'ide i 'borba za samos'tojni Hor'vatski je'zik. Nezna'ju i, Kaj'kavci su tak 'vusta 'sebi za'perli za govo'renje o Kajkavs'komu je'ziku. 'Vezda, gda je i Hor'vatska der'žava obsto'je a i gda Hor'vatski je za'sebni je'zik, mo'gu e je Kaj'kavski revitali'zerati i emanciperati. 'Treba je 'znati da prez 'žertve Kaj'kavskoga (te'da Hor'vatskoga!), mo'derne Hor'vatske 'nacije, pa 'unda i der'žave, ne bi bi'lo, 'iliti bi'la bi 'jako, 'jako ina' ejša. Kaj'kavski je je'zik i po o'bilne knji'govnosti napi'sane na te'mu je'ziku17 il njegovi izvustji, med kote'rom su Ba'lade 'Petrice Kerem'puha, Miro'slava Kr'leže, ver'hunec 'cele moderne Hor'vatske knji'govnosti. One to prez Kaj'kavske jezi'ko e, njegove je'zi ne sub'stancije, se'gurno ne bi 'bile. 'Anda, Kaj'kavski je je'zik i 'zato kaj i najfi'nejša vmetel'ni ka 'dela svo'ju vmetel'ni kost (i) 'njemu du'gujeju.

14

Polak jako ošpitne, il nikakove, Kajkavske gramati ke terminologije - i ne lestor gramati ke - ja sem na puno muk kak nekaj imenuvati. V obzetju je ovde iš e re v(u)'pelja bila. 15 Slovenski i slovinski takaj, se razme, ne v denešnje zmiseli Slovenski. Teda je Slovrenski bil Kranjski zvan. 16 Bednjansko izvustje je tu najbolša pelda razluke zmed Kajkavskoga jezika i (jenoga) izvustja. Vuzput, Kajkavska izvustja se lokalno trebaju rabiti, tam gde se ina eje govoriju. Nezpadno je Ivane ki govoriti v ur evcu, Gorskokotarski v Pregrade. V takoveh prigod standardni Kajkavski je govoriti. 17 Požalno, Nacionalna i sveu ilišna biblioteka v Zagrebu ne vodi zpisek knjig vundateh na Kajkavskomu jeziku/ jenomu od Kajkavskeh dijalektov.

5

Kaj'kavski je je'zik i 'zato kaj je (skoro) nemo'gu e 'dobro na Što'kavski i'jenu Ba'ladu preober'nuti, 'puno dru'geh Kaj'kavskeh 'vitij 'takaj18, kaj zname'nuje da je Kaj'kavska jezi'ko a i ' versta, i osebujna, i jako razlu na od Što'kavske ma'trice. Ta'kaj, Kaj'kavski je je'zik 'kajti je on mate'rinski za o'koli pol mili'jonov lju'di, ži'vu eh v se'verne i sre'dišnje Hor'vatske. I, e neko'teri 'narodi z pros'tora 'bilše Jugo'slavije ( ernogorci, Bosanci) svoj je'zik po svo'jemu i'menu 'ho eju 'zvati ep'rem nje'hovem "idi'omom" 'menjka je'zi ne sufici'jencije ose'bujno zpram Kaj'kavske jezi'ko e, je, stano'vito, Kaj'kavski je je'zik. Vse drugo je politika/ "politika", ziheraj, sine-kur( )izem, ni emurnja' ina. Je li sami takovi budeme, ponajve od nas sameh odvisi19. V pri etku bila je Re , i ve je Re , i Re vekomaj bude! Kaj, njejna droptin ica, ostal bude e ga sami ne abortirame.

18

Na eventualnu zamerku da je to zato kaj takove potrebo e ne ga polak (samo)razumljivosti, ja odgovarjam z' zprotpitanjem: kulko ljudi razme Balade ist jezi no? 19 I od hištorije, i od hištorije, vrag ju globalizacijski dal.

6

A. FONOLOGIJA I ORTOGRAFIJA (Va'lujem, ov del gramatike mi je najte'žejše pi'sati i 'polak "po'tumplanosti" svojeh vuh i polak 'hudo kompli'cerane ma'terije, ponaj've Kajkavskoga sis'tema gla'sovlja. Zato dobroka'ne emu i'tatelju ove gramatike prepo'ru am da ovo kaj sle'duje cum ve neg z jenem grano salis zeme.) V Kaj'kavskomu je'ziku je ga 8 samo'glasov20 i 23 zkup'glasov. Samo'glasi su: od'preto i za'preto a, od'preto i za'preto e, od'preto i za'preto o, u i i. Pelde odpretoga e (æ): meso (izgovor: mæs ø /), ina eje /in∆' æj∂/, dre en /dræ' ∂n/, peta /'pæt∆/, besen /b æs∂n/, jezik /jæ'zik/. Pelde zapretoga e (∂): pes /p∂s/, mesec /'m∂s∂c/, prece /'pr∂c∂/. Pelde odpretoga a (a): ada /' d∆/, ma ka /'ma k∆/, pa e /'pa ∂/, bedak /b∂''dak/. Pelde zapretoga a (∆): hamižen /h∆'miž∂n/, troha /'troh∆/, kapilo /k∆'pil ø /. Pelde odpretoga o (o): morje /'morj∂/, dojka (=dojilja) /doj'k∆/, hosta /'host∆/. Pelde zapretoga o (ø): gorica /g ø 'ric∆/, dotmar /d ø t'mar/, od / ø d/. Vsi o'ni se v navad'nomu 'pisanju isto'peldno 'pišeju (od'preto i za'preto a kak a, od'preto i za'preto e kak e, od'preto i za'preto o kak o). V izgovor'nomu re ov'niku 'to no bi 'pisalo kak se kote'ra re izgo'varja. Mišljenja sem da bi zna'meni/simboli kote'ri bi med poje'dini samo'glasi raz'luku bele'žili em razlu 'nejši 'trebali 'biti kak bi vsa'komu 'jasno bi'lo da se o raz'lu ni 'glasi 'dela.21 Nu, to kak i, v pervomu redu, Kajkavska pravopi'satva konvencije je dugo'vanje, kaj lestor Kajkavski pismoznanci narediti moreju, ne jen lovek sam - kak goder ono kaj on prepo'ru a dobro je/zgledi. Zkupgla'sniki su: b, c, (Kajkavski glas je nekaj mekši), d, ('pišem o'vak 'polak jenov'nosti i kratko e, ep'rem je Kaj'kavski glas tver'dejši od Štokavs'koga 'glasa kaj se z is'tem 'slovom be'leži), f, g, h, j, k, l, lj, m , n, nj, p, r, s, š, t, v, z i ž. V razno'felni obli' aji Kaj'kavske re' i se 'pišeju ko'renski, tj. 'štima se te'meljni/pri' etni obli' aj re' i od kote're je 'nova re il 'novi obli' aj "stare" re' i z'peljan. Tak se 'piše: 'vrabec - 'vrabca, 'svati - 'svatba, zkup (z+kup/a/=zajedno, skup=škrt), dru'žina - 'družtvo, obkora' iti, zmi'sel (z+misel), 'hižstvo, obsto'jati, oddijalekti'zerati, od'tud, v'krasti, prezspo'kojen, prez'sramen, 'težek - tež'koga... Se 'razme, pri zgo'varanju 'polak fonološ'koga ba'lansa (jedna enja po zvu nosti) z'membe se pripe' ujeju ter se o've 're i zgo'varaju kak: 'svatba, skup, 'društvo, opkora' iti, smi'sel, hiš(s)tvo, opsto'jati, 'vendar pak od-dijalekti'zerati ('kajti bi odijalekti'zerati "dijalek'talno o'farbati", 'iliti "pretvo'riti v dija'lekt" znamenu'valo), o'tud, 'vendar pak v'krasti, nu 'zato prespoko'jen, pre'sramen, teš'koga itd. Pokeh'dobe Kaj'kavski ak'cent va'rera i gle'de 'mesta i gle'de 'verste od'visno, ponaj've , o pa'decu, za tu 'temu je'na 'cela 'knjiga je pot'rebna. Za ova'kovu "jezi ni' icu" ja sem le oznamenu'val z 'mestom na'glaska njen (ozname'nuvana je nagla'šena 'slovka22, ne samoglas'nik, kak to dela ovo'cajtna Kaj'kavska akcento'logija) 'menjši del veru'ju i da bu za pri' etek to dost, ufa'ju i se da bi tak 'barem ne'komu Kaj'kavska prozo'dija 'kulko-'tulko 'vušla vu 'vuho. Kak i gle'de izgo'vora za'sebneh gla'sov, miš'ljenja sem da bi jen 'pravi Kaj'kavski izgo'vorni re ov'nik 'trebal zederža'vati i 'mesto i 'verstu ak'centa.

20

Se razme, je ga ih je ve v Kajkavski dijalekti, ponajve v Bednjanskomu izvustju. Nu, polak ist prakti neh razlogov, prekompliceranosti e bi broj vekši bil, štokavizernog utka za vokale, polak Štokavske simplificeranosti glede vokalov, ja predlažem ove vokale, kaj ne znamenuje da nekakovo poželjno Kajkavsko zpraviš e to ne bi moglo zmeniti. Pa e, pa e. 21 Kak se vre vidi, ja bi zapreto a beležil kak ∆, odpreto kak , zapreto e bi beležil kak ∂, odpreto kak æ, zapreto o bi beležil kak a odpreto kak o. Tu ga je posla za tak potrebito Kajkavsko zpraviš e (ne vezdešnje, štokno). 22 Samoglasnik je naglašen jedino e je on sam cela slovka.

7

B. MORFOLOGIJA 1. Infinitivi 1.1 Aktivni infinitiv

V Kajkavskomu jeziku aktivni infinitiv dokon uje na -ti i - i: dojti, prejti, popevati, zreleti, vujti, romariti, vedriti, re i, pe i, ste i, zte i (=iz-te i), vle i. Obstoji aktivni infinitiv zveršeneh i nezveršeneh glagolov: dojti-dohajati, razvedriti-vedriti, prejti-prehajati, popevati-zpopevati, zazrelet-zreleti, vujti-vuhajati, odromariti-romariti, zre i-re i, odte i- te i, zvle -vle i. Ov infinitiv se rabi (1.) iza modalneh glagolov: Moram ti re i istinu. - Nesu mogli dojti prez dece. Nikak neste smeli zamuditi. Takaj se rabi (2.) pozadi glagolov u enja (dopadati se, voleti, imati rad/a/o): Nje se dopada ni ne delati. - Volim kuhati. - Rad imam spati.

1.2 Pasivni infinitiv

Pasivni Infinitiv tvori se od glagola bivati (naglašuje se proces), iliti biti (naglašuje se v in, efekt) ter od Pasivnoga participa glavnoga glagola: bivati/biti ztvoren/a/o, bivati/biti (z)kopan/a/o, biti/bivati (v)moren/a/o, biti/bivati vmit/a/o. Rabi se iza (1.) Modalneh glagolov: Ja nemrem biti vhi en. - Morate biti kaštiguvani. - Ne smeme biti zani kuvani. Takaj se rabi (2.) pozadi glagolov u enja (dopadati se, voleti, imati rad/a/o), navadno v Odri nomu obli aju: Ja nemam rad biti špotan. - Ne volim biti ogovaran. - Nje se dopada biti lukana.

2. Vremetve23 2.1 Prezent (Ja) popev-ljem24 (Ti) popev-lješ (On/Ona/Ono) pope-vlje (Mi) popev-ljeme25 (Vi) popev-ljete (Oni/One/Ona) popevljeju

2.11 Povedni obli aj sed-im sed-iš sed-i sed-ime sed-ite sed-iju

var-am var-aš var-a var-ame var-ate var-aju

(Ja) senj-am (Ti) senj-aš (On/Ona/Ono) senj-a (Mi) senj-ame (Vi) senj-ate (Oni/One/Ona) senj-aju Prezent se tvori od glagolske temeljnice (aktivni infinitiv prez -ati, -eti, -iti; kod glagolov na - i (re i, pe i, te i, krebe i/ aktivni infinitiv prez -i) ter nastavkov: am, aš, a, ame, ate aju; em, eš, e, eme, ete eju; im, iš, i, ime, ite, iju i ljem, lješ, lje, ljeme, ljete, ljeju. Rabi se za oznamenuvanje (1.) vezdešnjeg delovanja: Oni vezda glediju televiziju. - Ni ti ne delam, neg si po ivam. - Je li morti 23

Polak re i vreme v obzetju je iš e re vremce bila. Kajda, hotel sem re kaj glagolsko vrijeme znamenuje. Modernejša oblika je: popevam, popevaš, popeva, popevame, popevate, popevaju. To važi i za dri ni i za vupitni obli aj. Mišljenja sem da bi se vsi glagoli na -vati i na -mati (devati, jemati, pokrivati, dremati) tak konnjugerati trebali (devljem-devljeme, jemljem-jemljeme, pokrivljem-pokrivljeme, dremljem-dremljeme). 25 Iš e jen "arhai ni" obli aj koteri je, po meni, Kajkavskejši neg -o sufiks(popevamo). Kajkavsko zpraviš e, Kajkavsko zpraviš e, je ga udo dela za te. 24

8

spiš? Takaj more (2.) zre i dojdu u radnju: Zutra putujeme za Italiju. - Je li dojdeš na moj ro enden? - Za vikend se vre kupljeme v morju. 2.12 Odri ni obli aj (Ja) Ne popevljem Ne sedim Ne pišem (Ti) Ne popevlješ Ne sediš Ne pišeš (On/Ona/Ono) Ne popevlje Ne sedi Ne piše (Mi) Ne popevljeme itd. itd. (Vi) Ne popevljete (Oni/One/Ona) Ne popevljeju Odri ni obli aj se tvori od partikule ne i povednoga obli aja glavnoga glagola.

2.13 Vupitni obli aj 2.131 Dugi vupitni obli aj Je li sedim? Je li sediš?

Je li popevljem? Je li pišem? Je li popevlješ? Je li pišeš? itd. Dugi vupitni obli aj tvori se od partikul je i li ter Prezenta glavnoga glagola. More obstojati v pune i zkra ene forme: Je li popevljem? i Jel' popevljem? Je li sediš? i Jel' sediš? Je li pišeš? i Jel' pišeš? Navadno se rabi v govorne komunikacije, osebujno v zkra ene forme: Jel' ideš? (mesto Je li ideš?), Jel' glediju? (mesto Je li glediju?), Jel' se rihtaš? (mesto Je li se rihtaš?) 2.132 Kratki vupitni obli aj Popevljem (li)? Sedim (li)? Pišem (li)? Popevlješ (li)? Sediš (li)? Pišeš (li)? Popevlje (li)? Sedi (li)? Piše (li)? itd. Kratki vupitni obli aj tvori se od Prezenta glavnoga glagola i partikule li. eprem je kratek, neje gust v govornomu jeziku. V navadne govorne prakse partikula li se gustokrat eliminera. Ponajve se v drugomu licu rabi v re enicam prez imenuvanoga subjekta ter ikakoveh dodatkov. 2.133 udile ki vupitni obli aj Kaj popevljem? Kaj sedim? Kaj pišem? Kaj popevlješ? Kaj sediš? Kaj pišeš? Kaj popevlje? Kaj sedi? Kaj piše? itd. udile ki vupitni obli aj Prezenta tvori se od partikule kaj i povednoga obli aja Prezenta glavnoga glagola. Rabi se da se zkaže u enje, dvojba, neverju ost. Gusta je v kolokvijalne vporabe, osebujno v drugomu licu, i jednine i punine. Je li ne popevljem? Je li ne popevlješ? itd.

2.134 Vupitno-odri ni obli aj Prezenta il: Jel' ne popevljem? il: ( udile ki) Kaj ne popevljem? Jel' ne popevlješ? Kaj ne popevlješ? (podversta) itd.

Pa isto tak: Je li nesem? Je li nemam? Je li ne moram? Je li-varijanta je stilski neutralna, kolokvijalna i udile ka.

Jel' nesem? Kaj nesem? Jel' nemam? Kaj nemam? Jel' ne moram? Kaj ne moram? Jel'-varijanta je kolokvijalna, do im je Kaj ne-varijanta i

9

(Ja) Jesem (puni) (Ti) Jesi (On/Ona/Ono) Je (Mi) Jesme (Vi) Jeste (Oni/One/Ona) Jesu

2.135 Povedni obli aj Prezenta glagola biti il: (Ja) Sem (zkra eni) (Ti) Si (On/Ona/Ono) Je (Mi) Sme (Vi) Ste (Oni/One/Ona) Su

Jesem li (ja)? Jesi li (ti)? Je li (on/ona/ono)? Jesme li (mi)? Jeste li (vi)? Jesu li (oni/one/ona)?

2.136 Vupitni obli aj Prezenta glagola biti il: Je li sem (ja)? il: Kaj sem (ja)? ( udile ki) Je li si (ti)? Kaj si (ti)? Je li (on/ona/ono)? Kaj je (on/ona /ono)? Je li sme (mi)? Kaj sme (mi)? Je li ste (vi)? Kaj ste (vi)? Je li su (oni/one/ona)? Kaj su (oni/one/ona)?

il (kratki obli aj): Sem? (redko, ponajve v zveze z priložkom/ atributne zkupine: Si dobro?, Si? Si doma?, Su na poslu?) Je? Sme? (redko) Ste? Su? Jesem li-varijanta tvori se od punega obli aja Prezenta glagola biti i partikule li, pozadi kotere se osebna zamenka more zpustiti. Je li-varijanta tvori se od partikul je i li na pervomu mestu ter zkra enog obli aja Prezenta glagola biti pozadi njeh. Osebna zamenka se i tu more zpustiti. udile ki obli aj se tvori od partikule kaj i zkra enoga/kratkoga Prezenta glagola biti. Osebna zamenka se znovi i tu more zpustiti. Samo ime obli aja govori o narave vporabe. V kolokvijalnomu žargonu more se re i: Si dobro? - Su v kuhinje? - Je ona pri sebi? Te, kratki obli aj Prezenta, se rabi najgustejše za drugo i tre e lice, a redko za pervo lice jednine i punine. To važi i za druge glagole v Prezentu. Kolokvijalno je re i: Sediš? - Gledite televiziju? - Bantujete me, kaj ne? - komiju? Tu situacija „govori“ kaj v same re enice ne zre eno, kaj za vse kratke obli aje vredi. Nesem li (ja)? Nesi li (ti)? Neje li (on/a/o)? Nesme li (mi)? Neste li (vi)? Nesu li (oni/one/ona)?

2.137 Vupitno-odri ni obli aj Prezenta glagola biti il: Je li nesem (ja)? Je li nesi (ti)? Je li neje (on/a/o)? Je li nesme (mi)? Je li neste (vi)? Je li nesu (oni/one/ona)?

il: Jel' (ja) nesem? (podversta) il: Kaj (ja) nesem? Jel' (ti) nesi? Kaj (ti) nesi? Jel' (on/a/o) neje? Kaj (on/a/o) neje? Jel' (mi) nesme? Kaj (mi) nesme? Jel' (vi) neste? Kaj (vi) neste? Jel' (oni/one/ona) nesu? Kaj (oni/one/ona) nesu? Nesem li-varijanta i Je li nesem-varijanta su stilski neutralne, do im je Jel' nesem-varijanta kolokvijalna, a Kaj nesem-varijanta pak je udile ka i kak takova tipi na za govornu, konverzacijsku vporabu.

10

2.2 (Dugi) Perfekt

Dugi Perfekt se tvori od kratkoga Prezenta glagola biti (dugi Prezent jedino vunjetno zverhu naglašavanja) i od aktivnoga participa glavnoga glagola. Rabi se za oznamenuvanje prešleh zveršeneh i nezveršeneh delovanj: Zbavil sem školu. - Išel sem v školu gda sme se zišli. Nahranili sme blago. - Hranili sme blago gda su nas dozvali. - Je li sem zbavil školu? - Kaj nesem zbavil školu? - Jel' sem išel školu gda sme se zišli? - Kaj sem išel v školu gda sme se zišli? - Je li sme nahranili blago? - Nesme nahranili blago. - Je li nesme nahranili blago? - Kaj nesme nahranili blago? 2.21 Povedni obli aj Perfekta glagola biti (Ja) sem bil/a il: Bil/a sem (Ti) si bil/a Bil/a si (On/Ona/Ono) je bil/a/o Bil/a/o je (Mi) sme bili/e Bili/e sme (Vi) ste bili/e Bili/e ste (Oni/One/Ona su bili/e/a Bili/e/a su Sem bil- varijanta tvori se od kratkoga Prezenta glagola biti (puni Prezent jedino vunjetno i to zverhu naglašavanja) ter od aktivnoga participa glagola biti. Bil sem-varijanta se tvori od Aktivnoga participa glagola biti ter od kratkoga Prezenta glagola biti. Obe varijante imaju istu stilsku i komunikacijsku vrednost. Jesem li (ja) bil/a/o? Jesi li bio/ bila/ bilo? Je li je bio/ bila/ bilo? itd.

2.22 Vupitni obli aj Perfekta glagola biti il: Je li (Jel') sem (ja) bil/a/o? Je li (Jel') si bil/a/o? Je li (Jel') bil/a/o? itd.

il: Sem (ja) bil/a/o? (kratki obli aj) il: Kaj sem (ja) bil/a/o? Si (ti) bil/a/o? Kaj si (ti) bil/a/o? Je (on/ona/ono) bil/a/o? Kaj je (on/a/o) bil/a/o? itd. itd. Perva, il Jesem li-varijanta, tvori se od partikul je i li ter Perfekta glagola biti. Druga, il Je livarijanta, tvori se od punoga/ dugoga Prezenta glagola biti, partikule li ter aktivnoga participa glagola biti. Tre a, il Jel' sem-varijanta, tvori se od kombinacije partikul je i li i Perfekta glagola biti. eterta, udile ka varijanta, tvori se od partikule kaj i Perfekta glagola biti. Se razme, em je obli aj kratkejši, tem je zpadnejši govorne komunikacije. Kratki, Sem bil-obli aj, rabi se kolokvijalno. 2.23 Odri ni obli aj Perfekta glagola biti (Ja) Nesem bil/a/o (puni) il: (Ja) Nes bil/a/o (zkra eni) (Ti) Nesi bil/a/o (Ti) Nes bil/a/o (On) Neje bil (On) Ne bil (Ona) Neje bila (Ona) Ne bila (Mi) Nesme bili/e 0 (Vi) Neste bili/e 0 (Oni/One/Ona) Nesu bili/e/a 0 Puni odri ni obli aj Perfekta glagola biti tvori se od odri noga obli aja Prezenta glagola biti ter od njegovoga aktivnoga participa (bi/a/o, bili/bile/bila). Zkra eni obli aj tvori se od zkra enoga obli aja Prezenta glagola biti (nes, nes, ne) ter od aktivnoga participa glagola biti. Za puninu zkra eni odri ni obli aj ne obstoji. Kak i navek, puni obli aj je standarden i neutralen, do im je zkra eni obli aj kolokvijalen.

11

+2.24 Vupitno-odri ni obli aj Perfekta glagola biti Je li (ja) nesem bil/a/o? il: Jel' (ja) nesem bil/a/o? il: Nesem li (ja) bil/a/o? Je li (ti) nesi bil/a/o? Jel' (ti) nesi bil/a/o? Nesi li (ti) bil/a/o? Je li (on/a/o) nê(je) bil/a/o? Jel' (on/a/o) nê(je) bil/a/o? Nê(je) li (on/a/o) bil/a/o? itd. (podversta temeljnoga obl.) itd. Kaj (ja) nesem bil/a/o? ( udile ki) Kaj (ti) nesi bil/a/o? Kaj (on/a/o) nê(je) bil/a/o? itd. Vupitno-odri ni obli aj Perfekta glagola biti ima etiri varijante: a) Je li nesem bil-varijanta tvori se od partikula je i li ter odri ne oblike Perfekta glagola biti. b) Jel' nesem bil-varijanta tvori se od jel' (kombinacije partikula je i li) ter odri noga obli aja Perfekta glagola biti. c) Nesem li bilvarijanta tvori se od odri noga obli aja Prezenta glagola biti, partikule li ter od aktivnoga participa glagola biti. d) Kaj nesem bil-varijanta tvori se od partikule kaj ter od odri noga obli aja Perfekta glagola biti. Je li nesem-varijanta je stilski neutralna, Jel' nesem-varijanta je kolokvijalna, Nesem li bil-varijanta je pompozna, a Kaj sem bil-varijanta je kolokvijalno udile ka.

2.3 Pluskvamperfekt

2.31 Povedni obli aj (Ja) sem bil išel/a/o (Ti) si bil/a/o išel/a/o (On) je bil išel (Ona) je bila išla (Ono) je bilo išlo (Mi) sme bili/e išli/e (Vi) ste bili/e išli/e (Oni) su bili išli (One) su bile išle (Ona) su bila išla Pluskvamperfekt se tvori od (Dugoga) Perfekta glagola biti ter od aktivnoga participa glavnoga glagola. Rabi se jedino v leterarnomu stilu za oznamenuvanje predpretekleh zveršeneh i nezveršeneh delovanj: Predi neg sme došli vu Varaždin, bili sme živeli v Koprivnice. - Potlam /kaj/ sem bil zbavil školu, zaposlil sem se v Krapine.

2.32 Odri ni obli aj (Ja) Nesem bil imel/a/o (puni) (Ja) Nes bil/a/o imel/a/o (zkra eni/kratki) (Ti) Nesi bil/a/o (Ti) Nes bil/a/o imel/a/o (On) Neje bil imel (On) Ne bil imel (Ona) Neje bila imela (Ona) Ne bila imela ( Mi) Nesme bili/bile imeli/imele 0 (Vi) Neste bili/bile imeli/ imele 0 (Oni/One/Ona) Nesu bili/bile/bila imeli/imele/imela 0 Je li sem(ja) bil/a/o imel/a/o? Je li si (ti) bil/a/o imel/a/o? Je li je (on) bil imel? Je li je (ona) bila imela? itd.

2.33 Vupitni obli aj il: Jel' sem (ja) bil/a/o imel/a/o? il: Sem bil/a/o (ja) imel/a/o? Jel' si (ti) bil/a/o imel/a/o? Si (ti) bil/a/o imel/a/o? Jel' je (on) bil imel? Je (on) bil imel? Jel' je (ona) bila imela? Je (ona) bila imela? (podversta) itd.

12

il: Kaj sem (ja) bil/a/o imel/a/o? ( udile ki) Kaj si (ti) bil/a/o imel/a/o? Kaj je (on) bil imel? Kaj je (ona) bila imela? itd. Kak i druga , standardni vupitni obli aj je stilski neutralen, knjigoven, do im je zkra eni vupitni obli aj kolokvijalen. Sem bil imel-obli aj je neformalnejši od Je li sem bil imel-obli aja. udile komu vupitnomu obli aju pak samo ime govori o njegove narave, eprem mam treba re i da je, ob inski gledaju i, narava udile koga obli aja dost razlu na i ide od iste za u enosti do ironije.

2.4 Futur

2.41 Povedni obli aj (Ja) bum popeval/a/o (Ti) buš popeval/a/o (On) bu popeval (Ona) bu popevala (Ono) bu popevalo (Mi) bume popevali/e (Vi) bute popevali/e (Oni) buju popevali (One) buju popevale (Ona) buju popevala Futur se tvori od zveršenoga obli aja Prezenta glagola biti ter od aktivnoga participa glavnoga glagola. Rabi se za oznamenuvanje delovanja kaj se bu v prihodnosti pripetilo i ne dugo trajalo: Došel bum okoli šest vur. - Zutra bume delali v gorice. Je li (ja) bum smel/a/o? Je li (ti) buš smel/a/o? Je li (on) bu smel? Je li (ona) bu smela? itd.

2.42 Vupitni obli aj il: Jel' (ja) bum (ja) smel/a/o? Jel' (ti) buš (ti) smel/a/o? Jel' (on) bu (on) smel? Jel' (ona) bu (ona) smela? (podversta)

il: Kaj (ja) bum (ja) smel/a/o? Kaj (ti) buš (ti) smel/a/o? Kaj (on) bu (on) smel? Kaj (ona) bu (ona) smela? itd.

il: Bum (ja) (li) (ja) smel? anda: Bum li ja smel?/ Bum ja smel?/ Bum smel? Buš (ti) (li) (ti) smel/a/o? Bu (on) (li) (on) smel? Bu (li) (ona) smela? itd. Standardni vupitni obli aj Futura tvori se od partikul je i li ter od Futura glavnoga glagola. Za vporabu tri varijante vupitnoga obli aja vrede iste regule kak i za tri varijante vupitnoga obli aja drugeh vremetvah. eterti, Bum ja-obli aj, je specifi en. V njemu se partikula li more rabiti i ne mora. Anda, mo i je re i: Bum ja smel iti vun? il Bum smel iti vun? ter takaj Bum li smel iti vun? Preknjigovno, redundantno je re i: Bum li ja smel...? Najkolokvijalnejši obli aj je: Bum smel/ pisal/ delal...? Je li ja bum-obli aj je najneutralnejši. (Ja) Ne bum smel (puni) (Ti) Ne buš smel/a/o (On) Ne bu smel (Ona) Ne bu smela

2.43 Odri ni obli aj Nem smel (zkra eni) Neš smel/a/o Ne smel Ne smela

13

(Ono) Ne smelo Ne smelo (Mi) Neme smeli/e Neme smeli/e (Vi) Nete smeli/e Nete smeli/e (Oni) Ne buju smeli/e Neju smeli/e (One) Ne buju smele Neju smele Puni odri ni obli aj Futura tvori se od partikule ne i Futura glavnoga glagola. Njegovi zkra eni obli aj tvori se od zkra enoga odri noga obli aja Prezenta glagola biti v zveršenemu obli aju ter od aktivnoga participa glavnoga glagola. Kajda, zkra eni obli aj je gustejši v govornomu jeziku. 2.44 Vupitno-odri ni obli aj Je li ne bum smel/a/o? Jel' ne bum smel/a/o? Kaj ne bum smel/a/o? Je li ne buš smel/a/o? Jel' ne bum smel/a/o? Kaj ne bum smel/a/o? Je li ne bu smel/a/o? Jel' ne bu smel/a/o? Kaj ne bu smel/a/o? itd. (podversta) itd. Puna varijanta vupitno-odri noga obli aja Futura tvori se od vupitneh partikul je i li ter odri noga obli aja Futura glavnoga glagola. Naredila vporabe oveh tri varijant su ista kak i naredila vporabe vupitno-odri noga obli aja drugeh vremetvah.

3. Kondicionali 3.1 Kondicional Pervi

3.11 Povedni obli aj (Ja) bi hodal/a (Ti) bi hodal/a/o (On) bi hodal (Ona) bi hodala (Ono) bi hodalo (Mi) bi hodali/e (Vi) bi hodali/e/a (Oni) bi hodali (One) bi hodale (Ona) bi hodala Kondicional pervi tvori se od partikule bi26 ter od aktivnoga participa glavnoga glagola. Kondicional pervi rabi se: (1.) kak na in da se fin i kulturen bude: Ja bi štel knjigu. (Mesto: Ho em knjigu.) - Ja bi ve išel doma. (Mesto: Ho em iti doma.) - Jel' bi mi mogel posuditi nekaj penez? (Mesto: Moreš mi posuditi nekaj penez?) Rabi se (2.) za oznamenuvanje nesegurnosti, dvojnju i omuhavanje, ponajve v pervomu licu jednine: Ja bi ve išel. - Ne bi znal odgovora. - Ja bi mu ala. Rabi se i (3.) v Druge fele kondicionalneh re enic za oznamenuvanje pogoda kaj bi se mogel obistiniti/ otvoriti vu vezdešnjosti il dojdu osti: e se ne bi voleli, ne bi se ženili. - e ne bi imel cajta, ne bi z tebum ostal. - e bi znal, on bi ti pomogel. V govornomu jeziku on se rabi (4.) kak zamena za Drugi kondicional v Pete fele kondicionalneh re enic: Da se ne bi radi imeli, ne bi se oženili. (Mesto: Da se ne bi bili radi imeli, ne bi se bili oženili.) Je li bi (ja) bil/a/o? Je li bi (ti) bil/a/o? Je li bi (on) bil? Je li bi (ona) bila?

3.12 Vupitni obli aj Pervoga kond. glagola biti il: Jel' bi (ja) bil/a/o? il: Kaj bi (ja) bil/a/o? Jel' bi (ti) bil/a/o? Kaj bi (ti) bil/a/o? Jel' bi (on) bil? Kaj bi (on) bil? Jel' bi (ona) bila? Kaj bi (ona) bila?

26

Denešnja partikula bi zginuli je Aorist glagola biti. Bilo bi udno re i da se Kondicional pervi od ne esa neobstoje eg tvori.

14

itd.

(podversta)

itd.

il: Bi (ja) bil/a/o? (kratki obli aj) Bi (ti) bil/a/o? Bi (on/ona/ono) bil/a/o? itd. Puna vupitni obli aj Pervoga kondicionala glagola biti tvori se od partikul je i li ter Pervoga kondicionala glagola biti. Ima tri varijante i naredila za vporabu zasebneh varijant su ista kak i za varijante vupitnoga obli aja ineh vremetvah. V kolokvijalne prakse se najgustejše rabi Kratki vupitni obli aj. 3.13 Odri ni obli aj (Ja) Ne bi bil/a/o il: Ne bi (ja) bil/a/o (zaprav, podversta temeljnoga obli aja) (Ti) Ne bi bil/a/o Ne bi (ti) bil/a/o (On) Ne bi bil Ne bi (on) bil (Ona) Ne bi bila Ne bi (ona) bila itd. itd. Odri ni obli aj Pervoga kondicionala tvori se od partikule ne i Pervoga kondicionala glagola. Se razme, varijacije v re oredu su mogu e, nu i ovde, kak i v drugeh obli ajov, temeljno naredilo je: em dalše od temeljnoga obli aja (ovde je to: ), z tem ve Zato je obli aj: Bil ja ne bi najpoeti nejši (nu, takaj, "najpoeti nejši"). Je li (ja) ne bi bil/a/o? Je li (ti) ne bi bil/a/o? Je li (on) ne bi bil? Je li (ona) ne bi bila? itd.

3.14 Vpitno-odri no obli aj Pervoga kond. gl. biti il: Jel' (ja) ne bi bil/a/o? il: Kaj (ja) ne bi bil/a/o? Jel' (ti) ne bi bil/a/o? Kaj (ti) ne bi bil/a/o? Jel' (on) ne bi bil? Kaj (on) ne bi bil? Jel' ne bi bila? Kaj (ona) ne bi bila? (podversta) itd.

il: Ne bi li (ja) bil/a/o? (podversta) Ne bi (ja) bil/a/o? Ne bi li (ti) bil/a/o? Ne bi ti bil/a/o? Ne bi li (on) bil? Ne bi (on) bil? Ne bi li (ona) bila? itd. itd. Je li-varijanta vupitno-odri noga obli aja glagola biti tvori se od partikul je, li i ne ter Pervoga kondicionala glagola biti (glavnoga glagola). Jel'-varijanta tvori se od zpojeneh partikul je i li, anda, jel', od partikule ne ter Pervoga kondicionala glagola biti (glavnoga glagola). Kaj nevarijanta tvori se od partikul kaj i ne ter Pervoga kondicionala glagola biti (glavnoga glagola). Ne bi li-varijanta tvori se od partikul ne, bi ter li i Pervoga kondicionala glagola biti (glavnoga glagola). V nje se partikula li gustokrat zpuš a (anda: Ne bi bilo dobro?) Naredila vporabe etiri varijante su ista kak i za varijante vupitno-odri noga obli aja drugeh glagolskeh form.

3.2 Drugi Kondicional (Ja) Bi bil/a napisal/a (Ti) Bi bil/a napisal/a (On) Bi bil napisal (Ona) Bi bila napisala (Ono) Bi bilo napisalo (Mi) Bi bili/e napisali/e

3.21 Povedni obli aj

15

(Vi) Bi bili/e napisali/e (Oni) Bi bili napisali (One) Bi bile napisale (Ona) Bi bila napisala Drugi kondicional se tvori od Pervoga kondicionala glagola biti ter od aktivnoga participa glavnoga glagola. Rabi se za oznamenuvanje pogoda kaj se neje obistinil/otvoril27 v preteklosti: Da si me bila poslušala, ne bi se tak nekaj bilo pripetilo. - Da sme se bili požureli, ne bi bili zamudili au(l)tobus. V kolokvijalne vporabe je redek, osebujno glagol biti. Navadno se zamenjuje z Pervem kondicionalom. Je li bi (ja) bil/a/o bil/a/o? Je li bi (ti) bil bil/a/o? Je li bi (on) bil bil? Je li bi (ona) bila bila? itd.

3.22 Vupitni obli aj glagola biti il: Jel' bi (ja) bil bil/a/o? Jel' bi (ti) bil/a/o bil/a/o? Jel' bi (on) bil bil? Jel' bi (ona) bil bila? (podversta)

il: Kaj bi (ja) bil bil/a/o? il: Bi li (ja) bil/a/o bil/a/o? Kaj bi (ti) bil bil/a/o? Bi li (ti) bil/a/o bil/a/o? Kaj bi (on) bil bil? Bi li (on) bil bil? Kaj bi (ona) bila bila? Bi li (ona) bila bila? itd. Je li-varijanta vupitne oblike Drugoga kondicionala glagola biti tvori se od partikul je i li ter Drugoga kondicionala glagola biti (glavnoga glagola). Jel' bi, se razme, lestor je poversta temeljnoga obli aja i tvori se identi no, zvun kaj su partikule je i li zpojene. Kaj bi bil-varijanta se tvori od partikule kaj ter Drugoga kondicionala. Bi li bil-varijanta tvori se od Pervoga kondicionala glagola biti vu vupitnomu obli aju ter od aktivnoga participa glavnoga glagola. Naredila vporabe su ista, anda, naredilno: em je obli aj krajši, tem je kolokvijalnejši, iliti, em je obli aj dugši, z tem je on neutralnejši. eterta, Bi li bil-varijanta, najformalnejša je i knjigovna. Odri ni obli aj ter odri no-vupitni obli aj analogni su takovem obli jom Pervoga kondicionala. Drugi kondicional jako je formalen i rabi se jedino vu visokomu leterarnomu stilu.

4. Pasiv

Pasiv se tvori od vremetve, iliti obli aja glagola biti/bivati ter od pasivnoga participa glavnoga glagola, bilo zveršenoga bilo nezveršenoga obli aja. 4.1: Infinitiv: 1. biti dvoren/a/o (kontinuerani, nezveršeni) 2. biti podvoren/a/o (rezultativni, zveršeni) 3.bivati dvoren/a/o (naglašeno kontinuerani, nezveršeni) 4.2 Pravi pasivni Prezent: 1. bivam dvoren/a, bivaš dvoren/a/o, biva dvoren/a/a... Naglašuje postupljajnost delovanja. 2. bivam podvoren/a, bivaš podvoren/a, biva podvoren, bivame podvoreni/e… Naglašuje kompletnost delovanja. 4.3 Prezvremenski Pasivni Prezent: 1. sem dvoren/a, si dvoren/a/o, je dvoren/a/o, sme dvoreni/e… Naglašuje postupljajnost delovanja. 2. sem podvoren/a, si podvoren/a/o, je podvoren/a/o, sme podvoreni/e… Naglašuje kompletnost delovanja. 4.4 Perfekt zveršeni: bil/a/o sem podvoren/a/o, bil/a si podvoren/a, bili/e/a sme podvoreni/e/a... Tvori se od pasivneh participov zveršeneh glagolov i znanenuje prešlo zveršeno pasivno delovanje. 4.5 Perfekt nezveršeni: 1. Bivati-pasivni Perfekt: bival/a/o sem dvoren/a/o, bival/a/o si dvoren/a/o, bival je dvoren… Tvori se od Perfekta glagola bivati ter od pasivnoga participa nezveršeneh glagolov. Znamenuje pasivno dugotrajno il ponavljaju e delovanje. 2. Biti-pasivni 27

Otvoriti se Kajkavski veli odpreti. Anda, otvo'rilo se znamenuje obistinilo se, ostvarilo se, tvarno je postalo.

16

Perfekt: bil sem dvoren/a, bil/a si dvoren/a, bili(e) sme dvoreni(e)… Tvori se od Perfekta glagola biti ter od pasivnoga participa nezveršenoga obli aja glagola. Takaj znamenuje dugotrajno pasivno i/il ponavljaju e delovanje. 4.6 Futur: 1. bum dvoren/a/o, buš dvoren/a/o, buju dvoreni/e/a... Naglašuje postupljajnost delovanja. 2. bum podvoren/a, buš podvoren/a/o, bu podvoren/a/o, bume podvoreni/e, bute podvoreni/e/a… Naglašuje kompletnost delovanja. 4.7 Kondicional pervi: 1. …bil/a/o bi dvoren/a, bili/e sme dvoreni/e, bili/e ste dvoreni/e Naglašuje postupljajnost delnje. 2. …bil/a bi podvoren/a, bil/e/a bi podvoreni/a. Naglašuje kompletnost delnje. 4.8 Imperativ: 1. naj bum dvoren/a/o, budi dvoren/a/o, naj bu(de) dvoren/a/o… Naglašuje postupljajnost delovanja. 2. naj bum podvoren/a, naj buš podvoren/a, naj bu podvoren/a/o, naj bume podvoreni/e, naj bute podvoreni/e… Naglašuje kompletnost delovanja. Pasiv se rabi: (1.) e se ho e naglasiti terpni aspekt delnje: (Kaštiguvan je z tri let zapora. - Posel bu zgotovljen za tri dneva. - List je napisan na Engleskomu jeziku. - Gda bu hiža pofarbana?) (2.) e se ho e zkriti/ zpustiti/ neimenuvati veršilca delovanja. Re enica je navadno negativna: (Najvažnejša ztvar je pozabljena. - Posel neje napravljen kak zpada. - Cesta ne zgotovljena ni do leta. - Kaj je nare eno?) Ne dobro v pasivne re enice imenuvati veršilca delovanja: *Amerika je odkrita od Kolumba. *Od suda je kaštiguvan z tri let zapora. - *Posel bu zgotovljen od firme "Cesta" za tridestitri dnevi. -*Kaj je nare eno od njega? Takove re enice v Aktivu ze zmenjenenem redom re i treba rabiti: Ameriku je odkril Kolumbo. - Z tri let zapora ga je sud kaštiguval. - Posel bu zgotovila firma "Cesta" za tridestitri dnevi.- Kaj je on naredil? Vun'jetno to je mogu e e je veršilec delovanja negdo "z imenom i doimenom" i on teda dohaja na pri etku re enice: Od Kolumba je Amerika odkrita. - Od firme "Cesta" bu posel zgotovljen. - Od mene segurno nesi bil izdan. - Od Pe'trovi ov je hosta zrušena.

5. Participi 5.1 Aktivni particip

Aktivni particip tvori se od Infinitivne/Prezentske temeljnice i dodavka -al(a/o), -el(a/o), -il(a/o): kopal/a/o, gledel/a/o, mu il(a/o) v jednine te od Infinitivne/Prezentske temeljnice i dodavka ali/e/a, - eli/e/a, -ili/e/a: delali/e/a, sedeli/e/a, bušili/e/a. Rabi se (1.) v tvorbe Dugoga i Kratkoga Perfekta ter Plustvamperfekta. Redko (2.) se rabi kak Pridevek i teda ima rod (razcvela sadka, razcveli germ), broj (zgorela hiža, zgorele hiže) i padež:, (ponorele Krapin anke, o ponoreli Krapin ankami, ponorele Krapin anke /=Dativ/, ponorelu Krapin anku).

5.2 Aktivni particip isto asnosti

Glagoli na -ati: zidaju- i, vra aju- i, popevljuju- i (od popevati, popevljeju), pišu- i, spiju- i (od spati), vežu- i (ne vežeju- i), daju- i (od davati, ne davljeju- i). Glagoli na -eti: sede- i (od sedeti), pletu- i (od plesti), gledaju- i (ne glediju- i) ili glede- i (od gledeti), sede- i (ne sedijui). Glagoli na -iti: mere- i (od meriti, ne meriju- i), briju- i (od briti, ne brijeju- i), piju- i (od piti, ne pijeju- i). Tvori se 3. lica punine i dodavka - i. Nemre se tvoriti od povratneh glagolov. More se rabiti jedino e su subjekti glavne i odvisne re enice, iliti dveh slobodneh re enic isti. Rabi se (1.) za zkra ivanje delovanja v odvisne re enice kaj je isto asna z delovanjem v glavne re enice. Najgustejše su to vremenite re enice, al moreju i zro ne biti (Doklam sem gledel televiziju, poslušal sem Mirka. = Glede i televiziju... - Doklam su tancali, glasno su se smejali. = Tancaju i, glasno... - Dergetala je boje i se kaštige. = Dergetala je kajti se bojala kaštige. Dobro ga znaju i, odišli sme pro . = Pokehdobe sme ga dobro zali, odišli sme pro .) Rabi se takaj (2.) za zkra ivanje re enice i diverzifikaciju drugoga predikata (Hodala je i pomnjivo poslušala ftice. = Hodala je pomnjivo poslušaju i ftice. - Sedim za stolom i gruntam. = Sedim za stolom gruntaju i. - Popevali bume i edenuvali. = Popevali bume edenuju i.). More se (3.) rabiti i

17

kak Atribut: Te ferfljaju i Franc ide mi na jetra. - Ona vražja omuhavaju a Pepa je vse to zamesila. - Vsi su špotali dude ega Mirka. .

5.3 Modalni particip

Modalni Particip tvori se od kratkoga obli aja (sede, ne sediju, glede, ne glediju) tre oga lica punine Prezenta ter dodavka - ki: sede+ ki=sede ki, leže+ ki=leže ki, seju+ ki=smeju ki. Ponavadno se tvori od dvoslovkaneh glagolov kaj dokon ujeju na -e v tre omu licu punine i kaj znamenuju položek tela (sedeti, ležati, kle ati, stojati). More se tvoriti i od drugeh glagolov kaj imaju kratki i dugi obli aj za tre e lice punine Prezenta: sade+ ki=sa'de ki, piju+ ki=pi'ju ki, glede+ ki=gle'de ki, paze+ ki=pa'ze ki. Nemre se tvoriti od glagolov kaj imaju lestor dugi obli aj: *kopaju ki, *lukaju ki, *delaju ki, *jeju ki, *pokrivaju ki, *munikuju ki. Polak dvozmislenosti, kotera ide do neto nosti, kak v zgodu glagola pisati, treba zbegavati oblike kak: *pišu ki (nejasno je li dohaja od pišu il pišaju), *lu e ki (nejasno je li dohaja od 'lu eju il lu' e/lu' iju), *reže ki (nejasno je li dohaja od re'že/re'žiju il od 'režeju). Modalni particip rabi se za (1.) oznamenuvanje na ina na koji se zbavlja delovanje glavnoga dela re enice: Pili sme sede ki. - Širom glede ki sme posel zbavili. - Dobro paze ki su delali od pri etka do konca. Po ivali sme si piju ki. Ne dobro modalnom participu dodavati Objekt: *Po ivali sme si piju ki gemište. - *Dobro paze ki na težake su delali od pri etka do konca. - *Širom glede ki vse v okolju sme posel zbavili. V temu zgodu treba rabiti aktivni particip isto asnosti: Po ivali sme si piju i gemište. - Dobro paze i na težake, delali su od pri etka do konca. - Širom gledaju i vse v okolju, zbavili sme posel. Sam modalni particip pak more imeti svoj priložek kak, na peldu, dobro paze ki, širom glede ki. Najbolše je modalni particip rabiti na koncu re enice prez ikakovoga priložka. e stoji napred, ne odvaja se z erknjum.

5.4 Aktivni particip predhodnosti

Tvori se od jednine mužkoga roda aktivnoga participa i dodavka -ši: zelši (zel + ši), videlši (videl + ši), odsedelši (odsedel + ši). Kak i pri aktivnomu participu isto asnosti more se rabiti e su subjekti v dve re enice isti. Rabi se za (1.) zkra eno oznamenuvanje delovanja kaj se dogodilo predi drugega delovanja, navadno v odvisne re enice (Videlši nesre u, došlo mi je mu no. = Potlam /kaj/kak/ sem videl nesre u, došlo... - Odsedelši deset let v zaporu, neje znal kaj bi z sebum. = Potlam /kaj/kak/ je odsedel deset let v zaporu, neje...) Ova oblika se more rabiti kak atribut takaj (2.) i kak takov ima rod, broj i padež: Videl sem z Rusije došelšega loveka. (= Videl sem loveka kaj je došel z Rusije.) - Vse sedelše žene ve su stoje e. (= Vse žene kaj su sedele ve stojiju.) - Prijeli su streljalšega vojaka. (= Prijeli su vojaka kaj je streljal.)

5.5 Pasivni particip

Pasivni particip tvori se od Infinitivne/Prezentske temeljnice i dodavka (1.) -en/a/o za jedninu (mu en/a/o) ter -eni/e/a za puninu (zkureni/e/a). Kod drugeh glagolov (2.) tvori se od Infinitivne /Prezentske temeljnice i dodavka -an/a/o za jedninu (kopan/a/o) ter -ani/e/a (kopani/e/a) za puninu. Takaj, kod nekeh glagolov dodavek je -it/a/o (zbit/a/o) za jedninu ter -iti/e/a za puninu (zbiti/e/a) za puninu.

18

6. Imperativ 6.1 Povedni obli aj videti biti imeti (Ja) Naj vidim Naj bum Naj imam (Ti) Vidi Budi/ Buj/ Naj buš Imaj/ Naj imaš Naj (on/ona/ono) vidi Naj bu Naj ima (Mi) Naj vidime Naj bume Naj imame (Vi) Vidite Bujte/ Naj bute Imajte/ Naj imate (Oni/one/ona) Naj vidiju Naj buju Naj imaju Povedni oblika Imperativa se tvori od (1.) partikule naj i aktivnoga Prezenta glavnoga glagola v pervomu i tre emu lice jednine i punine. Drugo lice jednine ima naredilno osebujni Imperatvni obli aj: mesto Prezentskoga -š tu je -j p: tancaš-tancaj, rovaš-rovaj, pokrivaš-pokrivaj (al i pokrivlji), kopaš-kopaj koteromu se v drugomu licu punine dodaje dodavek -te: tancaj-te, rovajte, pokrivaj-te, kopaj-te. Takaj, Imperativ za drugo lice jednine se pri nekoteri glagoli tvori od Prezentske temeljnice ter dodavka -i: sediš-sedi, pišeš-piši, zevlješ-zevlji. Indirektni Imperativ, Imperativ za drugo lice z partikulum naj + drugo lice jednine Prezenta (naj sediš, naj manguješ, naj devlješ/devaš) rabi se za zmekšavanje zapovedi, iliti za oznamenuvanje pripravljenosti govornika da tolerera delovanje subjekta (Naj se le zabavljate. = Nemam ni zprot vašega zabavljanja.) Imperativ se rabi za zkazuvanje (1.) zapovedi i prepovedi, navadno v drugomu licu jednine i punine: Nej(te) se zležavati. - Zdigni(te) se. - Nej(te) se omuhavati. - Dojdi(te) zagoda. Zkazuje (2.) molbu, lastovito e je v dostavku glagol prostiti: Pomori mi , prosim te. - Prosim te, posudi mi 100 kun. V ostalem lici zkazuje (3.) poželjnost, preporuku, savet, nekaj kaj se, navadno ze smehom, poterpljuje: Naj le spi. - Naj misliju kaj ho eju. - Naj se zabavlja. - Naj ne kri iju tak glasno. 6.2 Naglašeni povedni (Dajte-) obli aj videti biti imeti Daj(te) da ja vidim Daj(te) da ja bum Daj(te) da ja imam Daj vidi/ Dajte da vidi Daj budi/ Dajte da bude Daj budi/ Dajte da bude Daj(te) da on/ona/ono vidi Daj(te) da on/ona/ono bu(de) Daj(te) da on/ona/ono ima Daj (te) da vidime Daj(te) da budeme( bume) Daj(te) da imame Daj(te) vidite Daj(te) budite Daj(te) imajte Daj(te) da vidiju Daj(te) da buju Daj(te) da imaju Vre po imenu, naglašeni obli aj, lehko je zaklju iti da mu je temeljna funkcija zkazati na jakši na in zapoved, prepovedu, dopoved il prošnju. Anda, jakše je e se re e: Daj mi pomori. neg Pomori mi. Isto tak: Dajte da i oni doprineseju. je jakše neg: Naj i oni doprineseju. Daj budi kuš!, Dajte prestanite!, Daj po ni! je jakše od: Budi kuš! Prestanite! Po ni! Najbolše je DajteImperativ rabiti v drugomu licu jednine i punine. Nema razluke zmed: Daj prestanite! i Dajte prestanite!, al se nemre re i: *Dajte prestani!, il *Dajte vudri!, il *Dajte briši! biti Naj ne bum Nej biti/ Ne buj/budi Naj ne bu Naj ne bume Nejte biti/ Ne bujte Naj ne buju

6.3 Odri ni obli aj imeti senjati Naj nemam Naj ne senjam Nej imeti/ Naj nemaš Nej senjati/ Naj ne senjaš Naj nema Naj ne senja Naj nemame Naj ne senjame Nejte imeti/ Naj nemate Nejte senjati Naj ne senjaju Naj nemaju Naj ne senjaju

19

Odri no obli aj Imperativa za vsa lica zvun drugoga se tvori od (1.) partikule naj i odri noga obli aja Prezenta glavnoga glagola za prvo i tre e lice jednine ter pervo i tre e lice punine, do im se za drugo lice jednine tvori od partikule nej, kod drugoga lica punine od partikule nejte ter od Infinitiva glavnoga glagola. Odri ni obli aj Imperativa za drugo lice jednine i punine ima dve podoblike. Nej-podobli aj tvori se od partikule nej, za drugo lice punine partikula nejte, i od infinitiva glavnoga glagola za drugo lice jednine. Naj-podoblika tvori se od partikule naj ter od odri noga obli aja Prezenta glavnoga glagola za to lice. Pazi: polak redundancije (pleonazma) nej i ne nejdeju zkupa. Anda, neto no je: *Nej ne govori. *Nej ne bu. - *Nej si ne po ivaju. Takaj, neto no je, a rabi se v nekoteri Kajkavski dijalekti: *Nej buju. (mesto: Naj buju.) - *Nej oni to zkuriju. (mesto: Naj oni to zkuriju.) - *Nej ti bu kak si sam želiš. (mesto: Naj ti bu kak si sam želiš.) 6.4 Naglašeni odri ni obli aj (Dajte-odri ni obli aj) Daj(te) da ne bum (nem) Daj(te) da nemam Daj(te) da ne senjam 0 0 0 Daj(te) da ne bu Daj(te) da nema Daj(te) da ne senja Daj(te) da ne bume (neme) Daj(te) da nemame Daj(te) da ne senjame 0 0 0 Daj(te) da ne buju Daj(te) da nemaju Daj(te) da ne senjaju Ovo je isto kak i: Ne daj(te) da bum Ne daj(te) da imam Ne daj(te) da senjam itd. itd. itd. Anda, Daj da nem grešen, Bog moj! i Ne daj da bum zlo est, Bog moj! znamenuje isto. Vu vekšine peld vendar je bolše Ne daj(te) varijantu rabiti. Ne daj(te) da ponorim. je bolše neg Dajte da ne ponorim. do im je Daj(te) da se ne zgubim. zpram Ne daj(te) da se zgubim. nezpadno, retori no i lestor v nekakovomu pateti nomu stilu mogu e. Naglašeni odri ni obli aj Imperativa nema drugo lice jednine i punine. Tvori se od Daj/ Dajte, Imperativa glagola dati za drugo lice jednine il punine, partikule da ter od odri noga obli aja Prezenta glavnoga glagola. Jakšina ovoga obli aja je v njegove odre enosti, vu vupu enosti na imaginarno ti il vi. ez formalno obra anje nekomu ti il vi, prošnja lastovito dobiva na jakšine, zkazljivosti. Rabi se za naglašavanje molbe, prepovede il naredbe. Daj da ne zgubim., Dajte da ne zbetežaju., Daj da ne pogine., Dajte da ne bume izdani. su jakše varijante od: Naj ne zgubim., Naj ne zbetežaju., Naj ne pogine., Naj ne bume izdani. Treba paziti: Naj ne vmerjem. je impersonalno, zaprav, vupu eno samomu sebi. Nu, re enica: Daj da ne vmerjem, Bog moj! znamenuje: Naredi nekaj da ne vmerjem, Bog moj! i kak takova je Imperativ glagola dati. Zato se naglašeni odri ni Imperativ ne sme rabiti z Vokativom. Anda, *Daj da ne bum sam, mama., *Ljudi, dajte da ne nastradame!, *Dajte da tulko ne je, babica.

7. Supin Supin je glagolski obli aj koteri je jednak infinitivu prez dokon noga -i: gledet, kopat, delat, govorit, sedet. Rabi se lestor pozadi glagolov gibanja: iti, dojti, prejti, vujti, zajti, najti (=zate i), pobe i, požureti se, pohiteti se (=požuriti): - Išli sme gljive iskat. - Kaj ste došli k nami sedet? Prešli su se kupat. - Nej vujti munikuvat. - Zašli su gledet televiziju i ne daju se pro . - Bume pobegli po ivat se. - Žurite se kopat. Gerdo vreme je dojdu e.

20

8. Glagolski aspekt

V Kajkavskomu jeziku je ga zveršeneh i nezveršeneh obli ajov glago'lov: zdi i - zdigavati, pljunuti - pljuvati, pojesti - jesti, sesti - sedeti, le i - ležati. Od zveršeneh obli ajov tvori se: Prezent (zdižem, pljunem, pojem, posedim, odležim), Perfekt (sem zdigel, si pljunula, je pojel, su posedeli), Futur (bum zdigel, bute legli, bu sela), Pluskvamperfekt (bil sem zdigel, bili sme pojeli, bili su pljunuli), Kondicional pervi (bi zdigel, bi pljunuli, bi sel), Kondicional drugi (bil bi zdigel, bila bi jela, bili bi legli), Povedni Imperativ (naj zdignem, naj zdigneju, naj sedne), Odri ni Imperativ (naj ne legnem, nejte pljunuti, naj ne sedne), Supin (dojti pljunut, iti pojest, najti delat). Od nezveršeneh obli ajov glago'lov tvori se: Prezent (zdigavljem/ zdižem, pljuješ, jeju/ jedeju, leži)), Futur (bum zdigaval, buju jeli, bu sedel), Imperativ povedni i odri ni (nejte pljuvati, naj ležiju, nej ležati, naj ne zdigavlje/zdiže), Drugi kondicional (bil bi ležal, bile bi zdigavale), Dugi Perfekt (zdigaval sem, pljuvala si, jeli su), Supin (iti zgigavat, dojti sedet, prejti ležat), aktivni particip (zdigaval, jela, ležali), pasivni particip (pljuvan, zdigavane, jeden), aktivni particip isto asnosti (zdigavaju i/zdižu i, jedu i, ležu e, pljuju a).

9. Imenke 9.1 Deklinacija imenki mužkoga roda Jednina: Nominativ: lovek/ zid/ konj/ kukec/ pocek/ špot/ Zagorec Genitiv: loveka/ zida/ konja/ kukca/ poceka/ špota/ Zagorca Dativ: loveku/ zidu/ konju/ kukcu/ poceku/ špotu/ Zagorcu Akuzativ: loveka/ zida/ konja/ poceka/ špota/ Zagorca Vokativ: lovek/ zid/ konj/ kukec/ pocek/ špot/ Zagorec Lokativ: loveku/ zidu/ konju/ kukcu/ poceku/ špotu/ Zagorcu Instrumental: lovekom/ zidom/ konjom/ pocekom/ špotom/ Zagorcom Punina: Nominativ: ljudi/ zidi/ konji/ kukci/ poceki/ špoti/ Zagorci Genitiv: ljudev/ zidov/ konjov/ kukcov/ pocekov/ špotov/ Zagorcov Dativ: ljudmi / zid'mi/ konj'mi/ kukc'mi/ poceki/ špoti/ Zagorcom Akuzativ: ljude/ zide/ konje/ kukce/ poceke/ špote/ Zagorce Vokativ: ljudi/ zidi/ konji/ kukci/ poceki/ špoti/ Zagorci Lokativ: ljudmi/ zid'mi/ konj'mi/ kukc'mi/ poceki/ špoti/ Zagorci Instrumental: ljudem / zid'mi/ konj'mi/ kukc'mi/ poceki/ špoti/ Zagorcem

9.2 Deklinacija imenki ženskoga roda Jednina Nominativ: 'hiža/ knjiga/ volja/ žena/ jabuka/ latka/ cev Genitiv: 'hiže/ knjige/ volje/ žene/ jabuke/ latke/ cevi Dativ: 'hiže/ knjige/ volje/ žene/ jabuke/ latke/ cevi Akuzativ: 'hižu/ knjigu/ volju/ ženu/ jabuku/ latku/ cev Vokativ: 'hiža/ knjiga/ volja/ žena/ jabuka/ latka/ cev Lokativ: 'hiže/ knjige/ volje/ žene/ jabuke/ latke/ cevi Instrumental: 'hižum/ knjigum/ voljum/ ženum/ jabukum/ latkum/ cev'ljum

21

Punina Nominativ: 'hiže/ knjige/ volje/ žene/ jabuke/ latke/ cevi Genitiv: hiž/ knjig/ volj/ žen/ ja'buk/ lat'ki/ ce'vi Dativ: hi'žam/ knji'gam/ vo'ljam/ že'nam/ jabu'kam/ lat'kam/ ce'vi Akuzativ: 'hiže/ knjige/ volje/ žene/ jabuke/ latke/ cevi Vokativ: 'hiže/ knjige/ volje/ žene/ jabuke/ latke/ cevi Lokativ: hi'žam/ knji'gam/ vo'ljam/ že'nam/ jabu'kam/ lat'kam/ ce'vi Instrumental: hi'žam(i)/ knji'gam(i)/ vo'ljam(i)/ že'nam(i)/ jabu'kam(i)/ lat'kam(i)/ ce'vi

9.3 Deklinacija imenki srednjoga roda Jednina Nominativ: 'dete/ leto/ morje/ koleno/ šilo/ vino/ ztvorenje Genitiv: de'teta/ leta/ morja/ kolena/ šila/ vina/ ztvorenja Dativ: de'tetu/ letu/ morju/ kolenu/ šilu/ vinu/ ztvorenju Akuzativ: dete/ leto/ morje/ koleno/ šilo/ vino/ ztvorenje Vokativ: dete/ leto/ morje/ koleno/ šilo/ vino/ ztvorenje Lokativ: de'tetu/ letu/ morju/ kolenu/ šilu/ vinu/ ztvorenju Instrumental: de'tetom/ letom/ morjem/ kolenom/ šilom/ vinom/ ztvorenjem Punina Nominativ: 'deca/ leta/ morja/ kolena/ šila/ vina/ ztvo'renja Genitiv: de'ce/ let/ morja/ kolen/ šil/ vin/ ztvo'renj Dativ: de'ce/ leti/ morji/ koleni/ šili/ vini/ ztvo'renji Akuzativ: 'decu/ leta/ morja/ kolena/ šila/ vina/ ztvo'renja Vokativ: 'deca/ leta/ morja/ kolena/ šila/ vina/ ztvorenja Lokativ: de'ce/ le'ti/ mor'ji/ ko'leni/ šili/ vini/ ztvo'renji Instrumental: de'com/ le'ti/ mor'ji/ ko'leni/ ši'li/ vi'ni/ ztvo'renji

10. Pridevki 10.1 Pridevski aspekt

Pridevki su promenljiva fela re i (kompareraju se i deklineraju) koteri lastovitosti bitja i ztvari oznamenjujeju. V Kajkavskomu jeziku pridevki imaju odre eni i neodre eni aspekt. Odre eni aspekt se rabi e je pridevek zpred mužkeh imen, doimena i imenki mužkoga roda: velki dobri Štef, poznati Petrovi , berzi konj, mokri zid. Neodre eni pridevski aspekt rabi se e je pridevek dopuna glagolu, v tzv. imenskomu predikatu: zid je moker, konj je berz, te Petrovi je poznat (al te Petrovi je poznati Varaždinec), Štef je velik i dober. Je ga pridevkov koteri se lestor v odre enomu aspektu rabiju: cipelišni, cevni, konjski, pesji, Varaždinski, vražji, Horvatski, rožnja ki, Boži ni, Novoletni, Pacifi ki, itd., anda, pridevki izvedeni od imen živine, geografiskeh imen, imen mesecov, planet itd., anda, pridevki na –ki, -ni (predhodi im š e jen zkupglasnik) ter -ji (takaj, predhodi mu š e jen zkupglasnik).

10.2 Komparacija pridevkov

V Kajkavskomu jeziku pridevki imaju tri stupnja: pozitiv, komparativ, superlativ. Pozitiv ozamenuje da negdo/nekaj ima nekakovu lastovitost: da je velik/a, da je drag/a, da je nedužen, komparativ znamenuje da negdo/nekaj ima nekakovu lastovitost vu vekše mere neg negdo/nekaj drugo: negdo je lepši/a, nekaj je težejše, negdo je bogatejši, nekaj je dugše, do im Superlativ znamenuje da negdo/nekaj nekoteru lastovitost ima v najvekše mere, iliti najve od vseh: negdo je nabolši/a, nekaj je najterdejše, neke su najvedrejše. Zato je za superlativ barem tri lana komparacije potrebno. 22

Komparativ se tvori od pozitiva i dodavka -ši/a/o: velik - vekši/a/o(pazi: velko dete, al vekše dete), lehek - lekši/a/e, smešen - smešnejši/a/e (pazi: smešno dete, al smešnejše dete), vmili ljiv vmili ljivejši/a/e, moker - mokrejši/a/e (pazi: mokro polje, al mokrejše polje), velik - vekši/a/e (pazi: velko morje, al vekše morje). Superlativ se tvori od komparativa i preddevka naj-: vekši - najvekši/a/e (pazi: velko dete, alnajvekše dete), moker - najmokrejši (pazi: mokro leto, al najmokrejše leto), lepši - najlepši/a/e (pazi: lepo seno, al najlepše seno), tverdejši - najtverdejši/a/e (pazi: tverdo koleno, al zato najtverdejše koleno). Je ga pridevkov z nepravilnum komparacijum: dober-bolši-nalbolši, loš-gorši-najgorši.

10.3 Deklinacija pridevkov

Odre eni i neodre eni aspekt pridevkov mužkoga roda isto se deklineraju.

10.31 Mužki rod

Jednina Nominativ: velki/ dobri/ plavi/ zmožni/ sramežljivi/ potreti/ mledni Genitiv: velkoga/ dobroga/ plavoga/ zmožnoga/ sramežljivoga/ potretoga/ mlednoga Dativ: velkomu/ dobromu/ plavomu/ zmožnomu/ sramežljivomu/ potretomu/ mlednomu Akuzativ: velkoga/ dobroga/ plavoga/ zmožnoga/ sramežljivoga/ potretoga/ mlednomu Vokativ: velki/ dobri/ plavi/ zmožni/ sramežljivi/ potreti/ mledni Lokativ: velkomu/ dobromu/ plavomu/ zmožnomu/ sramežljivomu/ potretomu/ mlednomu Instrumental: velkem/ dobrem/ plavem/ zmožnem/ sramežljivem/ potretem/ mlednem

10.32 Mužki rod

Punina Nominativ: 'velki/ dobri/ plavi/ zmožni/ sramežljivi/ potreti/ mledni Genitiv: vel'keh/ dobreh/ plaveh/ zmožneh/ sramežljiveh/ potreteh/ mledneh Dativ: vel'kem/ dobrem/ plavem/ zmožnem/ sramežljivem/ potretem/ mlednem Akuzativ: vel'ke/ dobre/ plave/ zmožne/ sramežljive/ potrete/ mledne Vokativ: 'velki/ dobri/ plavi/ zmožni/ sramežljivi/ potreti/ mledni Lokativ: vel'kem/ dob'rem/ pla'vem/ zmož'nem/ sramežlji'vem/ potre'tem/ mled'nem Instrumental: velk'mi/ dobre'mi/ plav(e)'mi/ zmožne'mi/ sramežljive'mi/ potrete'mi/ mledne'mi

10.33 Ženski rod

Jednina: Nominativ: pohosna/ plantava/ žuta/ zkuzmana/ verna/ vedra/ premogu a/ gerda Genitiv: pohosne/ plantave/ žute/ zkuzmane/ verne/ vedre/ premogu e/ gerde Dativ: pohosne/ plantave/ žute/ zkuzmane/ verne/ vedre/ premogu e/ gerde Akuzativ: pohosnu/ plantavu/ žutu/ zkuzmanu/ vernu/ vedru/ premogu u/ gerdu Vokativ: pohosna/ plantava/ žuta/ zkuzmana/ verna/ vedra/ premogu a/ gerda Lokativ: pohosne/ plantave/ žute/ zkuzmane/ verne/ vedre/ premogu e/ gerde Instrumental: pohosnum/ plantavum/ žutum/ zkuzmanum/ vernum/ vedrum/ premogu um/ gerdum

10.34 Ženski rod

Punina Nominativ: po'hosne/ plantave/ žute/ zkuzmane/ verne/ vedre/ premogu e/ gerde Genitiv: pohos'neh/ plantaveh/ žuteh/ zkuzmaneh/ verneh/vedreh/ premogu eh/ gerdeh Dativ: pohos'nem/ plantavem/ žutem/ zkuzmanem/ vernem/ vedrem/ premogu em/ gerdem Akuzativ: po'hosne/ plantave/ žute/ zkuzmane/ verne/ vedre/ premogu e/ gerde Vokativ: po'hosne/ plantave/ žute/ zkuzman(em)i/ vernem/ vedremi/ premogu emi/ gerdem

23

Lokativ: pohosn(em)i28/ plantav(em)i/ žut(em)i/ zkuzman(em)i/ vern(em)i/vedr(em)i/ premogu (em)i/ gerd(em)i Instrumental: pohos'n(em)i/ plantav(em)i/ žut(e)mi/ zkuzman(em)i/ vern(em)i/ vedr(em)i/ premogu (em)i/ gerd(m)i

10.35 Srednji rod

Jednina Nominativ: sme e/ grusteno/ batrovito/ vmetelno/ sajavo/ zvišno/ terdo Genitiv: sme ega/ grustenoga/ batrovitoga/ vmetelnoga/ sajavoga/ zvišnoga/ terdoga Dativ: sme omu/ grustenomu/ batrovitomu/ vmetelnomu/ sajavomu/ zvišnomu/ terdomu Akuzativ: sme e/ grusteno/ batrovito/ vmetelno/ sajavo/ zvišno/ terdo Vokativ: sme e/ grusteno/ batrovito/ vmetelno/ sajavo/ zvišno/ terdo Lokativ: (na) sme omu/ grustenomu/ batrovitomu/ vmetelnomu/ sajavomu/ zvišnomu/ terdomu Instrumental: (z) sme em/ grustenem/ batrovitem/ vmetelnem/ sajavem/ zvišnem/ terdem

10.36 Srednji rod

Punina Nominativ: sme a/ grustena/ batrovita/ vmetelna/ sajava/ zvišna/ terda Genitiv: sme eh/ grusteneh/ batroviteh/ vmetelneh/ sajaveh/ zvišneh/ gerdeh Dativ: sme em/ grustenem/ batrovitem/ vmetelnem/ sajavem/ zvišnem/ gerdem Akuzativ: sme a/ grustena/ batrovita/ vmetelna/ sajava/ zvišna/ terda Vokativ: sme a/ grustena/ batrovita/ vmetelna/ sajava/ zvišna/ terda Lokativ: sme em/ grustenem/ batrovitem/ vmetelnem/ sajaemi/ zvišnem/ gerdem Instrumental: sme em/ grustenem/ batrovitem/ vmetelnem/ sajaemi/ zvišnem/ gerdem

11. Zamenke 11.1 Deklinacija osebneh zamenki

Nominativ: ja - ti- on - ona - ono - mi - vi - oni - one - ona Genitiv: mene/me - tebe/te - njega/ga - nje - njega/ga - nas - vas - njeh - njeh - njeh Dativ: meni/mi - tebi/ti - njemu/mu - nje - njemu/mu - nam(i) - vam(i) - njem(i) - njem(i) Akuzativ: mene/me - tebe/te - njega/ga - nju/ju - njega/ga - nas - vas - njeh - njeh - njeh Vokativ: 0 - ti - 0 - 0 - 0 - 0 - vi - 0 - 0 - 0 Lokativ: meni - tebi - njemu - nje - njemu - nam(i) - vam(i) - njem(i) - njem(i) - njem(i) Instrumental: (z) menum - tebum - njem - njum - njem - nam(i) - vam(i) - njem(i)

11.2 Deklinacija povratne zamenke sebe/se

Nominativ: 0 Genitiv: sebe/se Dativ: sebi/si Akuzativ: sebe/se Vokativ: 0 Lokativ: sebi Instrumental: sebum

28

Pazi na razluku v naglasku: pohos'nemi - po'hosni. Mišljenja sem da je krajši obli aj bolši.

24

11.3 Deklinacija posvojneh zamenki

Nominativ: moj/a/e - tvoj/a/e - njegov/a/o - naš/a/e - vaš/a/e - njehov/a/o Genitiv: m(oj)ega/moje/mojega - tv(oj)ega/tv(oj)e/tv(oj)ega - njeg(o)voga/njeg(o)ve /njeg(o)voga - našega/naše/našega - vašega/vaše/vašega - njevoga/njeve/njevoga Dativ: m(oj)emu/ m(oj)e/ m(oj)emu - tv(oj)emu/ tv(oj)e/tv(oj)emu - njeg(o)vomu/ njeg(o)ve/ njeg(o)vomu - našemu/ naše/ našemu - vašemu/ vaše/ vašemu - njevomu/ njeve/ njevomu Akuzativ: m(oj)ega/ moje/ mojega - tv(oj)ega/ tv(oj)e/ tv(oj)ega - njeg(o)voga/ njeg(o)ve/ njeg(o)voga - našega/ naše/ našega - vašega/ vaše/ vašega - njevoga/ njeve/ njevoga Vokativ: moj/a/e - tvoj/a/e - njegov/a/o - naš/a/e - vaš/a/e - njehov/a/o Lokativ: m(oj)emu/ m(oj)e/ m(oj)emu - tv(oj)emu/ tv(oj)e/ tv(oj)emu - njeg(o)vomu/ njeg(o)ve/ njeg(o)vomu - našemu/ naše/ našemu - vašemu/ vaše/ vašemu - njevomu/ njeve/ njevomu Instrumental: (z) m(oj)em/ mojum/ m(oj)em - tv(oj)em/ tvojum/ tv(oj)em - njeg(o)vem/ njeg(ov)um/ njeg(ov)em - našem/ našum/ našem - vašem/ vašum/ vašem - njevem/ njevum/ njevem

11.4 Deklinacija pokazneh zamenki

Jednina Nominativ: ov/a/o - te/a/o - on/ona/ono Genitiv: ovega/ ove/ ovega - tega/ te/ tega - onega/ one/ onega Dativ: ovemu/ ove/ ovemu - temu/ te/ temu - onemu/one/ onemu Akuzativ: ovega/ ove/ ovega - tega/ te/ tega - onega/ one/ onega Vokativ: 0 Lokativ: ovemu/ ove/ ovemu - temu/ te/ temu - onemu/one/ onemu Instrumental: (z) ovem/ ovum/ ovem - tem/ tum/ tem - onem/ onum/ onem Punina

Nominativ: ovi/e/a - te/a - oni/one/ona Genitiv: o'veh/ oveh/ ove - teh/ teh/ te - oneh/ oneh/ o'ne Dativ: o'vem/ ovem/ ove - tem/ tem/ te - onem/onem/ o'ne Akuzativ: ove/ ove/ ovu - te/ te/ tu - one/ one/ onu Vokativ: 0 Lokativ: o'vem/ ovem/ ove - tem/ tem/ te - onem/one/ one Instrumental: o'vem/ o'vemi/ o'vum - te'mi/ te'mi/ tum - o'nemi/ o'nem/ onum

11.5 Deklinacija posvojno-povratne zamenke svoj/a/o Nominativ: svoj/a/e Genitiv: sv(oj)ega/ sv(oj)e/ sv(oj)ega Dativ: sv(oj)emu/ sv(oj)e/ sv(oj)emu Akuzativ: sv(oj)ega/ sv(oj)u/ sv(oj)ega Vokativ: 0 Lokativ: sv(oj)emu/ sv(oj)e/ sv(oj)emu Instrumental: sv(oj)em/ sv(o'j)um/ sv(o'j)em Nominativ: svoji/e/a Genitiv: sv(o'j)eh/ sv(o'j)eh/ sv(oj)e Dativ: svo'ji/ svo'ji/ sv(oj)e Akuzativ: sv(oj)e/ sv(oj)e/ sv(oj)u

Jednina

Punina

25

Vokativ: 0 Lokativ: svo'ji/ svo'ji/ sv(oj)e Instrumental: svo'ji/ svo'ji/ sv(o'j)um

11.6 Deklinacija vupitneh i relativneh zamenki koteri, koji, kaj Jednina Nominativ: kote’ri/a/o -koji/a/e - kaj Genitiv: ko(te’ro)ga/ kote’re - koje(g)/ koje/ koje(‘ga) - 0 Dativ: ko(te’ro)mu/ kote’re/ koteromu - ko(je)mu/ koje/ ko(’je)mu - 0 Akuzativ: ko(te’ro)ga/ kote’ru/ kote’ro - ko(je)ga/ koju/ ko(’je)ga - kaj Vokativ: 0 Lokativ: ko(te’ro)mu/ kotere/ koteromu - ko(je)mu/ koje/ ko(je)mu - 0 Instrumental: kote’rem/ kote’rum/ kote’rem - kojem/ ko’jum/ kojem - 0 Punina Nominativ: koteri/e/a -koji/e/a - kaj Genitiv: kotereh/ kotereh - kojeh/ kojeh/ koje - 0 Dativ: koterem/ koterem/ koteroj - k(oj)em/ k(o)jm/ k(oj)e - 0 Akuzativ: k(oter)e/ k(oter)e/ k(oter)e - k(oj)e/ k(oj)e/ koje(ga) - kaj Vokativ: 0 Lokativ: k(ote'r)em/ k(ote'r)em/ k(ote'r)e - k(oj)em/ k(oj)em/ k(oj)i - 0 Instrumental: k(oter)em/ k(oteru)m/ k(oter)um - k(oj)em/ k(oj)em/ k(oj)um - 0

11.7 Deklinacija vupitne i posvojno-relativne zamenke iji

Jednina Nominativ: iji/ ija/ ije Genitiv: i’jega/ ije/ ijega Dativ: i’jemu/ ije/ ijemu Akuzativ: i’jega/ ije/ ijega Vokativ: 0 Lokativ: i’jemu/ ije/ ijemu Instrumental: i’jem/ ijum/ ijem

0

Punina iji/ ije/ ija ijeh/ ijeh/ ije iji/ iji/ ije ijeh/ ijeh/ ije

ij(em)i/ ij(emi)/ ije ij(em)i/ ij(em)i/ ijum

11.8 Deklinacija neodre eneh zamenki

Nominativ: ne’gdo - nekaj - neko’teri/a/o - ne iji/a/e Genitiv: ne’kog(a) - ne eg(a) – nekote’rog(a)/ nekotere/ nekoterog(a) - ne ijeg(a)/ ne ije/ ne ijeg(a) Dativ: neko’mu/ neke/ nekomu - ne emu – nekate’romu/ nekatere/ nekateromu – ne i’jem(u)/ ne ije/ ne ijem(u) Akuzativ: nekoga/ nekoju/ nekoga - nekaj - nekoterog(a)/ nekotere/ nekoterog(a) - ne ijega/ ne iju/ ne ijega Vokativ: 0 Lokativ: nekomu/ neke/ nekomu - ne emu - nekateromu/ nekatere/ nekateromu - ne ijem/ na ije/ ne ijem Instrumental: ne’kem/ nekum/ nekem - ne em – nekate’rem/ nekaterum/ nekaterem - ne ijem/ ne i’jum/ ne ijem

26

11.9 Deklinacija vupitneh zamenki gdo i kaj

Nominativ: gdo - kaj Genitiv: koga - esa Dativ: komu - emu Akuzativ: koga - esa Vokativ: 0 Lokativ: komu - emu Instrumental: kem - em

11.10 Deklinacija pridevka ves

Jednina Nominativ: ves - vsa -vso Genitiv: vsega - vse - vsega Dativ: vsemu - vse - vsemu Akuzativ: vsega - vsu - vsega Vokativ: 0 Lokativ: vsem - vsom - vsem Instrumental: vsem - vsum - vsem

Punina vsi - vse - vsi vseh - vseh - vseh vsem(i) - vsem(i) - vsem(i) vse - vse - vsa 0 vsem(i) - vsem(i) - vsem(i) vsem(i) - vsem(i) - vsem(i)

12. Broji 12.1 Glavni broji

je(de)n, dva, tri etiri, pet, šest, sedem, osem, devet, deset, jedanajst, dvanajst, trinajst, etrnajst, petnajst, šesnajst, sedemnajst, osemnajst, desetnajst, dvadeset, dvadesetjeden, trideset, tridesetpet, eterdeset, eterdesettri, pedeset, pedesetdva, šezdeset, šezdesetjeden, sedemdeset, sedemdesetsedem, osemdeset, osemdesetdevet, devetdeset, devetdesetšest, sto, stodvadesettri, dvesto, dvestopedesetdevt, tristoosedmdesetjeeden, etiristo eterdesetsedem, osemstotrisedetjeden, jezero/tisu a, desetjezer/desettisu a, stojezer/stotisu a, milijun, milijarda, bilijarda Glavni broji pišeju se zkupa.

12.2 Redni broji

pervi/a/o, drugi/a/o, tre i/a/o, eterti/a/o, peti/a/o, jedanajsti/a/o, dvadeseti/a/o, stopedesetosmi/a/o, jezereti/a/o, milijunti/a/o, milijarditi/a/o, bilijarditi/a/o Redni broji pišeju se zkupa.

12.3 Brojevne imenke

Brojevne imenke su: dvo'jica/ dve/ dvoje, tro'jica/ tre/ troje, etvo'rica/ e'tiri/ et'vero, peto'rica/ pet/ pe'tero... Brojevne imenke mužkoga roda teoretski se moreju rabiti do broja 99, nu prakti ki se rabiju do 10. Za mužki rod one se tvoriju od broja i dodavka -orica (pet - pet-orica, deset deset-orica, trideset - trideset-orica). Vunzetek su brojevne imenke od brojov: 2 (dva - dvojica), 3 (tri - trojica), 4 ( etiri - etvorica). V brojevni imenikam na 7 i 8 dohaja do zginu a srednjoga -e (sedem - sedmorica, osem - osmorica). Rabiju se e su vsi lani zkupine mužkoga roda (dvojica pajdašov = dva pajdaši, etvorica foringašov = etiri foringaši, osmorica dijakov = osem dijaki). Za ženski rod brojevne imenke su jednake glavnomu broju (Došlo ih je deset. - Bilo ih je etiri.) Vunzetek je broj 2: dve (Je li su ti dve dosta?). Rabiju se e su vsi lani zkupine ženskoga roda. Brojevne imenke srednjoga roda imaju sufiks -ero ( etvero, petero, devetero) il -oje (dvoje, troje). Rabiju se e lani zkupine nesu istoga roda.

27

12.4 Deklinacija brojevneh imenki

Nominativ: dvo'jica - dve - dvo'je Genitiv: dvo'jice - dveh - dvo'jeh Dativ: dvo'jice - dvem - dvo'jem/ dvem Akuzativ: dvojicu - dve - dvoje Vokativ: dvojica - dve - dvoje Lokativ: dvojice - dve - dvojem/ dvem Instrumental: dvojicom - dvem - dvojem/ dvem

12.5 Deklinacija broja dva, tri i etiri

Nominativ: dva - dve - dva; tri; e’tiri Genitiv: dveh - dveh - dveh; treh; et(vo)’reh Dativ: dvem - dvem(i) - dvem; trem; et(vo)rem Akuzativ: dva - dve - dva; tri; etiri Vokativ: dva - dve - dva; tri; etiri Lokativ: dvem - dvem(i) - dvem; trem - trem(i) - trem; etvorem - etvorem(i) - etvorem Instrumental: dvem - dvem(i) - dvem; trem - trem(i) - trem; etvorem - etvorem(i) - etvorem

12.6 Deklinacija broja i imenke

Nominativ: dva kur’viši; tri knjige Genitiv: dveh kur’višov; treh knjig Dativ: dvem kurvišom/ trem knjigam Akuzativ: dva kurviša; tri knjige Vokativ: dva kurviši; tri knjige Lokativ: dvem kurvišom/ trem(i) knjigam Instrumental: dvem kurvišom; trem(i) knjigam Imenke mužkoga roda gda dohajaju pozadi glavnoga broja kaj je vekši od jeden v Nominativu punine se rabiju (vsaka re za sebe). Imenke ženskoga roda gda dohajaju pozadi glavnoga broja, deklineraju se ponavadno (dve hiže, dveh hiž, dvem hižam, dve hiže...).

13. Priložki

Priložki su nezmenljiva fela re i kotera ponajve odre uje glagol: - tam sedeti, Došli su š era., Mi sme hudo zamudili.). Takaj modificeraju pridevke: jako dobri plan, dost erni unti, gli prava istina. Vun'zetek su na inski priložki, koteri se kompareraju kot pridevki srednjoga roda: Nej berzo govoriti.- Ona je govorila beržejše tijam od svoje matere. - Jura je najberžejše zpil kupicu.

13.1 Mestni priložki

Gde: ovde, (to)tu, onde, ne’gde, ni’gde, gde’gde, i’gde, kaj’gde, vsugde, gore, dol(j)e, zpredi, po’zadi, nutra, vune, zgora, blizu; Kam: sim, tam, onam, ni’kam, ne’kam, i’kam, na’pred, na’zaj, vun; Kud: ovud, tud, onud, nikud, nekud, vsikud, kojkud; Odkud: odovud, odonud, od'tud, niod'kud, odne'kud, odpo'vsud, od'zgor, odz’dol, odz’predi, odoz’traga, odne'kud, z'dalka, z'bliza; Dod'kud: doo'vud, doo'nud, do'tud; Do'gde: do'sim, do'tam, doo'nam

13.2 Vremenit(n)i priložki

Gda: ve(zda), zdaj, te’da, unda, ni’gda, vsi’gda, gdeno, ne’gda, na’vek, zmir, uvek, denes, zutra, prek’zutra, š era, prek’š era, mam, lek’mestu, lani, preklani, sino , preksino , gusto (= esto, rudo=gusto), redko, rano, kesno, predi, malopredi, vre, stopram, skoro, kmalu, zagoda, napokoncu; Od'gda: od've(zda), od'zdaj, od'unda, od'teda, od'skora; Do'gda: dove(zda), doted(a), do'unda, do'skoro, dok'malu, do'zdaj, domalo'predi, do'kesno, do'rano.

28

13.3 Zro ni pri’ložki

Zakaj: zato

13.4 Priložki nakane

Zverh esa: zato, zahman, zabadav

13.5 Na inski priložki

Kak: ovak, tak, onak, nikak, nekak, ikak, vsikak, kojkak, naglavce, naglas, zneufce, odjenput, odjenkrat, komaj, naopak, naglavce, stoje ki, sede ki, leže ki, napreskokce, po komno. Vekšina na inskeh priložkov dohaja od pridevkov i jednaka je srednjomu rodu pridevkov: nežen - nežno, berz - berzo, drag - drago, ošter -oštro. Takovi priložki se kompariraju isto kak i pridevki srednjoga roda.

13.6 Kulikotni priložki

Kuliko: o’volko, tolko, o’nolko, ne’kulko, nikulko, malo, premalo, menje, ve , pre’ve , dost, podost, preve , (i)š e, zevsem, ist, puno, prepuno, š ipu, Kulkokrat: jen’krat, dva’krat, tri’krat... Broj i dodavek -krat pišeju se zkupa.

14. Partikule/ Polupriložki

Partikule, iliti polupriložki, su jako razlu ne re i. Negda su zaprav pravi na inski priložki i moreju se komparerati (verjetno - verjetnejše – najverjet’nejše, naravno - naravnejše - najnaravnejše), nekoteri moreju sami stajati (zbilja, vendar, lestor), do im ga je i takoveh koteri sami za sebe ni ne znamenujeju (li, je). Partikule moreju zkazuvati: Povedavanje: je, da, kajda, zbilja, stanovito, vsikak, naravno, zaistinu, Odrekuvanje: ne, nikak Pitanje: je, li Naglašuvanje: bar(em), gli, tijam, takaj, takajše, ravno, stopram Nesegurnost: morti, valjda, verjetno, verek, morebit Dvojenje: tobož Zprotivnost: medtemtoga, pak, nupak, alpak Vunzetje: le(stor), jedino, samo Domišljuvanje: anda, unda Dopuš anje: vendar, nupak

15. Predlogi Predlogi su nezmenljiva fela re i kotere odnošaje znamenujeju. Nigda sami nemreju sta’jati, neg se il z imenkum (ponajve ) il ze zamenkum il imenom združujeju.

15.1 Predlogi z Genitivom

pre, blizu, do, zduž, zpod, zpred, z, pozadi, zmed, nad, zvun (=izvan i osim), kod, kraj, mesto, niže, od, oko, poleg (pazi: polak je Zro ni Predlog - polak velke muke /zakaj/, al poleg potoka /gde/), potlam, prek, predi, zproti, zverhu, z(e), (po)sred, v, mesto, zduž, vun, ob, za, polak

29

15.2 Predlogi z Dativom

k, nazprot, zproti, vuzproti

15.3 Predlogi z Akuzativom

ez, med, mimo, na, niz, o, po, pod, (z)pred, v, za

15.4 Predlogi z Lokativom na, o, po, (z)pram, pri, v

15.5 Predlogi z Instrumentalom med, (z)pod, pred, z(e), za

15.6 Predlog - Priložek

Neki predlogi moreju se kak riložki rabiti. Predlog Došli sme potlam vas. Živim blizu Zaboka. Zbudili sme se pre(di) jutra. Okoli hiže je velko dvoriš e. Pozadi parka je reka.

Priložek Dojdi potlam. (gda?) Gde si? - Blizu. Bu dobil pre il posle. (gda?) Gde si bila? - Okoli! Nej stati pozadi. (gde?)

16. Vez’niki 16.1 Pravi vezniki

Pravi vezniki lestor službu veznika imaju. Oni su: i, ter, pa, ni, niti, a, al, neg, il, da, do im, kajti, jer, e, ak, eprem, pokehdobe, akoprem

16.2 Nepravi vezniki

Nepravi vezniki moreju i službu priloga imeti. Nepravi vezniki su: vre, le(stor), gda, kak, potlam

16.3 Složeni vezniki

Složeni vezniki sastojiju se od dve re i: To su: zato kaj, mesto da, zvun e, lestor da, lestor kaj, stopram kaj, stopram da, e i, eprem i, vre i, kak da, kakti da, kot da

17. Zaviki(e)

Zaviki su nezmenljiva fela re i kotere na onomatopejski na in utke, lagodu, dozov il zvuke z narave zkazuju. Zaviki koteri utke zkazuju su: jaj (bol), aha (potver uvanje), oh (lagoda, zapopadanost), eh (nervoza, nezterpljenje), uh (nelagoda, odteršenje), aja (tuga, nezadovoljstvo), o (lagodna zapopadanost), oho (jako lagodna zapopadanost), ohoho (jako lagodna zapopadanost), ufuf (tobožnja nelagoda i odteršenje), bljak (odurjenost), brrr ("zima mi je", "fala Bogu da je prešlo") , juj ("strah me je", "boli"), ojda (neveselo tanodenje ), bome (slaganje, "naravno", za potenceranje onega kaj sledi), jeje ("da, da"), na ("evo"), aja (tuga), jeh (zadovoljstvo), ada ("no, no"), nut ("eto", "dakle"), hem ("hm"), ferk (gda nekaj naglo odleti, zgine), dar ("der", zavik podžiganja), ahjaj (bol). Zaviki za dozivanje i podžiganje živine su: iš (za tiranje mladine), mic (za dozivanje ma ke), šic (za tiranje ma ke), (h)umi (konju da zdigne nogu), cece (dozivanje mladine), bista ("pojdi", "hodi") etc. 30

Onomatopejski zaviki: hop/ hopsa/ hopsasa (zavik pri ipanju), žvenk (onomatopeja gibljaja kose), žvajz (onomatopeja vudarca), bris (onomatopeja nagloga gibljaja), suk (onomatopeja zleta, treska), bum (onomatopeja persnutja, streljaja).

18. Zmekljivo e

Pri re i na ec, ek i na er negda se e gubi. Dela se o jako eluzivne pokaze i rekel bi da ga je tri naredil kotera v vsa zgoda ravnaju da se e ne zgublja: 1. e je dokon no -ec/ek/er naglašeno, 2. e je ec/ek deminutivni morfem ter 3. e tem sufiksom predhode dva il ve zkupglasnikov (š , rš, dr, ks, jš, nd etc.).

18.1 Re i na ec a)

b) c)

d)

e)

f)

g) h) i)

e se dela o deminutivu: obla ec, breš ec, mrav ec29, kuk ec, fala ec v Genitivu jednine e ostaje, anda: obla eca, breš eca, mrav eca, kuk eca, fala eca. e se dela o imenu mest: Stažnjevec, Ma kovec, Strahoninec, Poljanec, Kuršanec, Klanjec, Mož enec, Ivanec, akovec, e se v Genitivu jednine zgublja. Anda: Stažnjevca, Ma kovca, Strahoninca, Poljanca, Kuršanca, Klanjca, Mož enca, Ivanca, akovca. e se dela o stanovniki ves i varaši , e se zgublja. Zagrebec, Varaždinec, Krapin anec, Sanoborec, Zabo anec, Koprivni anec, Beli anec, Vidov anec, Radobojec postajeju: Zagrebca, Varaždinca, Krapin anca, Sanoborca, Zabo anca, Koprivni anca, Beli anca, Vidov anca, Radobojca. e se dela o doimenki, e se povekšinski zgublja, osebujno e je pri koncu doimenka kombinacija samoglasnik + zkupglasnik + ec: Štajerec, Hranjec, Makovec, Štefanec, Štimec, Vodopivec, Sirovec, Smoljanec postajeju, Štajerca, Štimca, Hranjca, Makovca, Štefanca, Štimca, Vodopivca, Sirovca, Smoljanca. Razlu no od navadneh imenic: 'borec, 'glavec, 'mlatec, 'klinec, 'kukec, 'vrabec, 'sudec, 'lipec, 'pevec etc., koteri imaju Genitiv Jednine: 'borca, 'glavca, 'mlatca, 'kukca, 'vrabca, 'sudca, 'lipca, 'pevca, doimenki: 'Borec, 'Glaveca, 'Mlatec, 'Klinec, 'Kukec, 'Vrabec, 'Sudec, 'Lipec, 'Pevec imaju Genitiv jednine: Bo'reca, Gla'veca, Mla'teca, Kli'neca, Vra'beca, Ku'keca, Su'deca, Li'peca, Pe'veca. e se dela o doimenki koteri pri koncu imaju kombinaciju samoglasnik + zkupglasnik + zkupglasnik + ec, e se ne zgublja. 'Kranj ec, 'Mar ec, 'Dr ec, 'Koš ec, 'Štef ec, 'Štiglec, 'Tkal ec, 'Tropšec, 'Škrbec, 'Škrlec tak v Genitivu Jednine postajeju Kranj' eca30, Mar' eca, Dr' eca, Koš' eca, Štef' eca, Šti'gleca, Tkal' eca, Trop'šeca, Škr'beca, Škr'leca. Naravno, drugi razlog je kaj ti doimenki v Genitivu jednine dobivljeju naglasek na druge slovke: 'Kranj ec postaje Kranj' eca, 'Tkal ec postaje Tkal' eca31 itd. Pazi: ku'pec (kupac) ku'peca, al zato 'zkupcec (škrtac) 'zkupca. Isto tak pe'rec - pe'reca. eprem ima kombinaciju samoglasnik + zkupglasnik + ec i naglasek na perve slovke, re 'Mesec32 v Genitivu jednine glasi Me'seca33. Nu, zato je 'otec - 'otca. V dvoslovkasti navadni imenicam z naglaskom na pervomu slogu ('prasec, 'kotec, 'potec /onaj koji se jako znoji/, utec, 'telec, 'pel(j)ec, 'velec, 'stolec, 'zdenec, 'pešec, 'kolec, 'bodec, 'zdolec, 'palec, 'žalec, 'pilec, 'mulec, 'kepec, ' revec, zkrajec, 'klepec, 'znanec, 'devec, 'st(e)rmec, 'tanec Genitiv je: 'prasca, 'kotca, 'potca, utca, 'telca, 'pel(j)ca,'velca, 'stolca,

29

Pazi: mravec ne deminutiv ter je zato njegov Genitiv mravca. Mertvec takaj neje deminutiv, al mu je Genitiv mer'tveca polak zkup anosti tri zkupglasnika (rtv), a i polak naglaska. 30 Bilo bi skoro nezgovorljivo i prav kakofoni no: 'Kranj ca, 'Mar ca, 'Dr ca itd. 31 Ovde je za re i da Kajkavsko doime Mi'kac ima Genitiv Mi'kaca, do im 'Mikac, Štokavski, ima 'Mikca. 32 Ov naš mesec je Mesec, do im je mesec il fela nebeskoga tela il dvanajsteni del leta. 33 Na'glasek, na'glasek, na'glasek!

31

'zdenca, 'pešca, 'kolca, 'bodca34, 'zdolca, 'palca 'žalca, 'pilca, 'mulca, 'kepca, ' revca, 'zkrajca, 'klepca, 'znanca, 'devca, 'st(e)rmca (poluvun'jetek polak r), 'tanca. Vunzetek je 'tetec (Genitiv 'teteca) kajti bi moglo dojti do zmešarije zmed 'tetca, kaj se teje teca, i teca (ženski rod). To isto važi i za imenicu 'zetec (Genitiv ze'teca) zato da se ne zmeša z (dijalektalnem) Genitivom 'zeca.

18.2 Re i na ek a)

b) c)

d)

e)

f)

g)

e se dela o deminutivu: pesek, cujzek, konjek, tel ek, sinek, tatek, stri ek, oslek, pimpek v Genitivu jednine e, naravno, ostaje, anda: peseka35, cujzeka, konjeka, tel eka, sineka, tateka, stri eka, osleka, pimpeka. To isto važi i za "ženske" deminutive na ek: 'Barek, 'Marek, 'Dorek, 'Janek, 'pucek, koteri v Genitivu jednine glasiju: 'Bareka, 'Mareka, 'Doreka, 'Janeka, 'puceka. e se dela o doimenki, ek se ne zgublja. Anda, Šaf'ranek, Salo'pek, 'Kruhek, 'Truš ek, 'Šincek, 'Slamek, Vi'da ek, Hr'garek, Sam'bolek ostaje v Genitivu jednine: Šaf'raneka, Salo'peka, Kru'heka, Truš' eka, Šin'ceka, Sla'meka, Vi'da eka, Hr'gareka, Sam'boleka36. e se dela o dvoslovkastem doimeni kotera imaju istu obliku kak i navadne imenice:, 'Ma ek 'ma ek, 'Furek - 'furek, 'Jarek - 'jarek, 'Bitek - 'bitek, 'Žitek - 'žitek, il su im podobne kak: 'Kelek, 'Ferek, 'Derek etc., njihovi genitivi ne zgubljaju e. Anda: Ma' eka (al zato 'ma ka) Fu'reka (al zato 'furka), Ja'reka, Bi'teka ('bitka), Ži'teka ('žitka), Ke'leka, Fe'reka, De'reka itd. V pridevki kak je dalek, mehkek, žmehkek, vuhek, tenek, e se, kak i pri pridevki na er, jedino javlja v Genitivu i Dativu punine (dal'keh/ dal'kem, meh'keh/ meh'kem, žmeh'keh/ žmeh'kem, vuh'keh/ vuh'kem, ten'keh/ ten'kem), se razme, polak naglaska. V navadnem imenicam kak su: 'ma ek, 'jarek, 'furek, 'fanjek,'t(e)rdek, '(i)zrodek z naglaskom na perve slovke, Genitiv jednine je 'ma ka, 'jarka, 'furka, 'fanjka, 't(e)rdka (poluvun'jetek polak r), '(i)zrodka. Vun'zetek su imenice ' lovek, 'berek kotereh Genitiv je lo'veka, be'reka, naravno, polak naglaska. Lažni deminutivi kak su 'ficlek (nema ficl), 'oteš ek ( ne ga oteš ), 'gizdek (ne ga gizda / gizdak, al je giz'davec, nu njegov deminutiv je giz'dav ec), 'bombek (ne ga bomb/ bom'ba ), 'kli ek (peteljka), 'klin ek (cvet), 'jambrek ( ešer) imaju Genitiv jednine kak i pravi deminutivi, anda, 'ficleka, o'teš eka37, 'gizdeka, 'bombeka, 'kli eka, 'klin eka, 'jambreka. V navadnem troslovkastem imenicam kak su: 'vugorek, ke'penjek, fa'fuljek, je'dinek, do'veržek, med'metek, (i)z'varek, iz'nesek Genitiv jednine je: 'vugorka, ke'penjka, fa'fuljka, je'dinka, do'veržka, med'metka, (i)z'varka, iz'neska.

18.3 Re i na er

a) Dvoslovkaste re i luckoga izhoda kaj imaju naglasek na perve slovke kak 'meter, 'liter, 'mešter, 'oder, 'koper, 'šo(u)der, puter, loter (preljubnik, kurviš), zgubljaju e ter postaneju metra, litra, meštra, odra, kopra, šo(u)dra, putra,. Polak kakofonije vunzetek su re i kak 'maler, 'gangster, 'cener, 'puder, 'bajer38, 'frajer, 'štimer, 'šlajer, 'biber, 'cimer, 'štimer, 'feler (Genitiv 'malera, 'gangstera, 'cenera, 'pudera39, 'bajera, 'frajera, 'šlajera, 'bibera, 'cimera, 'štimera, 'felera. Se razme, polak naglaska bar'ber, ta'njer i har'cer postajeju bar'bera, ta'njera i har'cera. b) Troslovkaste imenice luckoga izhoda kaj imaju naglasek na druge il tre e slovke kak mi'nister, re'gister, kava'ler, dizaj'ner, kada'ver zaderžavljeju zmekljivo e. Anda, kava'lera, dizaj'nera, kada'vera. 34

Ovde se jako dobro vidi boljšica korenskoga pravopisa: Mirko jê bocu. i Treba stati na kraj bodcu / tej bocu/ (probadanju = vrsta boli). 35 Al zato pesek (pijesak) - peska. 36 Ovde je za re i da Kajkavska dvoslogovna doimena na ak (Hu'njak, No'vak, Huz'jak, Gla'vak, Be'njak, u'rak etc.) imaju Genitiv Hu'njaka, No'vaka, Huz'jaka, Gla'vaka, Be'njaka, u'raka. 37 Polak kakofonske kombinacije š k 'oteš ka neje dobro. 38 Mislim da se more re i da se v kombinacije ajer e nigda ne zgublja. 39 Ovo i polak tega da se ne meša z putrom.

32

c) Imenice luckoga izhoda kak ho'ler, ke'ber, špa'ler, kvar'ter, bar'ber, gu'l(j)er (okovratnik), li'ker polak naglaska na drugomu slogu v Genitivu jednine zaderžavljeju e. Anda, ho'lera, ke'bera, špa'lera, kvar'tera, bar'bera, gu'l(j)era, li'kera. d) Doma e imenice kak 'veper, 'veter, 'sveder, 'sveker zguvljaju e i postajeju 'vepra, 'vetra, 'svedra, svekra. Nu, zato imenice 'dever, 'sever, 've er i 'ceker imaju genitiv 'devera, 'severa, ve' eri (ženski rod) ter 'cekera. e) Pridevki na er kak dober, veder, muder, hiter, bister, moker vu vsemi padci zgubljaju e ter postajeju dob'roga, ved'roga, mud'roga, hit'roga, bist'roga, mokroga. E se pofaltno javlja v Genitivu i Dativu punine (dobreh/ dobrem, vedreh/vedrem, mudreh/ mudrem etc). f) Strajnska imena kak 'Tiber (reka) i 'Luter, 'Gulliver, 'Keller (doimena) zederžavljeju e v Genitivu, anda, 'Tibera, 'Lutera, 'Gullivera, 'Kellera.

19. Glagoli luckoga korena Razlu no od Štokavskoga, koteri v glagoli luckoga korena ima do etek irati (emancipirati, revolucionirati, humanizirati, relingvizirati, nacionalizirati, optimizirati, filozofirati, barokizirati, detaljizirati, moralizirati, psihologizirati, poetizirati, ekranizirati, germanizirati, kajkavizirati, kroatizerati etc.) v Kajkavskomu je do etek erati. Anda, Kajkavski je: emanciperati, revolucionerati, humanizerati, relingvizerati, nacionalizerati, optimizerati, filozoferati, barokizerati, detaljizerati, moralizerati, psihologizerati, poetizerati, ekranizerati, germanizerati, kajkavizerati, kroatizerati etc. Naglasek je na ze slovke, anda, kajkavi'zerati.

20. Kratka punina V Kajkavskomu jeziku imenice mužkoga roda jedino kratku puninu imaju. Anda, punina od dug, god, k(e)rt, bog, konj, most, vuk, tast, bik, duh, slon, hrast, kabel, je dugi40, godi, k(e)rti, bogi, konji, mosti, vuki, tasti, biki, duhi, sloni, hrasti, kabli.

21. Sufiks ec mesto nin Mesto sufiksa nin, z koterem se v Štokavskomu ponavadno oznamenuju stanovniki deržave (Indonežanin), kontinenta (Evropljanin), kraja (Istranin), varaši (Zagreb anin), sela (Rakov anin), v Kajkavskomu je na temu mestu najgustejše sufiks ec: Indone'žanec, Evro'pejec, Is'tran(ec), Za'grebec, Rakov' anec. Iš e nekaj peld: Gospi' anec, Drni'šanec, Bro' anec, Zelin' anec, Spli' an(ec), Njujor' an(ec), Lon'donec, Pari'žanec (al zato Pa'rižan), Berlin' anec (al zato Ber'lin an), Rim'ljan(ec), Puljan(ec) etc. Puni obli aj je bolši, "Kajkavskejši", anda, Koprivni' anec je bolše neg Koprivni' an. Pri navadnem imenicam Kajkavski obli aj od: krš anin, gra anin, br anin, mještanin, pu anin, tiranin je: kerš e'nik, vara'šanec, brež'njak, meš' anec, domo'rodec, tiran. 40

V Kajkavskomu nema ni sibilarizacije (junak - junaki) ni palatalizacije (sneha - snehi).

33

22. Zmekljivo l Razlu no od Štokavskoga, v Kajkavskomu ne ga "zmekljivoga l". Anda, molilec-molilca-molilcimolilcov, nosilec-nosilca-nosilci-nosilcov, tužilec-tužilca-tužilci-tužilcov, vodilec-vodilca-vodilcivodilcov etc. Bolše je rabiti sufiks itelj neg ilec, anda, bolše je grabitelj neg grabilec, peljatelj neg peljalec.

23. Jotovanje Jotovanje je združevanje nepalatalneh zkupglasnikov i glasa j v novi, palatalni zkupglasnik, ponajve pri glagoli. Pelde: 1. d+j= (lestor pri glagoli): roditi-ro en, voditi-vo en, glodati-glo em, zaluditi-zalu en (al zato lud-ludejši-najludejši). Nu, polak naglaska glad-glad'jum, ne *'gla um. 2. g+j=ž (glagoli i pridevki): lagati-lažem, vagati-važem, blag-blažejši (al i blagši), dragdra'žejši (al i dragši), 3. h+j=š (lestor glagoli): jahati-jašem, mahati-mašem. 4. k+j= (lestor glagoli): skakati-ska em, namakati-nama em. 5. s+j=š (glagoli i pridevki): pisati-pišem, visok-višejši (nu, vuhek-vuhkejši, mehkekmehkejši il mekši, ne *vuhši, *mehši), risati-rišem. 6. t+j= (glagoli): platiti-pla en, mlatiti-mla en, napatiti se-napa en. Medtemtoga, polak naglaska (!) smert-smert'jum, ne *'smer um, ra'dost-radost'jum. 7. z+j=ž (glagoli): mazati-mažem, voziti-vožen, paziti-pažen. Medtemtoga, berz-berzejši, ne *berži (dijalektizem).

34

C. SINTAKSA 24. Re enica 24.1 Jenovitna41 re enica

a) Jenovitna nezvekšana re enica ima lestor Subjekt i Predikat: (Ja sem dijak. - Vsi spiju. - Mi ne munikujeme. - Je li bute došli?) b) Jenovitna zvekšana re enica Jenovitna zvekšana re enica ima Subjekt, Predikat ter proširke (=Objekt i priložna znamenja. Priložne znameni su: a) cajta (odgovarjaju na pitanja: gda, kak dugo, od gda, do gda), b) mesta (odgovarjaju na pitanja: gde, kam, kud, od kam, do kam, od kud, do kud) , c) na ina (odgovarjaju

na pitanj: kak), d) zroka (odgovarjaju na pitanje: zakaj), e) posledka (odgovarja na pitanje: z kakvem posledkom), f) pogoda (odgovarja na pitanje: pod kakovem pogodom), g) dopuš enja (odgovarja na pitanje: zproti esa), h) nakane (odgovarja na pitanje: zverh(u) esa), i) kuliko e (odgovarja na pitanje: kulko) ter j) družtva (odgovarja na pitanje: z kem).

24.1b1 Jenovitne re enice z cajtni proširki

a) b) c) d) e) f)

Delali sme celi teden. Nesre a se pripetila š era ob sedem vur vjutro. Do vuletja vse bu zbavljeno. Mam dojdem. Manguju i su vre tri vure. Vre sem ju negde videl.

24.1b2 Jenovitne re enice z mestni proširki (mestni znameni)

a) b) c) d) e)

Na dvoriš u sme. V cele naše škole nema tata. Odišli su na morje. Doklatil se je z Bednje. Moje je od jabuke pa do rešnje.

24.1b3 Jenovitne re enice z na inski proširki (na inski znameni)

a) Borili su se kot oroslani. b) Komaj sem došla. c) Zabava je tekla vedro i veselo. d) Tak dreseljno sem se util. e) Pomogel je kot dobri lovek. (Pazi: Pomogel je kot dobri lovek. znamenuje da je tekrat pomogel onak kak dobri lovek pomaže, na na in dobroga loveka. Medtemtoga, Pomogel je kak dobri lovek. il š e bolše, da bi jasnejše bilo, Kak dobri lovek, pomogel je. zaprav znamenuje Pokehdobe je bil dobri lovek, pomogel je.

24.1b4 Jenovitne re enice z zro ni proširki

a) Preštimavljeju ju polak njejne dobrote. b) Vmerl je od jada. c) Od veselja sme zapopevali. d) Polak tulke nevolje pol ih je zbetežalo. 41

V obzetju su š e bili termini navadna ter prosta. Mesto jenovitna morti je bolše jenovna.

35

24.1b5 Jenovitne re enice z proširki posledka

a) Zdravo se smejati do suz. b) Zgrizli su se do kervi.

24.1b6 Jenovitne re enice z proširki pogoda

a) Popustili su pod zagrozum smerti. b) Prez tve privole nejdeme dal(j)e.

24.1b7 Jenovitne re enice z proširki dopuš enja

a) Zprotno tulkem kaštigam nadalšali su kak i predi. b) Poleg (= zprotno) vse svoje lepote ostala je sama. c) Mesto nagrade lestor špote sem zaslužil.

24.1b8 Jenovitne re enice z proširki nakane

a) Zverh tebe sem to naredil. b) Kaj ste na obed došli? c) Hodi mi po doktora.

24.1b9 Jenovitne re enice z proširki kuliko e

a) Ni nesu znali o nesre e. b) Dvakrat se ženil. c) Peljali su se 100 na vuru.

24.1b10 Jenovitne re enice z proširki družtva:

a) Doputuvali su z Petrovi i. b) Hoda z Mirkom. c) Ja sem z Marijum.

24.1b11 Jenovitne re enice z proširki zmedila:

a) Zmlatili su ga z sveržjum. b) Z lopatam sme zatukli steklu lesicu. c) Z dretum si je privezal hla e.

24.2 Prezsubjektna re enica

Rani se. (Pazi: Ra'ni se i 'Rani se neje isto. Ra'ni se znamenuje da prihaja zorja, do im 'Rani se znamenuje komandu/ preporu enje nekomu da sam sebe ozledi.) - Dež i. - V hiže diši po luku. Naj se le tanca. - Ne bi se smelo o tomu pripovedati. - Toplo je i sparno. Vse ove re enice nemaju Subjekt, ni ne govore o nositelju/ zveršitelju radnje eprem bi se on lehko dal rekonstruerati. (Naj se tanca. = Naj ljudi tancaju. - Dež i. = Curi dež . - Toplo je i sparno. = Zrak je topel i sparen.) Prezsubjektne re enice se rabiju: (1.) zverhu kratko e i elipti nosti: (Sneži. - Kmi i se.), (2.) zverhu neodre enosti: (Naj se komi. - Naj bu složno.), (3.) zverhu ztvaranja atmosfere i dramati nosti (Teda se navadno z neceloviti re enicam(i) kombinera.): (Dež i. Merzlo je. Puše. Gdeno koteri auto. Gdeno kotera velka pahulka.)

24.3 Necelovita42 re enica (krnja)

komina. - Pri etek protuletja. - Kmalu zorja! - Ne! - Nigda! - Kam? - Za na smert! Vse ove re enice su necelovite, nepotpune kajti im Predikat menjka. Kak i pri prezsubjektnem re enicam, osebujno e je kontekst poznat, lehko je rekonstruerati celotu re enice (V/Lada 42

V obzetju su bili i pridevki nepotpuna ter malošna.

36

komina. - uti se pri etek protuletja. - Kmalu je došla zorja! - Velim ne! - Nigda tak ne bu bilo! Kam ideš? - loveku/Meni je za vbiti se.) Necelovite re enice se rabiju: (1.) zverhu kratko e i elipti nosti: (Lehka no ! - O, lepa, prelepa sloboda!), (2.) zverhu dramati nosti i psihologizeranja: (Bol. Lestor bol i bol. Ni drugo. Praski boli.)

24.4 Kombinerana43 re enica (složena)

Kombinerana re enica je re enica kotera je od ve jenovitneh re enic zestavljena. Je ga a) Slobodno kombineraneh re enic (nezavisno složenih) i b) Vezano kombineraneh re enic (zavisno složenih). Slobodne kombinerane re enice su nastale slobodnem združivanjem dve jenovitne re enice z pomo jum veznikov. Vezano kombinerane re enice su nastale dodavanjem re enice kotera il zamenjuje subjekt, predikat il objekt, iliti kotera dopunjuje znamenje jene re i v temeljne re enice. (Subjektna: uje se da bu benzin podragšal. = uje se. + Bezin bu podragšal. Diferencijalna: Je ga dnevov, al ne kak je ov. = Je ga dnevov. + Ne ga dnev kak je ov. Korelativna: ujem i vidim. = ujem. + Vidim. - Predikatna: as je da se ide. = as je. + Treba iti. - Vremenitno vezana: Gda ga vidim, ponorim. = Vidim ga. + Teda ponorim.)

24.5 Slobodno kombinerana44 re enica (nezav. složena)

Slobodno kombonerana re enica je zestavljena od dve il ve jenovitneh re enic kotere su po svoje zederžine/ zberice (Belostenec) ve ili menj medsobno dopunjuju e. Vsaka od njeh je slobodna temeljnica, zkra eno slobodnica, do im vu vezano kombinerane re enice glavna re enica je vezana temeljnica. Glede odnošaja kombineraneh re enic je ga: Korelativno(eh) slobodno kombineraneh re enic (sastavnih), Diferencijalno(eh) (rastavnih), Kontrastno(eh) (suprotnih), Ekscepcijsk(eh) (isklju nih) ter Konkluzivneh re enic (zaklju nih). Del slobodno kombinerane re enice koteri po inje z veznikom, iliti vezni ka slobodna temeljnica, navek je drugi del slobodno kombinerane re enice, anda, ne ga inverzije.

24.5a Korelativno kombinerana re enica (sastavna) Korelativno kombinerana re enica je zestavljena od dve il ve jenovitneh re enic kotere se zederžinski dopunjuju. One se povezuju z vezniki: i, pa, ter, ni, niti. Ne oddeljuju se z erknjum. (Preštimavame ih i radi ih imame. - Idi i ve se ne povra aj. - Vreme je bilo lepo pa sme se poveselili odmoru. - Hodi v štacun pa kupi kruha. - Poder ali su ter su stigli na vreme. - Oblekla se ter odišla. - komi, ni makac! - Ne jede mi se ni ne pije. - Niti je delal niti je zaslužil. - Ne govori niti ne posluša.) 24.5b Diferencijalno kombinerana re enica (rastavna)

Diferencijalno kombinerana re enica zestoji se od dve il ve jenovitneh re enic ije se zederžine vu velke mere razlukuju, iliti gde su jena druge alternative. Jenovitne re enice se z veznikom il(i) združuju i ne oddeljuju se z erknjum. (Je te il ne je te. - Delaj il nikakovoga zaslužka ne pri ekuj. - Jel' si lovek il si zver? - Il budi il lenjuj.) „Diferencnicum“ bi se mogel il del zvati.

24.5c Kontrastno kombinerana re enica (suprotna)

Kontrastno kombinerana re enica zestoji se od dve il ve jenovitneh re enic gde su njeve zederžine zprotivne. Povezuju se z vezniki: a, al, alpak, neg, nu, do im, lestor, le. Veznika takaj ni ne mora biti. Re enice se z erknjum oddeljuju. (Ja o zvon eku, ona o lon eku. - Špotaj me, al me ne pšani. - Ona voli ušpajze, do im on meso rad ima. - Ne prodekuj, neg pomori. - Vsega je bilo, lestor pti ega mleka ne. - To no je tak, nu i Joža ima prav.) „Kontrastnicum“ bi se mogel zvati del kaj z vezniki po inje (a, al, alpak, neg, nu, do im, lestor, le).

43 44

V obzetju su takaj bili pridevki složena, zestavljena ter združena. V obzetju je takaj bil termin podobno složena.

37

-24.5d Ekscepcijski kombinerana re enica (isklju na)

Ekscepcijski kombinerana re enica zestoji se od dve il ve jenovitneh re enic gde se one v jenomu elementu zederžine razlukuju. Vezniki lestor, le, stopram, jedino, jedino kaj ter zvun kaj ih povezuju. Obvezno se oddeljujeju z erknjom. Re enica kaj znamenuje znimku navek dohaja kak druga: Vsigde je mir, lestor se koji pes uje. - Cela družba manguje, jedino o šturi i šturi. erna je kmica, jedino /kaj/ kresovalje svetliju. - Jako se radi imaju, le se gdeno posvadiju. - Ni se ne doga a, zvun kaj se Pep sam ze sebum svadi. „Ekscep'cijicum“ bi se mogel del kaj z vezniki po inje (lestor, le, stopram, jedino, zvun kaj).

24.5e Konkluzivno kombinerana re enica (zaklju na) Konkluzivno kombinerana re enica je takova kombinerana re enica gde je druga slobodnica rezultat, zaklju ek kaj z perve zhodi. Povezuju se z vezniki: ter, pa i zato, z prižkom anda, al takaj i prez veznika. Oddeljujeju se z erknjum, zvun gda je veznik pa. Re enica kaj znamenuje rezultat/posledek navek dohaja kak druga: Vi zapovedili, mi dobežali. - Škola je pri ela ter/pa treba pri eti vu iti se. - Zani kuju me, anda nemam nikakove šanse za napredek. - Dužna je i Bogu i vragu, zato se tak derži. „Konkluzivnicum“ bi se mogel del kaj z ter, pa, zato, anda po inje. 24.6 Vezano kombinerana re enica (zavisno složena)

Vezano Kombinerana Re enica zestavljena je od dve il ve jenovitneh re enic pri emu se jena od njeh veže za pojedini del druge (bilo funkcionalni del, bilo jenu konkretnu re ), vun'jetno za celu drugu. Zestavljena je od temeljne re enice, il temeljnice, i vezane re enice, il vezanice. Temeljnica je temeljna, glavna re enica kajti ju vezanica dopunjuje. e se one rastaviju na zasebne re enice, lestor temeljnica more zasebna re enica postati. Deli se na: subjektnu, predikatnu, objektnu i atributivnu (vezanu kombineranu) re enicu.

24.6a Subjektna re enica

Subjektna re enica je ona vezano kombinerana re enica gde vezana re enica, vezanica, zamenjuje/ ima funkciju Subjekta. Subjektna re enica se oddeljuje od ostanjka re enice z erknjum e z njum vezano kombinerana re enica po inje, zvun e je perva re ostanjka je il se: Gdo puno govori, bitne ztvari ne zna. - Nema kaj nema. - Kaj bu, naj bu. - Gdo te zveli uje, ho e ti zlo. - Kaj su z njum naredili se ne zna. - Gdo aka, do aka. - Glavno /je/ da sme živi. - Videlo se da se tak dalše nemre. Subjektne re enice zmir ve il menj sentenciozno zvu e, instruktivno, v gorši vporabam moralizatorski. V navadnomu govoru su redke.

24.6b Predikatna re enica

Predi'katna re e'nica je o'na ve'zano kombi'nerana re e'nica v kote're veza'nica dopu'njuje predi'kat. Na'vadno nje glagol biti pred'hodi. Kak i Sub'jektna do morali'zeranja sentenci'ozno 'more zvu' ati. V konver'zacij se 'skoro da ne ra'bi: Ja sem koteri jesem. - Ti ve nesi kakova si negda bila. - Dužina je ista kak i širina. - Bu kaj biti mora.

24.6c Objektna re enica

Objektna re enica je ona vezana kombinerana re enica v kotere Vezanica ima funkciju Objekta. Gusta je v navadnomu govoru: ujem kak nekaj piš e. - utim da bi se nekaj moglo dogoditi. Veli da zna i kaj ne zna. - Z ufanjem su gledeli kaj se doga a. - Pitala je kulko košta. - Rekla je da nje je mater vmerla. Objektne re enice se rabiju pozadi glagolov percepcije ( uti, videti, uteti, lukati, poslušati), glagolov komunikacije (re i, povedati, govoriti, pripovedati, veliti, obe ati) ter emocijskeh i kosideracijskeh glagolov (voleti, dopadati se, zmiliti se, misliti, znati, veruvati, pozabiti, ufati se). Zmed temeljnice i vezanive veznik da dohaja.

38

24.6d Atributna re enica

Atributna re enica je ona vezanica kotera ima zpram nekoje (najgustejše) imenice (more ime, doime il broj) funkciju atributa. Je ga dve fele atributneh re enic: odnošajne/ relativne re enice i vezana pitanja.

24.6d1 Odnošajna (relativna) re enica

Odnošajna/ relativna re enica je ona kotera po inje z odnošajnem zamenicam: koteri, koji, kaj, iji, kakov. Je ga tri fel odnošajneh re enic: defineraju eh re enic, komplementeraju eh (il dopunjuju eh) re enic i koordinativneh re enic.

24.6d2 Defineraju e odnošajna re enica

Defineraju a re enica je ona odnošajna re enica kotera definera (to no opisuje) re na koteru se dotikavlje. (Predhodna re enica je pelda dupli ne defineraju e re enice: ... kotera definera re ... i ... na koteru se dotikavlje. Zmed temeljnice i vezanice (kaj bi se relativnica mogla zvati) nema erknje: On je lovek kaj/ koteri/ koji vse zna. - To je auto kakovog(a) bi i ja štel imeti. - Je li to ona žena o kotere/koje sme se zpominali? - Dobro poznam družinu ija deca su narki i. ili Dobro poznam družinu deca kotere su narki i. - Ima dušu kotera/ koja/ kaj vse i vsakoga razme. - Moj vert je mesto gde najrajše letujem. - Rožnjak je mesec gda je puno dela. Defineraju a odnošajna re enica se more poddeliti na prave (po inju z koteri, koji, kaj, iji, kakov), mestne (po inju z gde, kam i kud) ter vremenitne (po inju z gda, dok/am/, em).

24.6d3 Komplementeraju e odnošajna re enica

Komplementeraju a odnošajna re enica je ona odnošajna re enica kotera dopunjuje doti nicu (=re kotere se relativna re enica dotikavlje) z deskribcijskem, a ne esencijalnem informacijam. Obvezno se od temeljnica oddeljuje z erknjum. (Domjani , koteri/ koji se rodil pri Zeline, pervi je moderni Kajkavski vitiznanec. - Doktor, koteri/ koji se zove Milan, ju je spasil. Pazi! Ova re enica znamenuje da ju je spasil doktor /ne lovek nekakove druge profesije/ koteri se, vuzput re eno, zove Milan. Re enica: Doktor koteri se zove Milan ju je spasil znamenuje da ju je spasil doktor Milan. - Knjiga, kotera/ koja je pred tebum, je moja. Pazi! Ova re enica znamenuje da je tu lestor jena knjiga, a ... kotera/ koja je pred tebum... se vuzput zpominje ter cela re enica more i prez nje, a da ni na znamenju ne zgubi. Medtemtoga, re enica: Knjiga kotera/koja/kaj je pred tebum je moja. znamenuje da je gli knjiga kotera je pred tebum moja, a ne nekoja druga kaj je tu, adna, vezanica definera o kotere knjige je re . - Jesen, kotera/ koja po inje dvadesettre oga malomešnjaka, je moja najdragša doba leta. Nikak nema zmiseli re i: Jesen kotera... kajti implicera da ima i drugeh jeseni. - * ušpajz, koteri sme š era jeli, bil je bolši od denešnjega je neto no. Odnošajna re enica morala bi biti defineraju a kajti to no govori o koteremu ušpajzu je re . To se vidi i po tem kaj se ona more z pridevkom š erašnji zameniti. - Rada imam mužikaša Mirka, koteri/ koji zna pet štrumentov igrati. Re enica: Rada imam mužikaša Mirka koteri/ koji/ kaj zna pet štrumentov igrati znamenuje da ga je ve mužikašov koji se Mirko zoveju, a da ja rada imam onega Mirka koteri zna pet štrumentov igrati. Kompleneteraju e re enice se najgustejše pozadi imen ljudi, mesecov, rek, bregov, jezer, morji itd. rabiju. V njemi se nemre rabiti zamenica kaj.

24.6d4 Koordinativno odnošajna re enica

Koordinativna odnošajna re enica je ona relativna re enica kotera se dotikavlje cele temeljnice, a ne lestor doti nice, predhode e re i. V nje se jedino zamenica kaj more rabiti. Temeljnica i vezanica se obvezno z erknjum odvajaju. (Puno grehov je naredil, kaj ga je odpeljalo v samomor. - Jako ju je rad imel, kaj je jadilo njegove roditelje. - Cene ideju gore, kaj pelja v propast. - Šturili su i mu ili se, kaj nas je lepo zabavljalo.) Navadna je vu vsakofelni tolna enji.

39

24.7 Vezano pitanje

Vezano pitanje je pitanje kotero je ima funkciju atributa, ponavadno pozadi imenice pitanje. (To je ztvar kaj iš e berzu reakciju. - Ho eme znati odgovor na pitanje zakaj se to pripetilo. - Pravo je pitanje gdo je kriv. - Je li denes den gda ti se nekaj dela? - Pitanje je kulko nam moreju dati. - Ve je problem kak to narediti.) Vezano (atributivno) pitanje se lehko zmeša z prepri anem pitanjem, kotero je del teme Indirektni govor. Pita me gde sem bil je prepri ano, indirektno pitanje. Pital me pitanje na kotero nesem znal odgovoriti. je vezano (atributivno) pitanje.

24.8 Adverbne re enice

Adverbne re enice su vezane re enice kotere se dotikavljeju glagola i imaju funkciju priložne znameni. Je ga zro neh (adverbenh) re enic, kotere znamenuju zrok nekoga dogotka, vremenitneh re enic, kotere znamenuju vreme gda se nekaj pripetilo, mestneh re enic, kotere mesto gde se nekaj dogodilo znamenujeju, adverbneh re enic nakane, kotere nakanu zverh kotere se nekaj je/bu pripetilo, pogodovneh pe enic, kotere znamenuju pogod(u) pod koterem se nekaj je/bu dogodilo, adverbneh re enic posledka, kotere posledek nekoje radnje znamenuju, paradoksalneh re enic45, kotere znamenuju delnju/stanje kaj je udovito zpram delnje/stanja v temeljnice ter modalneh adverbneh re enic, kotere nadopunjuju glagol temeljnice v funkcije znaka/ znameni na ina.

24.8a Zro ne re enice

V zro ne re enice temeljnica i vezanica se povezuju z vezniki: kajti, jer, zato kaj i polak tega kaj e je re ored navaden, a e je on inverziven, rabiju se vezniki: pokehdobe, budu i gda. Veznik gda nemre se rabiti z Perfektom kajti teda dobiva vremenitno znamenje. (Nesre a se pripetila kajti su preberzo se peljali. - Preštimavame ju zato kaj je poštena. - Rada te imam jer te imam rada. - Njihova politika je propala ne polak tega kaj je je bila neoztvarljiva, neg polak okolno . – Pokehdobe/ Budu su puno penez zatrajbali, ni za kruh ve nesu imeli. - Gda ne eš ni ovak ni onak, ja idem pro . Re enica Gda nesi štel… znamenuje V dobe gda nesi štel…)

24.8b Vremenitne46 re enice

Vremenitne re enice su one adverbne re enice kotere imaju funkciju oznamenuvanja cajta gda se delovanje/ delo temeljnice pripetilo (bu pripetilo/ se pripe uje), iliti kak dugo. temeljnica i vezanica se povezuju z vezniki: gda, dok, doklam, odgda, dogda, kak, kotere znamenuju istocajtnost delnji temeljnice i vezanice. Takaj se povezujeju z: potlam, potlam /kaj/, em, stopram /kaj/, gda, koteri znamenuju da delnja temeljnice sledi delnju vezanice. Tre a fela odnošaja temeljnice i vezanice vu vremenitneh re enicam je ona gde se delovanje temeljnice pripe uje (se pripetilo, se bu pripetilo) predi delnje Vezanice. Teda se rabiju vezniki: predi /kaj/, predi neg /kaj/. Pelde istocajtnosti: (Ženili su se gda su rešnje cvele. - Doklam je Mesec zahajal za oblake, dok su se lu i gasile, ja sem bil landraju i po varašu. - Odgda zna za se, boji se pesa i kesa. - Dogda živime, neme ih pozabili. - Tri su meseci kak ih ne ga.) Pelde poslednosti: ( Potlam /kaj/ su se vernuli, pohalosili su vse kaj su našli. - Potlam /kaj/ se vse zbavi, mo i bu slaviti. - em su se vidli, kot deca su zaplakali. - Stopram su pri eli, posvadili su se. - Vatrogasci su dohitreli gda se jogenj sam vre zgasil.). Pelde predhodnosti: (Predi neg progovoriš, dobro si pregruntaj. Predi /kaj/ zgotovite delo, popravite vse falinge i menjkavo e.).

24.8c Mestne re enice

Mestne re enice imaju istu funkciju kak i priložna znamenja mesta, tj. da poznamenujeju mesto gde se pripe uje (se pripetilo, se bu pripetilo) delovanje temeljnice. Rabiju e vezniki: gde, kam, kud, kud god(er), odkud, odkam, /tam/ kam, dokam. Pelde: (Gde si bil, vezda je hudi harc. - Neje dobro kam ideš. - Gde se popevlje, tu je sre a. - Idite kam morate. - Idi kud god ho eš. -Poverni 45 46

V obzetju je bil i termin adverbna re enica dopuš enja. Meni je vremensko ono kaj se meteorologijskeh fenomenov dotikavlje. Kaj se cajta dotikavlje je vremenit(n)o.

40

se odkam si došla. - Odišli su /tam/ kam ni vrag be bi odišel. - Zkopali sme dokam sme mogli.(=do mesta do koterog sme mogli)

24.8d (Adverbne) re enice nakane

Adverbne re enice nakane zkazujeju zverhu koteroga cilja, iliti z kakovum nakanum se delnja temeljnice zbavlja. Zmed temeljnice i vezanice rabiju se vezniki da, porad(i), kak i zverh(u). Pelde: Došel sem da te vidim. - Vu ite se kak bi vam bolše bilo. - Delam zverh(u) tega da zaslužim peneze. (Ovakove re enice zbegavati treba. Bolše je re i: Delam zverh(u) penez. iliti Odišla je v Englesku zverh(u) Engleskoga. je bolše neg: Odišla je v Englesku zverh(u) tega da nav i Engleski. Anda, bolše je zverh(u) kak predlog rabiti, ne kak veznik.

24.8e Pogodovit(n)e re enice (uvjetne)

Je ga šest fel pogodovitneh re enic. Vse one znamenuju da se delovanje temeljnice (ne/je/bu) pripetilo e se pogod(a) z vezanice (je/ne/ne bu) zpunil(o). Zred re enic more biti regularen (naredilen) (temeljnica pa vezanica) ter inverziven (vezanica pa temeljnica), kaj je najve od pojedine fele pogodovit(n)e re enice odvisno.

24.8e1 Pogodovit(n)e re enice, perva fela

V pogodovit(n)em re enicam perve fele povezuje se Prezent v temeljnice z Prezentom vu vezanice da bi se njehov vunvremenski odnošaj oznamenuval. Pogod(a) vu vezanice je prakti ki mogu (a). Rabiju se vezniki e i ak. Pelde: e/Ak sem sloboden, plandujem. - e/Ak nemaju penez, postiju. - e/Ak je tak, naj je tak. - Spi e/ak ne mora delati. Ponavadno vezanica predhodi temeljnice.

24.8e2 Pogodovit(n)e re enice, druga fela

V pogodovitnem re enicam druge fele kombinera se Imperativ v temeljnice z Prezentom vu vezanice. Druga fela se dotikavlje prave vezdešnjosti ter bližejše dojdu osti. Rabi se veznik e ter ak. Podog(a) je takaj prakti ki/realno zpeljiv(a). Pelde: Pomori mi e/ak ho eš. - Nejte manguvati e/ak ne ete bogci ostati. - Daj e/ak moreš. - Pohitite e/ak ne ete zamuditi. Temeljnica ponavadno predhodi vezanice.

24.8e3 Pogodovit(n)e re enice, tre a fela

V pogodovitnem re enicam tre e fele kombinera se Futur vu vezanice z Futurom v temeljnice. Ta kombinacija znamenuje prakti ki obistinljiv pogod(u) v dojdu osti. Rabiju se vezniki e i ak. Pelde: e/Ak bute šteli, bute i mogli. - e/Ak se bute karkali, ni nete polu ili. - e/Ak buš tak škombrava, nigda neš zadovoljna. - e/Ak bume dudeli kot kokoši, posel se ne naredil. - e/Ak se bu zbincaval, fletno se bu zmu il. Ponavadno vezanica predhodi temeljnice.

24.8e4 Pogodovit(n)e re enice, eterta fela

Pogodovitne re enice eterte fela dotikavljeju se vezdešnjosti i dojdu osti. Znamenuju pogod(u) kaj se nemre oztvariti/obistiniti, anda, kaj je lestor teoretski polu ljiv(a). Ima dve mogu nosti povezuvanja glagolskeh oblik v temeljnice i vezanice. V perve podfele rabi se veznik e, a kombineraju se Pervi kondicionali. Veznik ak se ovde nemre rabiti. Pelde perve podfele: e bi znal, povedal bi ti (al ne znam pa ti nemrem povedati). - e bi imeli cajta, pervo bi se dobro po inuli (al nemame ter se nemrem po inuti). - e bi ju rad imel, ne bi se tak tepel (al ju nema rad ter se tepe). V druge podfele rabi se veznik da, a kombinera se Prezent vu vezanice z Pervem kondicionalom v temeljnice. Takaj, ak se ni ovde nemre rabiti. Pelde: Da znam, povedal bi ti. - Da imame cajta, pervo bi si dobro po inuli. - Da ju ima rad, ne bi se tak tepel. Obe podfele znamenuju isto. Re i e bi bilo uha, bolše bi se utili je isto kak i re i Da je uha, bolše bi se utili.

41

24.8e5 Pogodovit(n)e re enice, peta fela

Pogodovitne re enice pete fele dotikavljeju se preteklosti i znamenuju pogod(u) kaj se teda neje oztvaril/ obistinil(a). Povezujeju se Perfekt vu vezanice z Drugem kondicionalom v temeljnice. V navadnemu govoru Drugi kondicional se zamenjuje z Pervem ter je zato mogu a zmešarija z šestum felum. Rabi se veznik da, anda, ne ak il e. Pelde: Da sme se požureli, ne bi /bili/ zamudili (al se nesme požureli ter sme zamudili). - Da nesi tulko reskeral, ne bi /bil/ vse zgubil (al si preve reskeral i vse si zgubil). - Da neje zmir komela, ne bi ju /bili/ nazvali komušica (al je zmir komela pa su ju nazvali komušica).

24.8e6 Pogodovit(n)e re enice, šesta fela

V pogodovitnem recenicam šeste, zmešane, fele povezuje se preteklost vu vezanice z vezdešnjostjum v temeljnice. Znovi se lestor veznik da rabi. Vu vezanice se rabi Perfekt, a v temeljnice Pervi kondicional. Zato se lehko zmeša z petum felum. Pelde: Da sme vse zarajtali, vezda bi bili bogci (al nesme ter vezda nesme bogci). - Da se nesem fantal, nigda mi serce ne bi bilo na mestu (al sem se fantal i ve mi je serce na mestu). - Da ste zagoda po eli, zdaj bi imeli krov nad glavum (al neste na vreme po eli pa zdaj nemate krov nad glavum). Da se zbegne zmešarija, najbolše je, e se ho e napraviti re enica šeste fele, v temeljnice vporabiti priloge: ve, vezda, zdaj il denes. Anda: Da ga nesu tulko pestuvali, ne bi z njega lenjak /bil/ zišel. je pogodovit(n)a re enica pete fele kajti znamenuje da je on v preteklosti, doklam su ga pestuvali, lenjak postal. Medtemtoga: Da ga nesu tulko pestuvali, ne bi /ve/ on lenjak bil je Pogodovit(n)a re enica šeste fele kajti znamenuje da je on vu vezdešnjosti lenjak polak njevoga pretekloga pestuvanja.

24.8e Pregled pogodovit(n)eh re enic Fela

Perva Druga Tre a eterta Peta Šesta

Vezanica

e imam cajta, e moreš, e se neš pomu il, e bi se požureli, Da se požuriju, Da sme zmogli v naše nakane, Da nas neste derbali,

Temeljnica

ja se po ivam. pomori mi. ni neš polu il. ne bi zamudili. iliti ne bi zamudili. falinge bi se (bile) prepre ile. ve bi posel bil zgotovljen.

Fela pogoda(e)

prakti ki polu prakti ki polu prakti ki polu teoretski polu prakti ki nepolu en(a) prakti ki nepolu en(a)

ljiv(a) ljiv(a) ljiv(a) ljiv(a)

Cajt

zmirnost prava vezdešnjost dojdu ost vezdešnjost, dojdu ost preteklost preteklost + vezdešnjost

24.8f (Adverbne) re enice posledka (posljedi ne)

Adverbne re enice posledka znamenujeju posledek koteri je delovanje temeljnice polu ilo (polu uje, iliti bu polu ilo). Zmed temeljnice i vezanice rabi se veznik da. Inverzija neje mogu a. Pelde: Tulko je sedela da je na riti žulje dobila. - Tak su se po komno dopovedali da ih nigdo ul neje. - Neje delal da nekaj napravi, neg da cajt zprotrafla.

24.8g(Adverbne) paradoksne47 re enice (dopusne)

Adverbne paradoksne re enice (dopuš enja) su one veznane kombinerane re enice gde se vu vezanice znamenuje paradoks, zapopadanost koteroj je vsa zederžina temeljnice zuprotivna, nu kotera je vendar mogu a. Rabiju se vezniki eprem i akoprem. Inverzija je gusta. Pelde: eprem sme ga šparali, ne dugo gmeral. - eprem je od natorbavanja pur u dobil, š e je dost spreten bil. 47

Iliti, kak sem vre rekel, morti bolše, re enice dopuš enja.

42

-

eprem je prava nezglednica, de ki ju obletavljeju kak da je licitarka. - Zagoda sme došli eprem su nas dobro poštentali.

24.8h(Adverbne) modalne re enice (na inske)

V najširše zmiseli (adverbne) modalne re enice znamenuju na in na koteri se delovanje temeljnice zbavlja. Tri su podfele modalneh re enic: prave modalne re enice, komparativne modalne re enice ter kampak-modalne re enice.

24.8h1 Prave modalne re enice Prave modalne (adverbne) re enice znamenujeju na in na koteri se delovanje temeljnice veršilo

(verši/ bu veršilo). Temeljnica i vezanica su zpojene z vezniki: kak i kak da. Pelde: Delam kak mi se zapovedi. - Živiš kak da buš sto let živel. - Govori kak si ula. Takaj je mogu e povezati dve re enice z prilogi: kuliko i kulikogod(er). Pelde: Delali sme kuliko sme mogli. - Zemi si kulikogod ho eš.

24.8h2 Komparativne modalne re enice

Komparativne modalne re enice su one re enice gde se delovanje temeljnice i vezanice zpore ujeje. Teda temeljnica zapo inje z: em i kak, a vezanica z: tem i tak. Pelde: em je vekša kmica bila, deca su se vse ve bojala. - Kak su više pili, tak su vse glasnejše popevali. Mogu e su i podvarijante. Pelde: Ufi su to vekši kak su šanse menjše. (iliti, druga : Ufi su to vekši e su šanse menjše.) - To ve sme se veselil kak sme bili bliže domu. Je ga iš e podvarijanti. Pelde: Dela pomudnejše neg je zapo el. - Zišlo je bolše neg sme si mislili. - Ni ve neje isto /neg/ kak je negda bilo. - Jesu li bolši neg su bili?

24.8h3 Kampak-modalne re enice

Kampak-modalne re enice velku razluku zmed temeljnice i vezanice znamenuju. Vezanica po inje z veznikom kampak i znamenuje vun'zetnu peldu onega kaj zkazuje temeljnica. Temeljnica se od vezanice od'deljuje z erknjum. Pozadi veznika kampak dohaja Akuzativ. V ove fele vezaneh re enic inverzija neje mogu a (*Kampak ne kruha, vsega sme bili željni.). Gustokrat se vezanica more zkrajšati. Pelde: Nesem ju ni poluknul, kampak da nje nekaj velim. - Vsega sme bili željni, kampak ne(sme bili željni) kruha. - Nesu oni munikuvali, kampak si po vudenkam po ivali. - Ne bum nje ni dal, kampak (nje ne bum dal) peneze. - Ne si je zela kola a, kampak (si neje zela/ da bi si zela) torte.

24.9 Komentatorske re enice (umetnute)

Po svoje fele komentatorske re enice su il necelovite il jenovit(n)e re enice kotere se u funkcije komentara il zlikovite dopune v drugu re enicu vme eju. Nekakovoga osebujnoga znamenja nemaju, neg su ve znamen verbalizma, elokvencije. Obvezno se z erknjum od'deljuju od re enice kotere su pridodate, iliti od delov re enice med kotere su vdenute. Prez njeh njeva "objemna" re enica ni na znamenju ne gubi. Pelde: Kak vre vsi znaju, treba se le prijeti posla. Nu, prosim vas, kak je tak nekaj notornog mogu e? - To je, kak se navadno veli, juha od merli oveh kosti. - On ti je, bumo rekli, veternjak. - Vsemu, požalno, dojde konec. - Pervi je lagal, drugi je lagal i treti je, bome, lagal. - e se dobro zmislim, pripetilo se na sam Vuzem. Re eme, ti! - Zani kuje ju, veli, polak njejne hakljivosti i hamišnosti. - Valujme, neje tak kak sme si mislili.

25. Pripoveda

Dve su fele prenošenja ne ijeh re i: direktna, iliti Napoveda, gde se to no napovedaju ne ije re i, ter indirektna, iliti Pripoveda, v kotere se o ne ijeh re i pripoveda. Po sre e, v Kajkavskomu jeziku ne ga razluk zmed dve fele povedanja, ne ga consecutio temporuma, memb v sintakse itd. Jedina prava mena je v Imperativu. 43

Napoveda On im veli: "Nejte zamuditi." On im veli: "Oni ne mude." Ona mu je rekla: "Prosim te, pomori mi." Ja ti velim: "Dojdi okoli devet." Pazi: Rekli sme: "Naj le edenuju." Rekli sme: "Oni le edenuju." Rekel sem: "Nejte lenjuvati." Rekel sem: "Oni ne lenjuju." Štef veli: "Ona senja." Štef veli: "Naj ona senja."

Pripoveda On im veli da ne zamudiju. alpak: On im veli da oni ne mude. Ona ga je prosila da nje pomore. Ja ti velim da dojdeš okoli devet. Rekli sme naj le edenuju. Rekli sme da lestor edenuju. Rekel sem im naj ne lenjuju. Rekel sem da oni ne lenjuju. Štef veli da ona senja. Štef veli naj ona senja.

Gdeno je mogu nosti da se pri pripovedanju Imperativ zmeša z Prezentom. Gda goder ta mogu nost obstoji, treba Imperativ ostavljati kak Imperativ (...Nejte lenjuvati. - ...naj ne lenjuju.) Ina eje, naredilno, Imperativ se pretvara v Prezent. Menje je poteško z vupitnem obli ajom. Pelde mene: Ona me je pitala: "Buš došel?" Ona me je pitala: "Kaj buš došel?" Otec ga je pital: "Jesi bil v škole?" Otec ga je pital: "Si bil v škole?" Otec ga je pital: "Kaj si bil v škole?" Njejni ljubovnik ju pita: "Jel' spiš?" Njejni ljubovnik ju pita: "Spiš?" Njejni ljubovnik ju pita: "Kaj spiš?" Jožek pita Anicu: "Jel' bi pošla za me?" Jožek pita Anicu: "Bi pošla za me?" Jožek pita Anicu: "Kaj bi pošla za me?"

Ona me je pitala je li bum došel. Ona me je pitala je li bum zbilja došel. Otec ga je pital je li bil v škole. Otec ga je pital je li bil v škole. Otec ga je pital je li zbilja bil v škole. Njejni ljubovnik ju pita je li spi. Njejni ljubovnik ju pita je li spi. Njejni ljubovnik ju pita je li zbilja spi. Jožek pita Anicu je li bi pošla za njega. Jožek pita Anicu je li bi pošla za njega Jožek pita Anicu je li bi pošla za njega. (ovo vun'jetno kajti originalno pitanje je le na in da se pita, ne pak da se z njem ( udile ki vupitni obli aj) dvojba, iliti nesegurnost zkaže)

Ovo znamenuje da vupitni obli aji, zvun udile koga vupitnoga obli aja, v Pripovede redovno Je li-vupitni obli aji ostajeju, do im udile ki vupitni obli aj v Pripovede postaje Je li-vupitni obli aj koteromu je priložek zbilja pridodan. Pripovedno *.. e bum došel, *.... e je bil v škole, *... e spi, *... e bi pošla za njega, Kajkavski su dijalektizmi i moreju se lestor kak licentia poetica rabiti.

44

Pregled re enic 1. J enovit(n)a re enica a. Nezvekšana jenovit(n)a re enica: Perem se. - Ona bu došla. - Nej dudeti! b. Zvekšana jenovit(n)a re enica: Dragec ima rad Maricu. - Zakaj le komiš? 2. Prezsubjektna re enica: Boli. - Pripoveda se. - Vedri se. - Kesno je. 3. Necelovit(n)a re enica: Auto! - Sre no! - Z dvoriš a. - Ob sedem vur. 4. Slobodno kombinerana re enica a) Korelativno kombinerana re enica: Puno sme se mu ili i puno zaslužili. b) Diferencijalno kombinerana re enica: Hapi se posla il idi pro . c) Kontrastno kombinerana re enica: Voliju se, al se i svadiju. d) Ekscepcijski kombinerana re enica: Vsi hasniju, stopram Ana dermi. e) Konkluzivno kombinerana re enica: Ti govori, ja bum delal. 5. Vezano kombinerana re enica a) Subjektna re enica: Gdo ho e, more. - More gdo ho e. b) Predikatna re enica: Ona je vse ono kaj ti nesi. c) Atributna re enica c 1) Defineraju e relativna re enica: To je hiža koteru bi štela imeti. c 2) Komplementeraju e relativna re enica: Marko, koteri zmir zamudi, denes je došel pervi. c 3) Koordinativno relativna re enica: Ona ni ne zna, kaj je vse kaj zna d) Objektna re enica: Ne dopada mi se kaj si povedala. e) Adverbna re enica e 1) Modalna Re enica e 1a) Prava modalna re enica: Živim kak znam i morem. e 1 b) Komparativna modalna re enica: em ve buš vordala, bolše bu. e 1 c) Kampak-modalna re enica: N igdo mi ni rekel neje, kampak me pogledal. e 2) Paradoksna re enica: Ni se ne uje eprem vsi šepe eju. e 3) Mestna re enica: Ne idi (Nejdi?) kam ne smeš. - Gde je sloge, je i mira. e 4) Vremenit(n)a re enica: Vse je bilo lehko gda sme se zmislili formule. e 5) Zro na re enica: Zahman je nekaj ve probati kajti je prekesno. e 6) Re enica posledka: Tak sme se zapotili da sme se morali presle i. e 7) Re enica nakane: Krutokratno je ponovil da ga vsi ujeju i razmeju. e 8) Paradoksna re enica: eprem je ni emuren, da se z njem zdurati. e 9) Pogodovit(n)a re enica e 9a) Perva fela: e volim, volim. e 9b) Druga fela: e me buš iš e bantuvala, bum pro odišel. e 9c) Tre a fela: Pomori e ho eš. e 9d) eterta fela: e bi ju ljubavi mentuvali, ostala bi prez ufanja./ Da ju ljubavi mentuju, ostala bi prez ufanja. e 9e) Peta fela: Da nesi bila tak pohosna, za vse bi bilo dost ostalo. e 9f) Šesta fela: Da nesi bil tak deloven, ve ne bi bil tak imoven. .

45

26. Re ored

V Kajkavskomu jeziku red re i v re enice je navadno gramati ki, tj. S-P-O. Takov re ored je neutralen i nekonotativen. e se veli: Kupili sme novu hižu, veli se to no to kaj se veli. e pak se ov red zmeni, javlja se konotacija, tj. re enica znamenuje nekaj ve gli polak takovoga reda re i. Novu hižu sme kupili znamenuje da nesme kupili stan il auto i da nesme kupili staru hižu. Sme kupili novu hižu znamenuje da ju nesme vnajmili. Bitna lastovitost Kajkavske sintakse je slobodni, nevezani položek enklitik. Anda, z njemi re enica more po eti i moreju v položek naglašene re i dojti. Pelde: Bum ti se ja vre fantal! - Sme se lepo zaribali. - Ti pokažem tvega boga! - Ju zbilja rad imaš!? - Je ga, vsega. - Dragutin Domjani , pervi moderni Kajkavski vitiznanec, je z Francuskoga na Kajkavski preobernjuval. "Balade Petrice Kerempuha" su najbolša knjiga Horvatske poezije dvadesetoga stoletja. - Je pod snegom Trakoš an bil. Akcentske celote se nemreju razdvajati z enklitikum (kak v Štokavskom). Nekajkavski je re i: *Miroslav je Krleža najvekši Kajkavski vitiznanec. (To no je: Miroslav Krleža je...) - *Horvatski su Varaždinci bili za takovu politiku. (To no je: Horvatski Varaždinci su...) - *Protuletna je doba meni najmilejša. (To no je: Protuletna doba je meni najmilejša. iliti Protuletna doba meni je najmilejša.) - *Grad je Velki Tabor Ivekovi spasil. (To no: Grad Veliki Tabor Ivekovi je spasil.) Medtemtoga, ist Kajkavski je enklitiku z Subjektom il Objektom od glavnoga glagola od'dvajati. Z tem re oredom dobiva se dramati nost. Pelde: Te ve eri je sestra delala i delala. - Ob tri vure buju gosti dohajati pri eli. - etirikrat je Veru kušnul. - Petsto kun sme na dare potrošili. Tema redoreda enklitik v Kajkavskomu je dost fluidna ter bantuju a. *Gdo li mi te vudril? (Kajkavski: Gdo mi te je vudril?, iliti, š e bolše: Gdo mi te vudril? Anda, dve enklitike na -e treba zbegavati.) - Gda nam bute došli? (Ne: *Gda bute nam došli?, al, naravno: Gda bute došli?, a ne: *Gda došli bute? Medtemtoga: Gda došli bute, bute puno novog vidli. Anda, v jenovit(n)omu pitanju glavni glagol dohaja pozadi pomo noga glagola, do im vu vezanice obe mogu nosti su naredilne. ) - Gda nam ga bute popravili? Ne: *Kulko li ste platili? neg Kulko ste platili? - Ne: *Gde li su mi te zkuzmali? Ne: *Gde mi su te zkuzmali? neg Gde su mi te zkuzmali? - Kulko ste nam ih donesli?- Kaj sme im ga poni ili? - Gdo mi ju je pošiknul? - Kaj sem nje bil patron? Zakaj nam ga je izdala? - Dativ (zameni ke) enklitike navek pred enkliti kem Akuzativom. Zameni ka enklitika dohaja pred glagolskum (...nam bute). Gda je enkliti ki Prezent glagola biti del Perfekta ter e je on zkupa z dve zameni ke enklitike, redored je: biti-enklitika + Indirektni Objekt (Dativ zamenke) + Direktni Objekt (Akuzativ zamenke) kak: ...su mi te, ...sme im ga, ...nam ga je. Nu, gda je glagol v tre omu licu jednine, on dohaja pozadi zameni keh enklitik kak, peldovno: ...mi te je, ...mi ju je, ...nam ga je. Kombinacija enklitik se i je denes je48 arhai na. Bolše je ne re i: *On se je porezal., neg treba re i: On se porezal . Takaj ne: *Marta se je tak hudo zafifnjala., neg: Marta se tak hudo zafifnjala.

27. Kongruencija

Kongruencija je slaganje re i v re enice po rodu, broju i padcu. Iza kombinacije: imenica mužkoga roda v jednine + imena ženskoga roda v punine dohaja glagol mužkoga sufiksa v punine: Marko i njegove pajdašice su išli peške. - Marko i njegovi pajdaši su išli peške. - Marko i Lucija su išli peške. - De ki i puce su tancali. e glagol dohaja predi Subjekta zestavljenoga od dve imenice razlu noga roda (navadno, mužkoga i ženskoga), glagol se ravna po pervomu delu Subjekta: -Tancali su de ki i puce. Tancale su puce i de ki. - Ostal je jen pes i tri krave. - Ostala je jena krava i pes. - Opal je persten i narukvica. - Opala je narukvica i persten. - Persten i narukvica su opali. Imenice mužkoga pozadi brojov: dva, tri i etiri dohajaju v punine z glagolom z mužkem sufiksom: - Tri mužikaši su igrali. - etiri policajci buju patrolerali. - Tri dijaki se vu iju.

48

Ovde ne bi bilo dobro re i: Kombinacija enklitik se i je je denes arhai na. polak redundancije.

46

Imenice srednjoga roda pozadi brojov: dva, tri i etiri ter pridevka oba dohajaju v Punine z glagolom z ženskem sufiksom: Oba deteta su se smejala. - Vsa tri naša morja su ponorela. etiri teleta su tulila. Z broji: dva, tri i etiri ter z pridevkom obe + imenice ženskoga roda ide glagol z ženskem sufiksom v punine. Z vekši broji glagol ide v tre om licu jednine srednjoga roda. Žene su se zpore kale - Dve žene su se zpore kale. - Obe/Dve puce su bile jako zrihtane. - Sedem žen se (je) zpore kalo. - Lestor pedeset i nekaj gledateljki je sedelo. ??? Z broji vekši od pet pozadi kotereh su imenice mužkoga roda dohaja glagol v tre om licu jednine srednjoga roda. Vun'zetek nesu ni složeni broji v koteri je zadnja znamenka broj: jeden, dva il tri (21, 32, 43, 101, 502, 7,951 itd.). Pelde: Pet mužikaši je igralo. - Dvadesettri težaki je delalo. - Deset vu iteli se svadilo. - Osem delavci ne ni delalo. - Devet vojaki je ranjeno. Z broji vekši od pet pozadi kotereh su imenice ženskoga roda dohaja glagol v tre om licu jednine srednjoga roda. Pelde: Šest težakinj bu kopalo goricu. - Dvadeset nekulturnja je galamilo. - Vseh pet hižnic je komelo. - Sedem sekretaric je nevere ki gledelo. ??? Z broji vekši od pet pozadi kotereh su imenice srednjoga roda dohaja glagol v tre om licu jednine srednjoga roda. Pelde: Peto'ro de'ce se igra. - Šest janjcov/ ???janjci je blejalo. - Bilo je to no stodva pera / ??? su bila na kupu. (Se razme: Je ga stodva pera.) - Na jene stranice bilo je napisano/ bila su ??? trinajst pitanj.

28. Je ga-obli aj

Je ga š e cajta. - Ne ga (je) nikoga. - Ne ga (je) ve ufa. - Je ga i zmiseli i potrebo e. - Ne ga (je) ljudi koteri bi se vupali re i istinu. - Puno ga je oneh kaj bi i ne bi. - Malo ga je kuražneh. - Ne ga (je) ni za delati. Obli aj Je ga tvori se od tre oga lica Prezenta glagola biti ter od ga, kratkoga Akuzativa osebne zamenice on (anda, ne njega). Ima lestor Prezent v povednem i odri nem obli aju. Ponajve se rabi v jenovit(n)em re enicam. Je ga-obli aj je mogu i v slobodno kombineranem (Je ga je volje, al ga ne penez.) i vu vezano kombineranem re enicam ( e ga ne šanse, bolše je ni ne po injati.), al je redka. Subjekt je v Genitivu, ne v Nominativu. e je Subjekt re enice v tre omu licu (ve ) jednine (neg punine), glagol se ponavadno zpuš a, np. Ne ga (je) Štefice. - Ne ga (je) penez. - Ne ga (je) cajta. Je ga-obli aj se rabi (1.) zverhu obezli avanja, indirektnosti (Ne ga cajta. mesto Mi/Vi/Oni nemame/nemate/nemaju cajta. - Ne ga ve ufa. mesto Mi/Vi/Oni nemame/nemate/nemaju ve ufa.) Re enice su teda naredilno odri ne. Je ga-obli aj se takaj rabi (2.) za naglašuvanje obstojnosti, iliti neobstojnosti, da negde nekaj ima, iliti nema. Teda su re enice gustejše povedne, neg odri ne: Puno ga je ljudi. - Je ga dobreh i je ga hudeh. - Malo ga je vupaju eh. - Ne ga (je) zraka. eprem je ov obli aj analogen Engleskomu There is-obli aju, ne dobro re i: *Je ga stolec v kutu. (Engleski: There is a chair in the corner.) - *Je ga kutin na ormaru. (Engleski: There are some quinces on the cupboard.) Anda, mestni priložek (jena re ) se more rabiti, ponajve v odri ne re enice, al priložni znamen (dve il ve re i) ne. (Ne ga tam nikoga. - Tu ga je vsega. - *Pod stolom v kuhinje ga je vsega. - mesto tega: Pod stolom v kuhinje ima vsega.) e se rabi navadna imenka (op a), ona je v punine. (Je ga ovde lepeh stolcov. - Ne ga dobreh knjig.) Od imenki v Je ga-re enicam gusto se rabe abstraktne imenice (cajt, šansa, uf, potrebo a, mogu nost, pogoda itd.) ter materijalne imenke (zlato, kruh, kava, vino, voda itd.)

29. Infinitiv + Dativ + biti-obli aj

Vsemi nam je vmreti. - Iti nam je. - Terpeti mi je i kometi. - Zdurati nam je.- Ove re enice na blažejši/ indirektnejši na in kazuju: Vsi morame vmreti. - Morame iti. - Morame terpeti i kometi. - Morame zdurati. Anda, obli aj infinitiv + Dativ + biti se rabi za oznamenuvanje (ponajgustejše) dosudbinskoga terpljenja, ne esa kaj je polak višje volje nezbežljivo. Ponavadno se rabi v pervomu licu, ve punine, neg jednine. Glagol biti je najgustejše v Prezentu. Vupitni obli aj je

47

redek. Stilski, ov obli aj je ve il menj sentenciozen, pateti en ter sentimentalno samozažaluju i pa ga je pomnjivo rabiti. Obli aj infinitiv+Dativ+biti takaj se more rabiti za oznamenuvanje mogu nosti. Teda se gustokrat, al ne i obvezno, rabi predlog za: Ne mu je ve za akati. - Jedino ti se (za) ufati. Lestor mi je za ponoreti. Navadni obli aj oveh re enic je: On ve nemre akati. - Moreš se jedino ufati. - Morem lestor ponoreti49. Negda je težko razlu iti je li se dela o sudbinske programeranosti il o mogu nosti: Lestor nam je veruvati. Ova re enica more zanmenuvati i: Morame se lestor ufati., al i: Moreme se lestor ufati. Se razme, privle nost ove oblike je v njejnu dvoznamenju. Pazi: Ne nam je zdurati. i Ne nam je za zdurati. ne zanmenuju isto. Ne nam je zdurati. znamenuje da nam ne su eno zdurati, do im Ne nam je za zdurati. znamenuje da nemreme zdurati.

30. Akuzativ z infinitivom 1. Pomnjivo ju je rabiti. - Polehko ga je motati. - Vse nam je ošpitno trošiti. 2. Nju je voleti i voleti. - Njega je poslušati i poslušati. - Nju je gledeti i gledeti. 3. Vidim ga sedeti. - ula ga je gerdo o tebi govoriti. - Vidli sme ih prositi. - Ne ujem nikoga popevati.- Jel' ga vidiš petati Vericu? Ovo su tri podfele obli aja Akuzativ z infinitivom. Perva podfela znamenuje isto kaj i glagol trebati. Anda, ove re enice znamenuju isto kaj i: Treba ju pomnjivo rabiti. - Treba ga polehko motati. - Trebame vse ošpitno trošiti. Rabi se za okrepljivanje instruktivnosti. Druga podfela, a za koteru je lastovito ponavljanje glavnoga glagola i kotera je jako pateti na, znamenuje (pre)determineranost. Anda, Nju je voleti i voleti. znamenuje da polak nekotere višje sile nju je potrebno voleti. Ove re enice bi se druga mogle re i: Nju treba stalno voleti. - Njega treba stalno poslušati. - Nju treba samo gledeti. V perve i v druge podfele rabi se glagol biti, koteroga v tre i podfeli ne ga. Za tre u podfelu je osebujno da se v nje javljaju glagoli percepcije uti, uteti i videti i da se more transformerati v deskriptivnu konstrukciju. Vidim ga sedeti. = Vidim ga kak sedi. - utim ih prihajati. = utim da prihahaju. - ula ga je gerdo o tebi govoriti. = ula ga je kak gerdo o tebi govori. - Vidli sme ih prositi. = Vidli sme ih kak prosiju. - Ne ujem nikoga popevati. = Ne ujem da negdo popevlje. - Jel' ga vidiš petati Vericu? = Je li ga vidiš da peta Vericu? Vse tri podfele navadno se v povednemu obli aju rabiju. Odri ni obli aj je redka, a jedino se tre a podfela more raviti vu vupitnemu obli aju. Glagoli percepcije su navadno v Prezentu, al se i druge vremetve rabiti moreju: ul sem ju rušteriti. - Segurno ih buš videl dukati. V ovemu obli aju nemreju se povratni glagoli rabiti: *Ne ujem ju plakati se. - *Vidim ga smejati se.

31. Vupitni do etek

Pet vur je, (kaj) ne? - Ona se zove Karolina, (kaj) ne? - Drugi koren z šesnajst je etiri, (kaj) ne? Ven anje bu v subotu v šest vur, (kaj) ne? - Bili su na odmoru v Italije, (kaj) ne? al On ne mora biti nazo en, je (tak)? - Horvati se š e nesu odselili v Koprivnicu, je (tak)? - Ne nje se fantal, je (tak)? - Lukani nesu deloljubni, je (tak)? e se povedna re enica ho e vupitnum narediti, to se more polu iti z vupitnem do etkom kaj ne koteri se lestor v ne more zkratiti. to isto se v odri ne re enice polu uje z je, kaj je zkra eno od je tak. Treba se ogibati vporabe kaj ne pri koncu odri ne re enice polak dvozmislenosti. Ne nje se fantal, kaj ne? more znamenuvati: Kaj je istina da nje se neje fantal? ( uditva kaj to more biti 49

Za valuvati je da se ova re enica more takaj tolna iti: Predodre eno mi je da ponorim.

48

istina), al i: Kaj nje se on zbilja neje fantal? ( uditva kaj to neje naredil). Lukani nesu deloljubni, kaj ne? more znamenuvati: Kaj neje istina da Lukani nesu deloljubni?, al i: Kaj Lukani zbilja nesu deloljubni? Do im je navadni vupitno obli aj neutralen, re enica z vupitnem do etkom zmir element u enja zederži.

32. Doimena na i

V Kajkavskomu, budu je lestor jeno , vsa Kajkavska doimena, iliti, morti bolše, vs a doimena ljudi koteremi je Kajkavski materinski jezik, pišeju se i . Anda, Domjani , Kova i , Pavi , Galovi , Babi , Ožegovi , Draškovi etc.

49

MOJA MALA KAJKAVSKA GRAMATIKA I Pasivni infinitiv zveršeni ???

Tvori se od pasivnoga participa zveršeneh glagolov i dodavka -eti: odpeljaneti (odpeljan + eti) = biti odpeljan, zpopevaneti (zpopevan + eti) = biti zpopevan, zplivaneti (zplivan + eti) = biti zplivan, zazidan + eti = zazidaneti. Nemre se tvoriti od povratneh glagolov ter od glagolov kaj na -et i na -it v pasivnomu participu dokon ujeju (*potreteti = biti potret, *zmleteti = biti zmlet, *prijeteti = biti prijet, *zkriteti = biti zkrit, *zbiteti = biti zbit, *zbriteti = biti zbrit). Rabi se (1.) iza modalneh glagolov: Ja nikak nemrem ogovaraneti. = Ja nikak nemrem biti ogovaran. - Ona mora em predi kaštiguvaneti. = Ona mora em predi biti kaštiguvana. Takaj se rabi (2.) pozadi glagolov: hteti, dopadati se, voleti, vživati, imati rad/a/o: Kak navek, on ho e pozabljenuvati. = …on ho e biti pozabljen. - Ne dopada mi se špotaneti. = Ne dopada mi se biti špotan. - Ne volim ogovaraneti. = .. da me se ogovar(j)a. - Vžival je gaženuvati. = …da ga se gazi. - Nemam rad pehaneti. = …da me se peha. Rabi se za naglašuvanje inkovitosti terpnoga stanja. Nemre se rabiti v kolokvijalnomu stilu, lestor vu visoko diskurzivnomu.

II Pasivni infinitiv nezveršeni ???

Tvori se od pasivnoga participa i dodavka -uvati: pozabljenuvati (pozabljen + uvati) = bivati pozabljen, preštimanuvati (preštiman + uvati) = bivati preštiman, zneverenuvati (zneveren + uvati) = bivati zneveren. Rabi se (1.) za oznamenuvanje dugotrajnejše pasivne radnje: Živim eprem ranjenujem. = … eprem sem ranjen. - Posramljenujeju. Tak su i zaslužili. = Posramljeni su. - Kak Juda živeti i voljenuvati, ne ide zkupa. = …i biti voljen… - Lepo je nekoga imeti i vedrenuvati. = …i biti razvedravan. Takaj se more rabiti (2.) kak pridevek: (preštimanuvani Franc = Franc kaj je preštiman, zneveruvana Ana = Ana kaj je zneveravana, kaštiguvanuvani lovek = lovek kaj je kaštiguvan). Se razme, ov obli aj je tipi en za visoki, intelektualni stil. Pasivni infinitiv nezveršeni ne mogu z pasivni participi koteri dokon uju na -it (*bituvati = bivati tu en, *zkrituvati = bivati zkrit, *(z)pituvati = bivati pijen), na -et (*kletuvati = bivati klet, *tretuvati = bivati tret).

III Adjektivni nezveršeni infinitiv ???

Adjektivni nezveršeni infinitiv tvori se od pridevka i dodavka -uvati: mertuvati (mertev + uvati) = bivati mertev, erlenuvati ( erlen + uvati) = bivati erlen, mledenuvati (mleden + uvati) = bivati mleden, istinituvati (istinit + uvati) = bivati istinit, dobruvati (dob/e/r + uvati) = bivati dober. Rabi se za naglašuvanje dugotrajnejše lastovitosti: Ja ti ne živim, ja ti mertujem. = …sem mertev. - Kak pravi poštenjak on zna lestor istinuvati. = …govoriti/ živeti istinu. - Dobruvati, to ti je zmisel ljudskoga življenja. = Biti dober… - Poštenuju i neš dalko došel. = e buš pošten… More se rabiti vu vsemi vremetvami i participi, zvun ?? Aktivnoga participa predhodnosti (*mertvuvalši, *istinituvalši, *odzelenelši, odhmajenelši): grustenuvati, grustenujem, sem grustenuval, bum grustenuval, grustenuju i, al ne *odgrustenilši. V poetskomu i filozofskomu diskursu jako je vporabljiv.

IV Aktivni particip isto asnosti ?

Zvun re enog v "ozbiljnomu" delu Male Kajkavske gramatike, aktivni particip isto asnosti takaj se rabi: (3.) kak pridevek (On ti je kome i lovek. - Mi sme hasne i ljudi.), kak (4.) Subjekt gda zamenjuje subjektnu relativnu odvisnu re enicu (Vsi kri e i bili su pijani. = Vsi koteri su kri ali bili su pijani. - Delaju i su Me imurci = Oni kaj (vezda ovde) delaju su Me imurci.), ter kak (5.) Objekt (Veseleme se dolaze em. = Veseleme se vsemu/ ztvari/ ljudem kaj dohaja/ju/. (Ovde bi mogla tijam razluka narediti zmed Veseleme se dolaze em. i Veseleme se dolaze emu/i/e/oj, anda, broj i rod z sufiksom oznamenuvati.) - Hasne e volim, lenjuju e ne volim. = One koteri hasne, 50

voli, one koteri lenjuju, ne volim. - Gnjavim munikuju e. = Gnjavim one koteri munikuju. Gnjavim munikuju u. = …onu kotera munikuje. - Gnjavim munikuju ega. = …onega koteri munikuje.) Tre a, eterta i peta vporaba su leterarnomu stilu lastovite.

V Aktivni particip predhodnosti ??

Polak dve vporabe opisane v "neeksperimentalnomu" delu Gramatike, aktivni particip predhodnosti more se i kak (3.) Subjekt rabiti: Došelši su Rusi. = Ono koteri su došli su Rusi. Došelša je Lepoglav anka. = Ona kotera je došla je Lepoglav anka. - Ruže e je mali uran. = Ono (dete) kotero ruži je mali uran. - Sedelši se nesu nikomu dopali. = Oni kaj su sedeli... - Jesu li kopalši dobili pla u? = Jesu li oni kaj su kopali...? Takov Subjekt navadno loveka/ljude znamenuje i more broj i rod imeti. Druga i tre a vporaba su za leterarni stil lastovite.

VI Pasivni particip nezveršeni ???

Tvori se od pasivnoga participa i dodavka -uju i: risanuju i (risan + uju i), vo enuju i (vo en + uju i), akanuju i ( akan + uju i). Znamenuje onoga/ono kaj biva terpe i. Rabi se (1.) kak na in zkra ivanja odvisneh re enic: Dvorjenuju i z oblizeki, veselo sme bili pripovedaju i. (= Doklam sme bili dvoreni, veselo sme pripovedali). - Kak sme bili zezvedanuju i, bilo nam je vse gorše. (= Kak sme bili zezvedavani...) Takaj, (2.) rabi se kak pridevek ter unda ima rod (preštimanuju i muž, preštimanuju a osebnost, preštimanuju e dete), padež (zmu enuju emu loveku, z ošpotanuju um Varaždinkum, ljubljenuju eh puc) i puninu (preštimanuju e žene, preštimanuju a deca). e se kak pridevek rabi (preštimanuju i gosti = gosti koteri su (su bili) preštimani, preštimanuju a doktorica = doktorica kotera je (je bila) preštimana). Tipi en je za visoki leterarni stil.

VII Pasivni particip predhodnosti ???

Tvori se od pasivnoga participa i dodavka -elši: povernutelši (povernut + elši) = potlam kaj je (je bil/a/o) povernut (a/o), napravljenelši (napravljen + elši) = potlam kaj je (je bil/a/o) napravljen (a/o), zebranelši (zebran + elši) = potlam kaj je (je bil/a/o) zebran (a/o). Rabi se (1.) v zkra ene vezane re enice za oznamenuvanje pasivne radnje kotera se pripetila predi druge, prešle radnje: Zebranelši za predsednika, velku feštu je pripravil. (= Potlam /kaj/ je bil zebran za predsednika...) Opšanjenelša vu vsemi asnicami, ist se povlekla z javnosti. (= Potlam /kaj/ je bila opšanjena vu vsemi asnicami...) Vun'jetno, lestor vu visoko intelektualnomu stilu, (2.) rabi se kak pridevek ter ima rod: ( opšanjenelši lovek, opšanjenelša žena), broj (popljuvanelši seljak, popljuvanelši seljaki) ter padež (sle enelšeh puc = puc kotere su bile sle ene, na mu enelšemu soldatu = na soldatu kaj je bil mu en, o zpimplanelšemu poslu = o poslu koteri se bil zpimplan). Kajda, v pridevske vporabe zvu i jako sofisticerano ter je zato jedino vu visoko knjigovnemu stilu mogu .

VIII Participni Prezent ???

Povedni obli aj (Ja) sem idu i/a/e (Ti) si idu i/a (On) je idu i (Ona) je idu a (Ono) je idu e (Mi) sme idu i/e (Vi) ste idu i/e (Oni) su idu i (One) su idu e (Ona) su idu a

Vupitni obli aj Je li (Jel') sem (ja) idu i/a/e? il: Kaj sem (ja) idu i/a/e? Je li (Jel') si (ti) idu i/a/e? Kaj si (ti) idu i/a/e? Je li (Jel') je (on) idu i? Kaj je (on) idu i? Je li (Jel') je (ona) idu a? Kaj je (ona) idu a? Je li (Jel') je (ono) idu e? Kaj je (ono) idu e? Je li (Jel') sme (mi) idu i/e? Kaj sme (mi) idu i/e/a? Je li (Jel') ste (vi) idu i/e? Kaj ste (vi) idu i/e/a? Je li (Jel') su (oni) idu i? Kaj su (oni) idu i? Je li (Jel') su (one) idu e? Kaj su (one) idu e? Je li (Jel') su (ona) idu a? Kaj su (ona) idu a?

51

Odri ni obli aj Vupitno-odri ni obli aj (Ja) Nesem/ Nes idu i/a/e Je li (Jel') (ja) nesem idu i/a/e? il: Kaj (ja) nesem/nes idu i/a/e? (Ti) Nesi idu i/a/e Je li (Jel') (ti) nesi idu i/a/e? Kaj (ti) nesi idu i/a/e? (On) Neje/Ne idu i Je li (Jel') (on) neje/ne idu i? Kaj (on) neje/ne idu i? (Ona) Neje/Ne idu a Je li (Jel') (ona) neje/ne idu a? Kaj (ona) neje/ne idu i? itd. Participni Prezent se tvori od kratkoga Prezenta glagola biti i participa simultanosti glavnoga glagola. Rabi se (1.) za oznamenuvanje dugotrajnejšoga pravoga (ne vsevremenskoga) vezdešnjoga delovanja: Ja sem ti ve sede a i mu e a. - Oni su na posel idu i. - Viš da sme hudo delaju i. Takaj se rabi (2.) za oznamenuvanje dugotrajnejšoga dojdu oga delovanja: Je li ste zutra putuju i? - V nedelju sem ti ni ne delaju i. - Za dva dneva sem v avijonu lete i.) More zre i i dojdu o delovanje (3.): V nedelju mi sme na morje putuju i. - Zutra vjutro ja sem travu kose i. Nave er ona je zada u pišu a. Ta, (3.), vporaba implicera il da delovanje bu dugše trajalo il da bi se nekaj moglo pripetiti gda se ono bu doga alo. Ova lastovitost je zkupna za vse participne vremetve.

IX Kratki Perfekt ???

Povedni obli aj Odri ni obli aj Ja bil/a Ja ne bil/a Ti bil/a Ti ne bil/a On bil On ne bil Ona bila Ona ne bila Ono bilo Ono ne bilo Mi bili/e/a Mi ne bili/e/a Vi bili/e/a Vi ne bili/e/a Oni bili Oni ne bili One bile One ne bile Ona bila Ona ne bila Kratki Perfekt se tvori od aktivnoga participa glavnoga glagola. Pelde Kratkoga Perfekta vre je Valjavec50 regestreral, al ih neje "Kratki Perfekt" zval. Kratki Perfekt je ekvivalent Štokavskomu Aoristu i Imperfektu i rabi se gda se ho e efekt dinamike, nare enosti i fletno e polu iti. Subjekt se obligatno mora zre i. Vupitnoga obli aja nema (*Je li ti išel v školu?, *Jel' oni napravili posel?) lestor odri noga, koteri se tvori od povednoga obli aja v koteromu zmed Subjekta i glavnoga glagola partikula ne dohaja. Navadno je da se rabi v inverzije: Bil ja sam, prez ikoga v hiže. - Bili mi v hoste i gljive brali. - Gledela ona njega, gledel on nju. - Zvadil on noža, nasmejal se i sebe porezal. V dotiku zpram "Punoga" Perfekta navek je stilski obeležen. Gustejše se v govorne neg v pisane komunikacije rabi.

X Participni Perfekt ???

Povedni obli aj (Ja) sem bil/a idu i/a (Ti) si bil/a idu i/a (On) je bil idu i (Ona) je bila idu a (Ono) je bilo idu e (Mi) sme bili/e idu i/e (Vi) ste bili/e idu i/e (Oni) su bili idu i (One) su bile idu e (Ona) su bila idu a 50

Odri ni obli aj (Ja) Nesem/ Nes bil/a/o idu i/a/e il: Nesem/Nes ja bil/a/o idu i/a/e (Ti) Nesi bil/a/o idu i/a/e Nesi ti bil/a/o idu i/a/e (On) Neje/Ne bil idu i Neje/Ne on bil idu i (Ona) Neje/Ne bila idu a Neje/Ne ona bila idu a (Ono) Neje/ne bilo idu e Neje/Ne ono bilo idu e (Mi) Nesme bili/e/a idu i/e/a Nesme mi bili/e/a idu i/e/a (Vi) Neste bili/e/a idu i/e/a Neste vi bili/e/a idu i/e/a (Oni) Nesu bili idu i Nesu oni bili idu i (One) Nesu bile idu e Nesu one bile idu e (Ona) Nesu bila idu a Nesu ona bila idu a

Valjavec, Narodne pripovjesti u Varaždinu i okolici, izd. Knjižara dioni ke tiskare, 2. vundatva, 1890.

52

Vupitni obli aj Je li (Jel') sem (ja) bil/a idu i/a? il: Kaj sem (ja) bil/a idu i/a? il: Sem bil/a/o (ja) idu i/a/e? Je li (Jel') si (ti) bil/a idu i/a? Kaj si (ti) bil/a idu i/a? Si bil/a/o (ti) idu i/a/e? Je li (Jel') je (on) bil idu i? Kaj je (on) bil idu i? Je bil (on) idu i? Je li (Jel') je (ona) bila idu a? Kaj je (ona) bila idu a? Je bila (ona) idu a? itd. Participni Perfekt tvori se od Perfekta glagola biti ter od participa istocajtnosti glavnoga glagola. Rabi se (1.) za oznamenuvanje pretekloga delovanja kaj je ostalo nezveršeno: Teda sem ja bil v Zagrebu delaju i gda su me pozvali vu vojsku. - V avijonu sem bil Tolstoja teju i. - Mi nesme bili manguju i gda su gosti došli. Isto tak rabi se za (2.) oznamenuvanje delovanja kaj je dugše trajalo v preteklosti: Celo prešlo leto bili sme rintaju i. - Po deset, dvanajst vur na den on ti je bil pišu i. Rabi se i za (3.) oznamenuvanje ve isto asneh pretekleh delovanj: Doklam sem ja bil hasne i, ona je bila modne žurnale teju a. - Mirko je bil kopaju i, Jura je bil vežu i, a ja sem bil pija u nata u i. Po navade Objekt dohaja zmed Perfekta glagola biti ter participa, n.p. Š era sem bil televiziju gledaju i. (Takaj se more re i: Š era sem televiziju gledaju i bil. Najmenj je dobro jer je Kajkavski nestandardno: *Š era sem bil gledaju i televiziju.) Mi sme bili zpomenek vode i doklam su oni (bili) asnice teju i. Participni Perfekt nemre se od povratneh glagolov tvoriti. ( *Š era sme se bili smeju i. *Oni su si bili ofiraju i.) Nemre se tvoriti od povratneh glagolov: *bil sem se briju i, *bili su se zabavljaju i, *bila je svla e a se.

XI Participni Futur ???

Povedni obli aj (Ja) bum sede i/a/e (Ti) buš sede i/a (On) bu sede i (Ona) bu sede a (Ono) bu sede e (Mi) bume sede i/e (Vi) bute sede i/e (Oni) buju sede i (One) buju sede e (Ona) buju sede a

Odri ni obli aj (Ja) Ne bum sede i/a/e il: Ne bum (ja) sede i/a/e (Ti) Ne buš sede i/a/e Ne buš (ti) sede i/a/e (On) Ne bu sede i Ne bu (on) sede i (Ona) Ne bu sede a Ne bu (ona) sede a (Ono) Ne bu sede e Ne bu (ono) sede e (Mi) Ne bume sede i/e Ne bume (mi) sede i/e/a (Vi) Ne bute sede i/e Ne bute (vi) sede i/e/a (Oni) Ne buju sede i Ne buju (oni) sede i (One) Ne buju sede e Ne buju (one) sede e (Ona) Ne buju sede a Ne buju (ona) sede a

Vupitni obli aj Je li (Jel') (ja) bum sede i/a/e? il: Bum li (ja) sede i/a/e? Je li (Jel') (ti) buš sede i/a/e Buš li (ti) sede i/a/e? Je li (Jel') on bu sede i Bu li (on) sede i? itd. Vupitno-odri ni obli aj Je li (Jel') (ja) ne bum/nem sede i/a/e? il: Kaj (ja) ne bum/nem sede i/a/e? Je li (Jel') (ti) ne buš/neš sede i/a/e? Kaj (ti) ne buš/neš sede i/a/e? Je li (Jel') (on) ne bu/ne sede i/a/e? Kaj (on) ne bu/ne sede i/a/e? Je li (Jel') (ona) ne bu/ne sede i? Kaj (ona) ne bu/ne sede a? itd. Participni Futur tvori se od Futura glagola biti ter od participa isto asnosti glavnoga glagola. Rabi se za (1.) oznamenuvanje dugšecajtneh dojdu eh delovanj (Celi mesec bume rintaju i.), (2.) za oznamenuvanje ve istocajtneh dojdu eh delovanj (Štefa bu spavaju a, Luka bu križaljke rešavaju i, a ja bum peglaju a.), (3.) za oznamenuvanje dojdu ega delovanja kotero bu drugo dojdu e delovanje "preseklo" (Gda nam gosti dojdeju, mi vsi bume njeh akaju i.) Ono kaj je Participni Perfekt za prešle radnje, to je Participni Futur za dojdu e. Kad i pri Participnomu Perfektu Objekt naredilno dohaja zmed pomo noga dela i glavnoga dela (Zutra bum dve zada e

53

pišu a. Iliti: Dve zada e bum zutra pišu a. Kajkavski nestandardno je re i: *Zutra bum pišu a dve zada e. Participni Futur se nemre tvoriti od povratneh glagolov. (*Na zabave se bume jako smiju i. *Celo leto bume se sun aju i.)

XII Participni Kondicional ???

Povedni obli aj (Ja) bi bil sede i/a (Ti) bi bil/a sede i/a (On) bi bil sede i (Ona) bi bila sede a (Ono) bi bilo sede e (Mi) bi bili/e sede i/e (Vi) bi bili/e sede i/e (Oni) bi bili sede i (One) bi bile sede e (Ona) bi bila sede a

Odri ni obli aj (Ja) Ne bi bil/a/o sede i/a/e (Ti) Ne bi bil/a/o sede i/a/e (On) Ne bi bil sede i (Ona) Ne bi bila sede a itd.

Vupitni obli aj Je li (Jel') bi (ja) bil/a/o sede i/a/e? Je li (Jel') bi (ti) bil/a/o sede i/a/e? Je li (Jel') bi (on) bil sede i? Je li (Jel') bi (ona) bila sede a? itd.

il: Ne bi (ja) bil/a/o sede i/a/e Ne bi (ti) bil/a/o sede i/a/e Ne bi (on) bil sede i Ne bi (ona) bila sede a itd.

il: Kaj bi (ja) bil/a/o sede i/a/e? Kaj bi (ti) bil/a/o sede i/a/e? Kaj bi (on) bil sede i? Kaj bi (ona) bila sede a? itd.

Participni Kondicional tvori se od Pervoga Kondicionala glagola biti ter od Participa Istocajtnosti glavnoga glagola. Rabi se (1.) za oznamenuvanje isto asneh pogodov/pogod vu vezdešnjosti i dojdu osti: Tak ne bu išlo. Doklam bi ti bila spavaju a, ja bi bil rintaju i. - Vi bi bili pripravljaju i, a mi bi bili prire uju i. Rabi se i (2.) za naglašavanje dugšetrajneh potencijalneh (?) pogodov: e ti bila troše a, ja bi odišel. - e bi vi zmir spoju i bili, mi bi vas ostavili. - Ja bi sedel. i Ja bi bil sede i. po biti isto znamenuju. Medtemtoga, druga re enica znamenuje da bi pogod(a) sedenja il isto asno z nekem drugem(-um) pogodom(-um) trajal(a) il bi sam dugše trajal. Po temu, dugotrajnosti ter morebitne isto asnosti, Participni Kondicional je paralelen Participnomu Prezentu, Participnomu Perfektu i Participnomu Futuru. Kajda, Participni Kondicional je za leterarni, nekolokvijalni stil lastovit.

XIII Participni Imperativ ???

Povedni obli aj Odri ni obli aj Naj bum sede i/a/e Naj ne bum sede i/a/e Buj sede i/a/e Nej biti sede i/a/e (Ne buj sede i/a/e) Naj bu sede i/a/e Naj ne bu sede i/a/e Naj bume sede i/e/a Nejme biti sede i/e/a (Naj ne bume sede i/e/a/e) Bujte sede i/e/a Nejte biti sede i/e/a Naj buju sede i/e/a Naj ne buju sede i/e/a Povedni obli aj Participnoga Imperativa tvori se od povednoga obli aja Imperativa glagola biti i ktivnoga participa isto asnosti glavnoga glagola. Odri ni obli aj Participnoga Imperativa tvori se od odri noga obli aja Imperativa glagola biti ter aktivnoga participa sto asnosti glavnoga glagola.

XIV Zveršeni glagolski aspekt ???

Od zveršeneh obli ajov glagolov takaj se tvori: Kratki Perfekt (ja zdigel, ona pljunula, vi legli), aktivni particip predhodnosti (zdignulši, pljunulši, pojedelši, legnulši), aktivni particip (zdignul,

54

pljunul, pojel, legel), pasivni particip (zdignut, pljunut, pojeden), pasivni particip predhodnosti (zdignutelši, pojedenelši).

XV Nezveršeni glagolski aspekt/ ???

Od nezveršeneh obli ajov glagolov tvori se: Prezent (sedim, tuliju, paš i se), Perfekt (sem pisal, je kuhala), Futur (bum oral, ne bu se potil), Pluskvamperfekt (bil sem lepotil, bili su podritkuvali), Imperativ (beri, kopajte), Pervi Kondicional (zdigaval bi, ležala bi), Takaj, nezveršeni glagolski aspekt se rabi v tvoritve vseh participneh oblik: Participni Prezent (sem munikuju i, je leže a), Participni Perfekt (bil sem sede i, bila je leže a, bili ste zdigavaju i/zdižu i), Participni Futur (bum zdigavaju i/zdižu i, buš jedu a, bute sede i, buju leže i), Kratki Perfekt (ja zdigaval, oni jeli - mi ležali), Participni Kondicional (bil bi jedu i, bila bi sede a, bili bi leže i), Participni Imperativ (buj leže i, naj buju jedu i, nej biti sede a), pasivni particip nezveršeni (zdigavanuju i, pljuvanuju a).

XVI. Broj + sufiks -koli ???

a) dvestokoli = okoli dvesto b) desetkoli = okoli deset c) jezerkoli = okoli jezero Za oznamenuvanje neodre enoga broja ne esa more se rabiti zloženica kotera je zestavljena od broja, navadno "okrugloga" kak je deset, sto, pedeset, jezero, ter od dodavka -koli, kaj je zkra eno od predloga okoli. V izgovoru nagašen je -ko slog: trides(e)t'koli, petnajst'koli, sto'koli.

XVII Sufiks -vuš ?

Nekaj podobnog ovemu obli aju vre obstoji, re eme: po ko'muš, jal'nuš, gla'duš, vandra'kuš, kufe'raš, kapu'taš. Z ovem sufiksom more se zani 'kuvanje i kritika zka'zati. Pelde: komi'vuš (on kaj nezpadno, dudekasto komi), fanti'vuš (on kaj se pod vsaku cenu ho e nekomu fantiti), kuni'vuš (on kaj zmir kune), vmili'vuš (on kaj se nekome zavla i v rit), srami'vuš (on kaj se nezpadno srami). Tvori se od Imperativa za drugo lice jednine kaj na -i dokon uje ter sufiksa vuš: deri-vuš, mori-vuš, pili-vuš, ni i-vuš. Anda, neto no je: *delaj-vuš, *mudruj-vuš, *motajvuš). Naglasek je na posljednje silabe.

55

RE OVNIK Ovde su lestor re i kotere su dost frekventne v ovocajtne jezi ne vporabe. Podost je mojeh (morti smešneh) neologizmov, koteri su zato z oznamenuvani. Takaj su mesta akcentov data. Kajda, ve vupital vekšu dvojnju znamenuje. bogo'vit - božanstven bolj'šica ?- prednost, vrlina, bolja strana ' erknja - zarez ' inka ??- injenica udo'vit - udesan 'delnja - radnja 'datka ?? - podatak dob'rina - vrlina, dobra osebina (stvari, ljudi imaju kreposti) do'poved - nagovor, sugestija dopo'vedati, dopoveda'vati - uvjeriti, uvjeravati, nagovoriti dos'tavek - dodatak do'suden - presudan dozpomenuti se - dogovoriti se dvo'sloven - dvoslov an, od dva slova dvoslov'kast - dvosložan, od dva sloga fal'šiven - manjkav, pogrešan, kriv, defektan 'gusto - esto iz'vustje - dijalekt 'jedro - jezgra, srž jeno'vitno(st) - jednostavno(st) 'kajda - dakako, svakako kak'vo a - kvaliteta, osebina 'karka - borba, konflikt, spor kuli'ko a - koli ina lasto'vit - osebujan, naro it lasto'vitost - osobnost, osobitost, osebina, vlastitost, osebujnost le('stor) - samo nabra'no a - nakupina nadha'jati, nad'iti - nadolaziti, premašivati, nadi i, premašiti na'poveda - direktni, upravni govor na'vaden - obi an, uobi ajen na peldu, np. - na primjer nare'dilo - pravilo nare'dilno - pravilno, u pravilu navadna imenica - op a/zajedni ka imenica neraz'metva - nerazumijevanje nez'paden - neprikladan, nepodoban nezprav'ljen - neure en nezverho'vit - nesvrhovit obli' aj - oblik, forma, bi e, lik (ponajve geometrijski, ne leterarni), ob'lika - prilika, slika, obris, silueta obsto'jati - postojati obzetje - obzir (ne u smislu "moralni obzir", nego, npr., "uzeti u obzir") odno'šaj - odnos odnošajen - odnosan, relativan od'sutje - odsutnost 56

odzka'zati, odkazu'vati - odraziti, odražavati oko'lija/oko'liš e ? - okolina okol'no a - okolnost opa'zitva ? - opažaj, percepcija, opaska ose'bujno - naro ito, nadasve, posebno oš'pitnost - oskudnost, manjkavost 'pelda - primjer, model, uzorak (od)pestu'vati - (od)njegovati, paziti 'padec - padež pofa'latno - djelomi no pogla'vito - naro ito, posebno po'god(a) ? - uvjet pogo'doven ? - uvjetan po'kaza ? - pojava, fenomen po'sledno, adv. - posljedi no, po slijedu pos'lov an ? - doslovan postup'ljaj ? - postupak po'vedna ob'lika ? - potvrdni oblik povek'šinski ?- ve inom, u najve em broju slu ajeva pozmislo'vanje - poimanje, koncipiranje pre'poved(a) - zabrana pred'poveda ? - predgovor prez'cajten - vje an pri'li en - prikladan, adekvatan, sli an pri'poveda ? - indirektni govor pristo'jati se - odnositi se, ticati se (rabi se lestor za ljude) razlar'fati - demaskirati, raskrinkati razvu'denje, razvud'njenje - raš lamba, analiza razvud'njeti, razvudnju'vati - raš alniti, analizirati, raš lanjivati re o'red - red rije i redo'red ?- pravilan poredak relativnica ?? - rije na koju se odnosi relativna zamjenica rud - gust slobod'nica (iliti slo'bodna temelj'nica) ? - jedna od re enica u nezavisno složenim (slobodno kombineranem) re enicama sred'je - sredina, srž stano'vit - zbiljski, istinski, prav stano'vito - zaista, zbilja svoje'peldno ? - na svoj na in, po svom primjeru 'te nja ? - tijek teme'ljina - osnovica, osnovnost, temelj'njica - glavna re enica (glavni dio zavisno složene re enice) ter'ditva - tvrdnja 'tijam - ak veza'nica ? - zavisna re enica (zavisni dio zavisno složene re enice) vez'ni ka slobod'nica ? - ona re enica u nezavisno složenoj re enici koja po inje veznikom vmetel'ni ki - umjetni ki vmetel'nik - umjetnik vme'telnost - umjetnost, umješnost, spretnost vpe'ljatva ?? - uvod, uvo enje vre'metva - glagolsko vrijeme vreme'nit - vremenski, star

57

vun'datva - izdanje, publikacija, publiciranje vu'deti - ubaciti, uklju iti, staviti vun'zetek - iznimka vun'zetno - iznimno vupi'talo - upitnik vu'pitni - upitni vu'pitni do' etek ? - upitni dodatak (sredstvo da se re enica u ini upitnom) (za)fif'njati (se) - (na)šminkati (se), (za)mazati (si) lice 'zamerka - zamjerka, primjedba, kritika z(a)mi'sel - zamisao, ideja zapopa'danost - iznena enost, zaokupljenost, obuzetost zapo'pasti - iznenaditi, zate i, obuzeti, zaokupiti za'vaba ? - izazov zava'biti, zavablju'vati - izazvati, izazivati zavik(a) - uzvik, usklik zde'lina - izradak, uradak, djelo zeder'žati, zederža'vati - sadržati, sadržavati zeder'žina - sadržaj zev'sem - potpuno, uop e zevse'men - potpun, cijel, sav zgod - slu aj zgo'da - doga aj zgodo'pis ? - asopis zgodo'vit - slu ajan zgo aj - slu aj 'zgoja - uzgoj, odgoj zkaz - izraz, iskaz zkaza ? - pojava, fenomen zkazljivost - izražajnost zkupna imenica ?- zbirna imenica zkup'nik - zbornik (radova) zmekljiv - nestalan, nepostojan, eluzivan zmir - stalno, neprestano zmi'sel - smisao 'zmo i, zmo u'vati - uspjeti, izna i, uspijevati zmo / zmo je / zmo ka / zmo itva ??? - uspjeh 'zmo i se - obogatiti se zna'men - znak, oznaka zna'menje - zna enje, zbirna imenica od znamen tako er zpe'ljatva - izvedba zpo'doben - sli an zred - poredak, sustav 'zredka ?? - redoslijed ztvo'ritva - in stvaranja, formiranje zvud'ritva / zvu'der ??? - sraz, sukob, sudar zvun - osim

58

©opyright

Željko Funda

59